V skladu z veljavnimi predpisi in s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo sklepajo stranke:
– Združenje delodajalcev – Sekcija za gradbeništvo in IGM in Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za gradbeništvo in IGM kot predstavniki delodajalcev
ter Sindikat: – ZSSS – Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, kot predstavnik delojemalcev
K O L E K T I V N O P O G O D B O
gradbenih dejavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki opravljajo gospodarsko dejavnost po SKD s področja:
F 45 gradbeništvo,
CB 14.1 Pridobivanje kamnin, 14.21 Pridobivanje gramoza in peska,
DI 26.4 Proizvodnja strešnikov, opeke in drugih keramičnih izdelkov za gradbeništvo, 26.5 Proizvodnja cementa, apna, mavca, 26.6 Proizvodnja izdelkov iz betona, cementa, mavca, 26.7 Obdelava naravnega kamna,
in imajo to dejavnost registrirano na sodišču ali DURS in prijavljeno kot pretežno dejavnost na SURS.
(2) K tej kolektivni pogodbi lahko pristopijo tudi delodajalci in delojemalci, ki se ukvarjajo z dejavnostmi povezanimi ali sorodnimi z gradbeništvom in IGM.
3. člen
Osebna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri tujih delodajalcih, ki opravljajo delo na območju RS.
(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi s sklenjeno individualno pogodbo kolektivna pogodbo ne velja.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost
(1) Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 31. 12. 1999. Pogodba se po sklenitvi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 45. do 68. člena te pogodbe. Tarifna priloga se lahko spremeni vsako leto in se sklene najkasneje do 31.12. za naslednje leto.
(3) Če se tarifna priloga ne sprejme v tem roku, se podaljša za eno leto.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1) Izraz “delodajalec” pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.
(2) Izraz “delavec” pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
(3) Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
(4) Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(5) Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
(6) Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.
(7) “Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.
(8) Izraz “sindikalni zaupnik” pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.
(9) Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
(10) Izraz “napotitev“ pomeni začasno obveznost delavca poslanega na gradbišče v drug kraj za čas izgradnje projekta.
(11) Izraz “razporeditev“ pomeni razporeditev delavca v drug kraj za nedoločen čas.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
6. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta so razvrščena v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistematizaciji delovnih mest in sicer:
I. tarifni razred: Enostavna dela. Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. tarifni razred: Manj zahtevna dela. Delovna mesta za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno - ali več mesečni tečaji.
III. tarifni razred: Srednje zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV. tarifni razred: Zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V. tarifni razred: Bolj zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
VI. tarifni razred: Zelo zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba.
VII. tarifni razred: Visoko zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba.
VIII. tarifni razred: Najbolj zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.
IX. tarifni razred: Izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela. Delovna mesta za katera se zahteva doktorat znanosti.
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistematizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uveljavi šifrant poklicev.
(3) V tarifni prilogi te pogodbe so v tarifnih razredih 4 do vključno 7 delovna mesta razporejena še v po dva plačilna razreda, kar odraža specifičnosti del v gradbeništvu v teh tarifnih razredih. Delodajalec ali poslovodni organ lahko tipična delovna mesta razvrsti tudi v več plačilnih razredov glede na svoje potrebe. Katalog tipičnih del in nalog je neobvezen pripomoček in napotilo, ki se lahko uporablja za razvrščanje delovnih mest in opravil v posamezne tarifne in plačilne razrede.
(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistematizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
7. člen
Prenos pooblastil
Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom. Poslovodni delavec je dolžan pri izbiri osebe, na katero prenaša pooblastilo, upoštevati kriterij strokovnosti.
8. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja;
– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta, tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno, ter morebitni plačilni razred;
– poskusno delo (če se zahteva);
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom);
– kraj opravljanja dela;
– delovni čas;
– letni dopust;
– ukrepe za posebno varstvo delavcev;
– izobraževanje;
– osnovna plača in dodatki;
– način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje ...);
– konkurenčno klavzulo (če je dogovorjena);
– način spremembe pogodbe;
– druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.
(2) Med trajanjem delovnega razmerja je delavcu prepovedano opravljati posle, s katerimi bi konkuriral organizaciji oziroma delodajalcu, če bi pri tem izkoriščal proizvodno-tehnična ter druga znanja in usposobljenosti, ki so plod raziskav, dela in izkušenj pri delodajalcu. Ta sklop posebnih znanj in izkušenj mora biti natančno opredeljen v aktu delodajalca za posamezno delovno mesto. Delavec in delodajalec se posebej dogovorita o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja v zvezi z izkoriščanjem znanj. Če se v pogodbi o zaposlitvi določi konkurenčna prepoved tudi po prenehanju delovnega razmerja, se določi tudi odškodninska odgovornost delavca in nadomestilo, do katerega je delavec upravičen, če zaradi konkurenčne prepovedi ne bi mogel opravljati poslov in dejavnosti, za katero je poklicno usposobljen.
(3) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(4) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(5) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
(6) Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.
9. člen
Poskusno delo
(1) Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi in ne sme biti daljša kot je določeno v objavi. Poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev, medtem pa delavca vodi in nadzoruje njegov neposredno predpostavljeni delavec.
(2) Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.
(3) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. stopnje strokovne izobrazbe največ en mesec;
– za dela IV. stopnje strokovne izobrazbe največ dva meseca;
– za dela V. stopnje strokovne izobrazbe največ tri mesece;
– za dela VI., VII., VIII. stopnje strokovne izobrazbe največ šest mesecev.
(4) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
(5) Poizkusnega dela ni mogoče določiti za delavce pripravnike.
10. člen
Pripravništvo
(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev;
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev;
– za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3) Delavcu - pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor oziroma strokovna služba, kolikor program še ni izdelan od pristojnih institucij. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9) Delavcu, ki se je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora posebni del pripravniškega izpita.
(10) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
(11) Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti in drobnega gospodarstva ter delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
(12) S pripravnikom se lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas. S pripravnikom se sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas:
– če v organizaciji oziroma pri delodajalcu ni potreb, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu pripravnika razporedi na ustrezna dela in
– če si pripravnik želi v organizaciji oziroma pri delodajalcu pridobiti le delovne izkušnje.
11. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela
(1) Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
(2) Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
(3) Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.
(4) O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.
(5) Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.
(6) Zoper sklep s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.
(7) V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.
12. člen
Razporejanje delavcev v izjemnih primerih
(1) Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu, ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih strojev, naprav ter obratov.
(2) Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo kot bi jo prejemal na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
13. člen
Napotitev delavcev na delo na gradbišče
(1) Dejavnost gradbeništva je takšne narave, da se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj sedeža podjetja oziroma delodajalca, delavci so napoteni na delo na gradbišče v drug kraj le začasno, za čas izgradnje projekta.
(2) Napotitev delavca na gradbišče se ne šteje za razporejanje delavca iz kraja v kraj in zato ni potrebno delavčevo soglasje.
14. člen
Razporejanje delavcev iz kraja v kraj
(1) Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri.
(2) V primerih, naštetih v 2. alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3) Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
15. člen
Prevzem na delo k drugemu delodajalcu
(1) Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:
– da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
– da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev razen, če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu;
– da drugi delodajalec vse delavce zaposli za nedoločen čas, v primeru drugačne oblike prezaposlitve je obvezno soglasje sindikata;
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
(2) Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.
(3) Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.
16. člen
Delo na domu
(1) Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
(2) Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini njihove amortizacije.
(3) Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje, ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu.
(4) V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
17. člen
Delovni čas
Glede na naravo dela je delovni čas v gradbeništvu med letom lahko neenakomerno razporejen, vendar ne sme preseči letnega fonda ur na delavca. V primeru prerazporeditve delovnega časa ima delavec pravico do dnevnega počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 10 ur.
18. člen
Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa
(1) Delavec ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom razen, da ima pravico do odmora med delom v sorazmerju s časom prebitim na delu.
(2) Če eden izmed staršev dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(3) Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
19. člen
Merila za nočno delo
(1) Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust;
– zagotovljen počitek;
– periodični zdravstveni pregledi;
– zagotovljen obrok prehrane;
– urejen prevoz;
– zagotovljena prisotnost strokovnih delavcev.
(2) Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela;
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo;
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma, če delo ni ustrezno organizirano.
(3) Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
(4) V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.
20. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
– lastne poroke 2 dni
– rojstva otroka 1 dan
– poroke otroka 1 dan
– smrti zakonca, otrok, posvojenca, staršev, 3 dni
– smrti bratov, sester, starih staršev, vnukov,
tasta ali tašče 1 dan
– selitve delavca oziroma družine v interesu
delodajalca 2 dni
– selitve delavca oziroma družine 1 dan
– elementarnih nesreč 3 dni
– za aktivno udeležbo na kulturnih in športnih
prireditvah ob priložnosti praznovanj Dneva
gradbincev 1 dan.
(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
(3) Vsaka prevara in dajanje lažnih podatkov, da bi se dosegla odsotnost v smislu tega člena predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti.
(4) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi vsakokrat ko prostovoljno daruje kri. Odsotnost se ne šteje med maksimalno pravico do odsotnosti po prvem odstavku tega člena.
(5) Odsotnost delavca iz prvega in četrtega odstavka je v breme delodajalca.
(6) Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti vsakič ob predložitvi ustreznega vabila ali drugega poziva. V takih primerih delavcu pripada nadomestilo plače v breme organa, ki je vabilo poslal.
(7) Če je delavec po svoji krivdi klican k upravnemu ali sodnemu organu, gre taka odsotnost v breme delavca.
(8) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov;
– zasebnega potovanja;
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna;
– popravila hiše oziroma stanovanja;
– zdravljenja na lastne stroške;
– šolanja in specializacije v lastnem interesu.
Delodajalec lahko delavcu odobri odsotnost z dela brez nadomestila plače, če zahteve delovnega procesa to dopuščajo.
(9) Delodajalec lahko delavcu odobri odsotnost z dela v primerih iz osmega odstavka brez nadomestila plače tudi s plačanimi prispevki, vendar največ do 1 meseca v letu.
21. člen
Določanje presežnih delavcev
(1) Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(2) Poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja tudi delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe.
(3) Za ugotavljanje in določanje delavcev, katerih delo na določenem delovnem mestu trajno ni več potrebno (presežkov delavcev), se uporabljajo merila in kriteriji po naslednjem vrstnem redu:
– delovni rezultati;
– strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti;
– delovne izkušnje;
– delovna doba;
– zdravstveno stanje;
– socialno stanje.
(4) Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve so delovni rezultati, ki poleg količine, kvalitete in gospodarnosti vsebujejo tudi prizadevnost, inovativnost, inventivnost delavca. Kriteriji morajo biti točkovani. Za ocenjevanje se uporabi redna mesečna ocena delovne uspešnosti v podjetju, za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka. Delovni rezultati se morajo upoštevati za vsakega delavca posebej.
(5) V primeru, da ima več delavcev enako delovno uspešnost, se ocenjuje strokovna izobrazba in potrebna dodatna znanja po naslednjih merilih:
Štev. točk
1. strokovna izobrazba delavcev
a)strokovna izobrazba delavca je v skladu
z veljavno sistemizacijo delovnega mesta 5
b)strokovna izobrazba delavca odstopa od
veljavne sistematizacije delovnega mesta le po
usmeritvi, stopnja ustreza 3
c)delavcu je že po stari zakonodaji bila
priznana z delom pridobljena delovna zmožnost 2
d)strokovna izobrazba delavca je nižja od
zahtevane izobrazbe v veljavni sistemizaciji delovnega mesta 0
2. potrebna dodatna znanja
a)delavec ima dodatna znanja, ki se zahtevajo
po veljavni sistemizaciji delovnega mesta in se izkazujejo s potrdilom 2
b)delavec ima dodatna znanja v stroki, ki se
ne zahtevajo po veljavni sistemizaciji delovnega mesta 1
c)delavec nima potrebnih dodatnih znanj, ki se
zahtevajo po veljavni sistemizaciji delovnega mesta 0
Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.
(6) Delovne izkušnje se upoštevajo v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj delavcev.
Ocenjuje se jih po naslednjih merilih:
Štev. točk
1. delovne izkušnje za delovno mesto
a) delavec nima potrebnih delovnih izkušenj, ki se zahtevajo po veljavni sistematizaciji delovnega mesta 0
b) delavec ima delovne izkušnje najmanj v trajanju, ki se zahteva po veljavni sistematizaciji delovnega mesta 1
c) delavec ima do 10 let delovnih izkušenj 2
d) delavec ima od 10 do 20 let delovnih izkušenj 3
e) delavec ima nad 20 let delovnih izkušenj 4
Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.
(7) Delovna doba se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj in delovnih izkušenj.
Štev. točk
Ocenjuje se jo po naslednjih merilih:
1. delovna doba
a) delavec ima od 0 do 5 let delovne dobe 0
b) delavec ima od 5 do 10 let delovne dobe 1
c) delavec ima od 10 do 15 let delovne dobe 2
d) delavec ima od 15 do 20 let delovne dobe 3
e) delavec ima nad 20 let delovne dobe 4
Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.
(8) Zdravstveno stanje delavca se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj, delovnih izkušenj in delovne dobe.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so v organizaciji oziroma pri delodajalcu utrpeli poškodbe pri delu.
Pri tem je potrebno izhajati iz zdravstvene dokumentacije in zdravniških spričeval.
(9) Socialno stanje se ugotavlja šele takrat, kadar je določeno število delavcev po vseh zgoraj navedenih merilih izenačeno.
Socialno stanje se ugotavlja na podlagi dohodka na družinskega člana. Pri tem se upošteva:
– število družinskih članov;
– zaposlenost družinskih članov;
– število nepreskrbljenih otrok;
– dohodek od obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, kmetijske dejavnosti ter dohodek na podlagi lastništva oziroma solastništva v zasebnih in mešanih organizacijah oziroma delodajalcih;
– drugi viri dohodkov.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo tisti delavci, za katere se ugotovi, da imajo nižji osebni dohodek na družinskega člana.
(10) Kriterije se uporablja le po metodi izključevanja, razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo določena možnost uporabe tudi kumulativne metode. Če delodajalec uporabi za določanje presežnih delavcev kumulativno metodo, ima največjo težnost (ponder) kriterij uspešnosti, praviloma 50%. Težnost vsakega naslednjega kriterija po vrstnem redu iz tega člena je manjša praviloma za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.
(11) S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, se lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.
(12) Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
(13) Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
(14) Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
(15) Delavec, ki je na začasnem čakanju na delo, ali delavec, ki mu je odpovedano delovno razmerje pa čaka na delo v šest mesečnem odpovednem roku, ima pravico do izrabe letnega dopusta in do nadomestila za izrabo letnega dopusta.
22. člen
Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev
(1) Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 8 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.
(2) Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.
(3) Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.
(4) Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.
(5) Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.
(6) Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.
(7) Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.
23. člen
Letni dopust
(1) Letni dopust traja najmanj 20 dni v posameznem koledarskem letu. Delavec ima pravico izrabiti letni dopust ko mu poteče šest mesecev nepretrganega dela. Kolikor delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico za vsak polni mesec dela izrabiti 2 dni dopusta.
Pri obračunu letnega dopusta se upoštevajo dnevi po sprejetem letnem delovnem koledarju.
(2) Dolžina dopusta vsakega delavca je poleg dopusta iz prvega odstavka tega člena odvisna tudi od dolžine delovne dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela ter posebnih socialnih pogojev in zdravstvenih razmer.
1. Delovna doba
Delavcu pripada za delovno dobo dodatno :
do 10 let 0 dni
od 10-20 let 1 dan
od 20-30 let 2 dneva
nad 30 let 3 dni
2. Pogoji dela:
Delavec ima pravico do povečanega dopusta od 1 do 3 dni na sledeče pogoje dela:
– delo pod zemljo,
– delo pod vodo,
– psihične obremenitve,
– težko fizično delo in delo v prisiljenem položaju,
– večje psihomotorne in senzorne obremenitve,
– neustrezni mikroklimatski pogoji,
– ropot,
– sevanje,
– delo v mokroti, vlagi, umazaniji,
– zaprašenost,
– jedke snovi,
– povečana nevarnost za poškodbe,
– nočno delo.
Za naštete pogoje ni mogoče pridobiti več kot skupno 4 dni dopusta.
3. Zahtevnost dela
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva
od I. do IV. stopnje strokovne izobrazbe 0 dni
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva
V. in VI. stopnja strokovne izobrazbe 1 dan
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva
VII. in VIII. stopnja strokovne izobrazbe 2 dni
4. Socialno zdravstveni kriteriji
– delovni invalidi in delavci z najmanj 60%
okvaro 3 dni
– starši oziroma delavci, ki negujejo in varujejo
težje telesno ali duševno prizadeto osebo 3 dni
– delavec edini hranitelj za vsakega otroka
do 7 let starosti 1 dan
– delavci, ki so dopolnili 50 let starosti 3 dni
(3) Obdobje koriščenja letnega dopusta določi za vse delavce poslovodni organ v skladu z letnim planom dela ter naravo in organizacijo dela. Poslovodni organ ali od njega pooblaščeni vodja na predlog delavca odobri koriščenje dopusta.
(4) Delavec ima pravico 3-krat po 1 dan letnega dopusta koristiti tiste dneve, ki jih sam določi. O tem mora obvestiti nadrejenega vodjo najkasneje 3 dni pred nastopom tega dopusta.
(5) Če delavec ni izkoristil letnega dopusta, čeprav mu je bilo to omogočeno v skladu z določili te pogodbe, ne more zahtevati nadomestila za neizrabljeni dopust. Če je delodajalec kriv, da delavec ni mogel izkoristiti letnega dopusta, je le-ta delavcu odškodninsko odgovoren.
24. člen
Razporejanje delavca – invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo
(1) Delodajalec mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po dokončnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je ugotovljena invalidnost oziroma zmanjšana delovna zmožnost delavca.
(2) Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače vključno z dodatkom za delovno dobo.
25. člen
Varstvo starejših delavcev
Delavec starejši od 55 let in delavka starejša od 50 let lahko na podlagi zdravniškega potrdila o ugotovljeni izčrpanosti predlagata razporeditev na delovna mesta, ki ga bosta lahko opravljala glede na starost in preostalo delovno zmožnost. V teh primerih delavec ali delavka prejmeta enako plačo kot bi jo prejemala na prejšnjem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanju ugodnejša.
26. člen
Oblike motivacije delavcev
(1) O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči delodajalec.
27. člen
Disciplinski postopek
(1) Delodajalec z aktom določi lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti ter okoliščine in pogoje, pod katerimi se te kršitve štejejo za hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
(2) Disciplinsko komisijo imenuje poslovodni organ, nadzorni svet oziroma skupščina v skladu s splošnim aktom delodajalca.
(3) Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi o disciplinski odgovornosti za hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se izreče ali lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, odloča poslovodni organ.
(4) Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinsko komisijo pri delodajalcu.
28. člen
Pravila disciplinskega postopka
(1) Delavcu je treba vročiti naslednja pisna obvestila:
– zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka;
– vabilo na zaslišanje ali obravnavo pred disciplinskim organom
– odločbo o ugotovljeni odgovornosti;
– odločbo o odločitvi o ugovoru zoper odločbo organa prve stopnje.
(2) O vsaki odločbi za uvedbo disciplinskega postopka mora biti obveščen sindikat katerega član je delavec.
Sindikat mora biti obveščen tudi o:
– naroku za zaslišanje delavca oziroma za obravnavo pred organom prve stopnje;
– naroku za obravnavanje ugovora delavca;
– odločitvi prve stopnje oziroma drugostopenjskega organa.
(3) Delavec ima pravico vložiti ugovor na drugostopenjski disciplinski organ v roku 8 dni od dneva, ko mu je bila vročena odločba disciplinskega organa prve stopnje.
29. člen
Varnost in zdravje pri delu
(1) Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu in zdravju pri delu.
(2) Delodajalec ima kot nosilec varnega dela predvsem naslednje obveznosti:
– prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, zlasti z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo in delovnih ter tehnoloških postopkov, z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca;
– prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznavanjem stroke doma in v svetu;
– zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma škodljivimi delovnimi postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri;
– razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu vključno s tehnologijo organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja;
– posvetovati se mora z reprezentativnim sindikatom o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij;
– omogočiti mora sodelovanje medicine dela pri proučevanju vzrokov za obremenitve delavcev pri odkrivanju vzrokov poklicnih bolezni in pri predlaganju ukrepov za njihovo omejevanje;
– pri nižjih temperaturah se delo normalno izvaja do temperature -8 stopinj C, pri nižjih temperaturah se izvajajo dela samo s pogojem, da so delavci opremljeni z ustreznimi osebnimi varovalnimi sredstvi. Za delo pri nižjih temperaturah je treba poskrbeti tudi za tople napitke in za urejen prostor za občasno ogrevanje delavcev. Pri višjih temperaturah se normalno dela do +45 stopinj C;
– sindikalni zaupnik mora biti obveščen o vsaki hujši poškodbi pri delu, kolektivni nesreči, poklicni bolezni in prepovedi dela;
– o vzrokih hujših poškodb pri delu in o ugotovljenih škodljivostih na delu mora podjetje oziroma delodajalec z obdobnim poročilom obveščati sindikalnega zaupnika, vključno z izvajanjem zdravstvenega varstva delavcev, kar se opredeli v kolektivni pogodbi na ravni podjetja oziroma delodajalca;
– delavci, ki delajo na zdravju škodljivih delih imajo pravico do zaščitnih sredstev, do zaščitne prehrane in pijače med delom ter rednih preventivnih zdravstvenih pregledov. V primerih medicinsko programiranega aktivnega oddiha se seznami upravičencev določijo v letnih programih podjetja oziroma delodajalca;
– delavec ima pravico zahtevati odškodnino za izgubo zdravja zaradi poškodb na delu ali škodljivih vplivov na delo. Višina odškodnine se uveljavlja po standardih zavarovalnih in sodnih institucij;
– delavcem, ki delajo pri zdravju škodljivih delih in nalogah, kjer so prekoračeni MDK in ostali standardi, je prepovedano odrejati delo preko polnega delovnega časa. Na takšna dela se ne sme odrejati oziroma zaposlovati delavcev mlajših od 18 let.
(3) Vsi ukrepi, ki so povezani z varstvom pri delu in varovanjem zdravja delavcev, so strošek delodajalca.
(4) Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi in ustnimi navodili delodajalca, opraviti osnovni tečaj iz varstva pri delu, se permanentno izobraževati iz varstva pri delu, ter preverjati svoje znanje in usposobljenost s tega področja.
(5) V primeru suma vinjenosti ali stanja pod vplivom narkotikov sme delodajalec oziroma pooblaščeni delavec zahtevati izvedbo testa.
30. člen
Varstvo pravic delavcev
(1) O delavčevih pravicah, obveznostih in odgovornostih odloča poslovodni organ, disciplinska komisija in organ določen s splošnim aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi, zadružnimi pravili ali statutom delodajalca. Zagotovljeno mora biti dvostopenjsko odločanje.
(2) O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ, določen s splošnim aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi, zadružnimi pravili ali statutom delodajalca.
(3) Pri delodajalcih z manj kot 50 delavci odloča na drugi stopnji isti organ kot je odločal na prvi stopnji.
31. člen
Odškodnina
(1) O odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti za hujšo kršitev delovne obveznosti.
(2) Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku. Pavšalna odškodnina znaša dve osnovni plači delavca v mesecu, ko se odmerja.
(3) Odškodnina iz drugega odstavka tega člena se lahko zmanjša oziroma se delavca lahko oprosti plačila odškodnine, če je oprostitev primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, njegov odnos do dela in glede na njegovo gmotno stanje.
32. člen
Pogodbena kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja
(1) V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj za štiri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela.
33. člen
Dolžina odpovednega roka
(1) Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje:
1. za delavce I., II. in III. stopnje strokovne izobrazbe - en mesec,
2. za delavce IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe - dva meseca,
3. za delavce VI. stopnje strokovne izobrazbe - tri mesece,
4. za delavce VII. in višje stopnje strokovne izobrazbe - štiri mesece.
(2) Odpovedni rok, naveden v prejšnjem odstavku, se lahko sporazumno med delavcem in poslovodnim organom oziroma delodajalcem tudi skrajša.
(3) Delavec ima pravico v skladu z zakonom do odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve, ki jo lahko izrabi v dogovoru z delodajalcem.
34. člen
Izobraževanje
(1) Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v interesu delodajalca oziroma v svojem interesu, delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
(2) Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z njim ustrezno pogodbo.
(3) Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice kot bi delal.
(4) Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa, o pravicah delavcev odloči delodajalec.
(5) Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.
35. člen
Izpiti
(1) Če je delavec napoten na izobraževanje oziroma, če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, in je izobraževanje organizirano izven delovnega časa, delavcu pripada najmanj:
– dva delovna dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– trije delovni dnevi za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali fakulteti),
– sedem delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– deset delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strkovni šoli oziroma fakulteti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petnajst delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva specialist,
– dvajset delovnih dni za doktorat.
(2) Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka pripada delavcu odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit, zaključni izpit, maturo, zagovor diplome, specializacije magisterija in doktorata.
(3) Do odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov je delavec upravičen samo ko prvič opravlja izpit.
(4) Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo med delavcem in delodajalcem.
(5) Delavec, ki se izobražuje v svojem interesu, ima pravico do odsotnosti na dan izpita, ko prvič opravlja izpite. Delodajalec lahko omogoči v takem primeru tudi plačano odsotnost.
36. člen
Povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem
(1) Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, delodajalec krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:
– prevoz;
– kotizacija, šolnina;
– stroški prehrane;
– stroški bivanja.
(2) Delavcu povračilo teh stroškov ne pripada, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
(3) Delodajalec da lahko delavcu, ki se izobražuje v svojem interesu, za pokrivanje stroškov izobraževanja tudi kredit, ki ga prične vračati po uspešnem zaključku izobraževanja. Podrobneje se kreditni odnos uredi s pogodbo med delavcem in delodajalcem.
37. člen
Razporeditev in obveznosti
(1) Delodajalec mora delavce, ki se izobražujejo v interesu delodajalca ali jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času, določenem s pogodbo.
(2) Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške, povezane z izobraževanjem.
38. člen
Vajenci
(1) Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom.
(2) Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona o vajeniškem razmerju.
39. člen
Mentorji praktičnega pouka
Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu – mentorju praktičnega pouka:
– dodatno strokovno in andragoško-pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog mentorja;
– delno oprostitev delovnih obveznosti na delovnem mestu tako, da skupaj z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega časa.
40. člen
Učenci in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe (57. člen);
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva;
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu;
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo;
– prehrano med delom;
– povrnitev stroškov prevoza v skladu s to pogodbo, če ni drugače urejeno.
41. člen
Obveščanje delavcev
(1) Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan na zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno obveščati delavce:
– letnih in večletnih planih delodajalca;
– v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v poslovanju ali likvidnostnih težav;
– o doseženih letnih poslovnih rezultatih;
– o predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač;
– o spremembah normativov;
– o pomebnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev.
(2) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
42. člen
Pogoji za delovanje sindikata
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.
(2) Delodajalec je dolžan v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
(3) Reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu se vročajo gradiva za seje organov delodajalca, razen sej uprave oziroma poslovodstva, kadar obravnavajo vprašanja iz prvega odstavka 41. člena.
(4) Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.
43. člen
Materialni pogoji za sindikalno delo
(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov zagotovljeno:
– ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih, in ne manj kot 60 ur, če je več kot 20 zaposlenih, ter pol ure za vsakega od preostalih zaposlenih delavcev, za opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodni organ. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;
– prostorski pogoji za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
– tehnična izvedba obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata;
– plačani delovni dnevi letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee.
(3) Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu določi sindikat v skladu s svojim statutom oziroma pravili ter pogodbo iz prvega odstavka tega člena.
(4) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov med delovnim časom.
(5) Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
(6) Z dogovorom med Sindikati in poslovodnim organom se pri delodajalcu lahko odločijo za profesionalne sindikalne zaupnike ne glede na število zaposlenih.
44. člen
Imuniteta sindikalnega zaupnika
(1) Član sindikata pridobi status pooblaščenega sindikalnega zaupnika s pravicami in dolžnostmi po tej pogodbi z dnem, ko je vodstvu in organu upravljanja delodajalca vročen pisni sklep sindikatov pri delodajalcu o poimenski določitvi sindikalnih zaupnikov s pripadajočim številom plačanih ur za njihovo sindikalno delo iz prejšnjega člena.
(2) Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa imuniteto.
(3) Sindikalnega zaupnika zaradi njegove sindikalne aktivnosti, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, ni mogoče brez soglasja sindikata prerazporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu oziroma uvrstiti med presežke.
(4) Sindikalnemu zaupniku pod pogoji iz drugega odstavka ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.
(5) Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje.
(6) Če sindikat ni dal soglasja, lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja. Dokazno breme je na delodajalcu.
(7) Pomirjanje lahko sproži sindikat tudi v primeru, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
(8) Glede pomirjanja se smiselno uporabljajo določbe 22. člena te kolektivne pogodbe o pomirjanju v postopku ugotavljanja presežnih delavcev pri delodajalcu.
(9) Imuniteta sindikalnega zaupnika iz tega člena traja še 12 mesecev po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
(10) Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov - sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno. Predsednikom sindikatov pri delodajalcu je v vsakem primeru priznan status pooblaščenega sindikalnega zaupnika.
III. DOLOČBE O PLAČAH IN OSEBNIH PREJEMKIH
45. člen
Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih
(1) Določila in zneski iz KPGD in njene tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe teh standardov ne urejajo.
(2) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.
(3) Pri uveljavljanju pravice na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in pri delodajalcih, ki so kapitalsko povezani z večinskim deležem.
(4) Plače se skupaj z nadomestili izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
(5) Plače se izplačujejo v gotovini ali se nakazujejo na tekoči račun oziroma hranilno knjižico.
(6) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov in regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki v zvezi z delom pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(7) Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalci.
(8) Delodajalec je dolžan pri spremembi metode za vrednotenje delovnih mest pisno seznaniti sindikate pri delodajalcu in obravnavati njihovo mnenje.
46. člen
Plače
(1) Plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki (49. in 50. člen), del plače na podlagi doseganja delovne uspešnosti (48. člen) ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja (52. člen).
(2) V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače delavca v tolarjih in dodatno v obliki, ki omogoča preračun v vsakokratno tolarsko vrednost.
(3) Osnovna plača delavca za poln delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe.
(4) Za vnaprej določene (predvidene 100%) delovne rezultate se štejejo delovni rezultati, merjeni po vnaprej določenih kriterijih, individualno ali skupinsko. Norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega vsaj 90% delavcev, ki delajo po teh kriterijih.
(5) Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.
(6) Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.
(7) Izhodiščna plača za določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe, je najnižja osnovna plača, ki jo ima delavec pravico prejeti za delo v polnem delovnem času in vnaprej določene delovne rezultate ter normalne delovne pogoje.
(8) Delavec, ki je začasno in sporazumno med delodajalcema razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
47. člen
Tarifna priloga
Tarifna priloga kolektivne pogodbe določa zneske izhodiščnih plač, eskalacijsko lestvico, zneske povračil materialnih stroškov in znesek regresa za letni dopust.
48. člen
Plače na podlagi delovne uspešnosti
(1) Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kakovost, gospodarnost dela in ustvarjalnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko, po vnaprej določenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
(2) Pri določanju meril se mora upoštevati načelo, da delavec z ustrezno delovno usposobljenostjo in normalnim delovnim naprezanjem dosega osnovno plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi.
49. člen
Dodatki za posebne obremenitve
(1) Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju in zajeti v plači tipičnega dela.
(5) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
– izmensko delo 10%
– delo v deljenem delovnem času, za
vsakokratno prekinitev dela za uro in več 15%
– dežurstvo 20%
– nočno delo 30%
– delo preko polnega delovnega časa 30%
– delo v nedeljo 50%
– delo na dela proste dneve po zakonu 50%
(6) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(7) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.
(8) Dodatki zaradi naporov in težkih pogojev dela, ki se pojavljajo le občasno in trajajo krajši čas ter so težko določljiva z zahtevnostjo opravil, se obračunavajo samo za čas trajanja.
----------------------------------------------------------------
Zap. št % 0pis
----------------------------------------------------------------
1 12 delavci, ki delajo v vodi, če je globja
od 0,40 m in delavci, ki delajo na vodi
2 16 delavci pri montaži montažnih elementov,
težjih od 20 ton
3 16 varilci, ki delajo v navezah ali v ležečem
položaju
4 16 delavci pri drobilcih in sekalcih za čas
obratovanja drobilcev in sekalcev
(močan ropot in prašenje)
5 18 delavci za čas dela na višini nad 30 m
6 16 delavci, ki delajo z rušilnimi, vrtalnimi
in pnevmatičnimi kladivi, katera
povzročajo močne vibracije
7 18 delavci, pri delih v vodnjakih v globini nad
5 m
8 16 delavci, ki delajo v rovih, predorih,
rudnikih
9 16 delavci pri rekonstrukcijskih delih
v objektih in napravah, kjer so večji viri
toplote in temperatura presega 28 °C
in če je v prostorih velika vibracija prahu
10 20 delavci, ki delajo v kesonih
11 14 delavci, ki delajo v posebno težkih
pogojih, npr. delo v posebno težkih
vremenskih pogojih, pri delih nastajajo
kemične in biološke škodljivosti, pri delih
katerih je teba stalno uporabljati zaščito
dihal, pri adaptacijah visokih industrijskih
dimnikov, pri posebno nevarnih delih,
ki jih ni mogoče predvideti
12 14 delavci, ki delajo v navezi na delovnem
mestu višine 10 ali več metrov nad
terenom ali delovnim podom
13 14 delavci, ki delajo na visokih, vitkih
konstrukcijah, visokih stebrih mostov,
silosih, dimnikih ali podobno pri višini
nad 20 metrov
14 20 potapljači
15 16 delavci, ki delajo z močno vročim
asfaltom
16 16 delavci, ki delajo z zabijalnimi napravami
17 18 delavci, ki delajo v industrijski umetni
klimi in s povečanim hrupom
18 7 delavci, ki delajo v okolju s škodljivimi
vplivi
----------------------------------------------------------------
Dodatki po tem odstavku ne morejo presegati 25% osnovne plače delavca.
50. člen
Dodatek za delovno dobo
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
(2) Pri uveljavljanju pravice iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu v delovnem razmerju doma oziroma v tujini in pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
51. člen
Nadomestila plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni;
– poklicne bolezni in nesreče pri delu;
– letnega dopusta in odsotnosti z dela z nadomestilom plače;
– na državne praznike in dela proste dneve po zakonu;
– odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma, če se izobražuje v interesu delodajalca;
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.
(2) V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove za dneve odsotnosti z dela.
(3) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu:
– če opravlja v času bolniške pridobitno delo;
– če v 2 dneh po začetku odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel;
– če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo;
– če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika.
Nadomestilo ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
(4) Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas, valorizirana z rastjo osnovnih plač za tekoči mesec pri delodajalcu. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz nadur in del plače na podlagi uspešnosti poslovanja.
(5) Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
(6) Zaradi neugodnih vremenskih razmer in zaradi obratnih razlogov (pomanjkanje materiala, električne energije, okvare strojev), kadar delavec čaka na delovnem mestu, mu pripada nadomestilo v višini 80% osnove.
(7) Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
(8) Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela pri delodajalcu, pripada v času 6-mesečnega odpovednega roka nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno dobo.
(9) Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače povečane za dodatek za delovno dobo za največ 5 delovnih dni, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov in so bile prej izčrpane vse pogajalske možnosti;
– da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.
Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.
52. člen
Del plače na podlagi uspešnosti poslovanja
(1) Kriterije za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu ob sprejemu poslovnega načrta. Ob sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na tej podlagi se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu dogovorita tudi o tem, ali se ta del plače izplača v denarju, delnicah, in o odložitvi njenega izplačila.
(2) Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas.
53. člen
Obračun plače
(1) Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca;
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi;
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del);
– nadomestila plače po posameznih vrstah;
– bruto plačo;
– zneske prispevkov za socialno varnost;
– neto plačo;
– davek od osebnih prejemkov;
– neto izplačilo plače;
(2) Ob mesečnem obračunu plače delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, odtegljaje od plače in povračila stroškov v zvezi z delom.
(3) Delodajalec v navzočnosti delavca opravi pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazloži vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.
54. člen
Drugi osebni prejemki
1. Regres za letni dopust
(1) Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta oziroma v nelikvidnih organizacijah najkasneje do konca novembra tekočega leta. Regres se lahko izplača v dveh delih. Višina regresa se določi v tarifni prilogi te pogodbe.
(2) Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
(3) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda;
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda;
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.
3. Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2) Odpravnina ob upokojitvi mora biti izplačana najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
(3) Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec ali drug organ na podlagi zakona zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
4. Solidarnostne pomoči
(1) V primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, njegovim družinskim članom oziroma delavcu pripada solidarnostna pomoč. V primeru smrti delavca pripada njegovim družinskim članom 80% povprečne plače v RS za pretekle tri mesece, 50% enakega povprečja, pa v primeru:
– smrti ožjega družinskega člana;
– daljše bolezni v času 6 mesecev in več nepretrganega bolovanja;
– elementarne nesreče ali požara po ugotovitvi nastale škode.
(2) Ožji družinski člani so zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati.
(3) Solidarnostne pomoči v ostalih primerih lahko predlagajo sindikati po v naprej določenih merilih.
5. Odpravnina v primeru trajnega prenehanja delavcev
(1) Odpravnina v primeru trajnega prenehanja potreb po delu delavca pripada delavcu v skladu z zakonom v višini 50% njegove povprečne plače v zadnjih 3 mesecih za vsako leto delovne dobe pri delodajalcu, pod pogojem, da je bil pri njem v delovnem razmerju najmanj 2 leti.
(2) Delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine delavcu, kateremu je v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovil ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu ali mu zagotovil dokup delovne dobe.
55. člen
Povračila stroškov v zvezi z delom
1. Prehrana med delom
(1) Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi.
(2) Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na dan in usklajuje z rastjo cen prehrambenih artiklov.
2. Prevoz na delo in z dela
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini najmanj 60% vrednosti javnega prevoza za razdaljo med bivališčem in delovnim mestom oziroma v višini 15% cene litra super bencina po kilometru razdalje med bivališčem in delovnim mestom, če ni zagotovljen javni prevoz.
3. Službena potovanja
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz. Delavcu se lahko povrnejo tudi ostali dejanski stroški, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela na službeni poti.
(2) Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
(3) Delavcu se na službenem potovanju v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu s predpisi, ki veljajo za državne organe.
4. Terenski dodatek
(1) Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo na terenu izven sedeža podjetja oziroma delodajalca ali poslovne enote oziroma izven kraja stalnega ali začasnega prebivališča ter, če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče vendar le, če vsakodnevno vračanje v kraj stalnega prebivališča ni smotrno.
(2) Če prehrano in prenočišče organizira delodajalec, se stroški, ki jih ima delodajalec s prehrano in prenočiščem delavcev na terenu izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka, delavci pa terenskega dodatka ne prejemajo v gotovini ali plačilni kuverti.
(3) V primeru, da mora delavec plačevati le enega od navedenih stroškov, mu terenski dodatek pripada le v višini tega stroška.
(4) Terenski dodatek, povračilo stroškov na službeni poti in dodatek za ločeno življenje se med seboj izključujejo.
(5) Višina terenskega dodatka, kot tudi ostalih povračil v zvezi z delom je določena v višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek (Uradni list RS, št. 72/93 in 7/95).
5. Nadomestilo za ločeno življenje
Delavcu pripada nadomestilo za ločeno življenje, če ga delodajalec razporedi na delo v drug kraj, delavec pa dela in ima stalno bivališče in družino v kraju sedeža delodajalca ali poslovne enote. Višina nadomestila za ločeno življenje se določi na podlagi dejanskih stroškov nastanitve in prehrane, vendar največ do višine, kot to določa uredba o določitvi povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov v zvezi z delom (Uradni list RS, št. 72/93 in 7/95).
56. člen
Inovacije
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 5% letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.
57. člen
Prejemki pripravnikov
Delavcu-pripravniku pripada plača v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni oziroma plačilni razred, ter povračila stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.
58. člen
Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi
(1) Učencem na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15%, študentom pa najmanj 25% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
(2) Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
(3) Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
(4) Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.
59. člen
Prejemki mentorjev
(1) Delavcu-mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
60. člen
Plače sindikalnih zaupnikov
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini dogovorjeni med delodajalcem in sindikatom. Sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.
IV. POGOJI ZA DELA V TUJINI
61. člen
Napotitev delavca v tujino
(1) Na izvajanje del v tujino napoti delodajalec delavca glede na določila sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Napotitev mora biti v skladu z ustreznimi predpisi za izvajanje investicijskih del v tujini.
(2) Delavec sme biti napoten na delo v tujino praviloma največ za čas dokončanja projekta oziroma za dokončanje dela, ki ga razporejeni delavec opravlja.
(3) Delodajalec, ki napoti delavca na začasno delo v tujino, v svojih aktih določi konkretne obveznosti delodajalca do delavca, ki je napoten v tujino, in pogoje za normalno opravljanje dela ter dolžnosti delavca iz tega razmerja do delodajalca.
(4) Za stroške potovanj delavcev, ki potujejo v tujino, se uporabljajo določila, ki veljajo za državne organe.
62. člen
Delovni čas
(1) Delovni čas delavca napotenega v tujino se prilagodi delovnemu času in pogojem dela države, v kateri se delo izvaja.
(2) Delo v tujini se opravlja praviloma v deljenem in prerazporejenem delovnem času.
(3) Kriteriji za določitev trajanja delovne obveznosti se opredelijo za vsako državo oziroma gradbišče v posebnem aktu, ki ga pred pričetkom del določi ustrezni organ delodajalca.
(4) V primeru, da delavec v tujini opravi večji fond ur kot znaša zakonska obveznost v Republiki Sloveniji, lahko poslovodni organ določi, da delavec po vrnitvi v domovino presežek ur izkoristi kot odsotnost z dela brez pravice do plačila, delodajalec pa za ta čas plača prispevke.
63. člen
Plače delavcev v tujini
(1) Plača delavca, ki je začasno napoten na izvajanje del v tujino, se določa po istih osnovah in merilih kot za delavce, ki izvajajo dela v domovini.
(2) Višina plače na podlagi tarifnih in plačilnih razredov, delovne uspešnosti, dodatkov in nadomestil je za istovrstna delovna mesta v tujini in domovini enaka. Zaradi posebnih pogojev dela v tujini, to je:
– daljše odsotnosti in velike oddaljenosti od doma in družine;
– klimatskih razmer, ki negativno vplivajo na življenjske in delovne pogoje;
– posebnostmi etnološkega okolja;
– drugih okoliščin dela v tujini;
se osnovna plača poveča tako, da se pomnoži z ustreznim faktorjem, ki v celoti vrednoti specifične pogoje dela v določeni državi ali področju oziroma različne delovne pogoje na posameznih gradbiščih znotraj ene države ali področja.
64. člen
Faktor za določene posebne pogoje
(1) Faktor za določene posebne pogoje, s katerimi se poveča plača, znaša za države v Evropi najmanj 1,5; za države izven Evrope pa najmanj 2,0.
(2) V posameznih državah je pri določanju faktorja potrebno upoštevati tudi minimalne zakonske pogoje, pod katerimi lahko v teh državah delajo tuji delavci.
65. člen
Plača v tuji valuti
(1) Plača se lahko izplačuje tudi v tuji valuti. Razmerje med izplačilom v tuji valuti in tolarskim izplačilom določi poslovodni organ.
(2) Osnova za obračun in plačilo prispevkov iz plače v tujini je plača, ki bi jo delavec dosegel v tekočem letu za istovrstna dela v domovini, to je zmanjšana za faktor posebnih pogojev v posamezni državi.
66. člen
Nadomestilo plače
(1) Za čas bolezni in zdravljenja v tujini pripada delavcu nadomestilo v višini 80% povprečne plače dosežene za polni delovni čas v preteklem mesecu, v katerem je upravičen do nadomestila plače. Za čas nezmožnosti za delo pripada delavcu, ki dela na gradbišču v tujini, nadomestilo plače na podlagi zdravniškega potrdila o začasni nezmožnosti za delo.
(2) Nadomestilo plače za čas bolezni in zdravljenja v tujini praviloma pripada delavcu največ do 10 dni. Če je po mnenju zdravnika za okrevanje delavca potrebno daljše zdravljenje, ga lahko vodja gradbišča v soglasju z zdravnikom čimprej napoti na zdravljenje v domovino. Pri odločitvi o napotitvi domov, mora vodja gradbišča upoštevati predvsem primerjavo stroškov nadomestila osebnega dohodka delavca za čas bolezni in stroškov zdravljenja v tujini, ter stroške napotitve.
Za čas odsotnosti z dela, ko je delavec zaradi bolezni v domovini, je upravičen do nadomestila plače v višini, ki velja v domovini.
67. člen
Premestitev delavca
(1) V primeru zastoja zaradi pomanjkanja materiala, investicijsko tehnične dokumentacije ali neplačevanja investitorja, zaradi višje sile (npr. nesreča, vojna, stavka tujega pogodbenega partnerja, vreme ipd.), se lahko delavca začasno premesti na ustrezno delo na drugo gradbišče, kjer delo nemoteno poteka.
(2) Če premestitev delavcev ni mogoča, se s sklepom vodstva garadbišča v tujini v zgoraj navedenih primerih uvede kompenzacija izrabe prostih delovnih ur ali začasno prerazporedi delovni čas.
(3) Kolikor se predvideva, da bo zastoj trajal dalj kot 6 dni in delavca ne bo mogoče zaposliti na drugem gradbišču v isti državi, se lahko na predlog vodstva gradbišča delavca odredi na čakanje ali se ga takoj napoti na delo v domovino.
68. člen
Dodatki
Terenski dodatek, dnevnice, potni stroški in ostali dodatki se urejajo z ustrezno zakonodajo, posebnosti s tega naslova pa s splošnimi akti delodajalca, oziroma smiselno z določili te pogodbe.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK TER NAČIN REŠEVANJA SPOROV
69. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
70. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
71. člen
Sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev, s priporočenim pismom.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v tridesetih dneh.
(4) Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v tridesetih dneh, lahko stranka – predlagateljica začne postopek pomirjanja.
72. člen
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe, če je le-ta odpovedana.
(2) Na podlagi pisne pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka v 30 dneh dolžna opredeliti do te pobude.
(3) V primeru, da druga stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
(4) Pogajanja se lahko začnejo, ko ena od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.
73. člen
Reševanje kolektivnih sporov
(1) Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjanje in arbitraža.
(2) Velja, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje sporov.
74. člen
Postopek pomirjanja
(1) Postopek pomirjanja se začne s predlogom, najkasneje v roku 30 dni od nastanka spora, odkar je stranka zanj izvedela.
(2) Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega razmerja in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje.
(3) Druga stranka odgovori na predlog in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh.
(4) Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih oziroma javnih delavcev.
(5) V primeru, da druga stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje članov v komisijo za pomirjanje, če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije za pomirjanje ali v primeru, da stranki kolektivne pogodbe ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije za pomirjanje, se postopek ustavi.
75. člen
Pisni sporazum
Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja, mora biti v pisni obliki.
76. člen
Arbitražni postopek
(1) V primeru ustavitve postopka pomirjanja lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.
(2) Arbitraža odloča v sestavi 3-članskega senata. Po enega člana ter njegovega namestnika določita pogodbeni stranki. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.
(3) Glede rokov se v postopku pred arbitražo smiselno uporabljajo določbe o rokih, ki veljajo za postopek pomirjanja.
77. člen
Objava
Sporazum strank v postopku pomirjanja in odločitev arbitraže se sporoči organu, pristojnemu za registracijo kolektivnih pogodb, in objavi.
78. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katerega imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.
(4) Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.
(5) V primerih, ko so določbe posameznih členov KPGD dobesedno povzete po SKPgd, take določbe razlaga samo Komisija za razlago SKPgd, in pomenijo obvezen način uporabe takih določb tudi v KPGD.
79. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba se lahko odpove tri mesece pred potekom njene veljavnosti s priporočenim pismom. Odpoved te pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto še za eno leto.
(3) Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe.
(4) Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stran predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
80. člen
Dodatek za delovno dobo
(1) Dodatek za delovno dobo iz 50. člena te kolektivne pogodbe se ukine 31. 12. 1999.
(2) Podpisniki KPGD se obvezujemo, da bomo upoštevali vse dogovore, ki bodo doseženi za nov model dodatka za delovno dobo v SKPgd.
(3) Če v prehodnem obdobju ne bo uveljavljena ureditev dodatka za delovno dobo pri delodajalcu enotno za vse zaposlene v Sloveniji, določba tega člena ne stopi v veljavo.
81. člen
Veljavnost določil SKPgd
Za vsa določila, ki niso navedena v tej pogodbi, se uporabljajo določila SKPgd (Uradni list RS, št. 40/97).
82. člen
Začetek uporabe
Ta kolektivna pogodba se uporablja od 1. 1. 1998 dalje.
Ljubljana, 22. decembra 1997.
Združenje delodajalcev
– Sekcija za gradbeništvo
in IGM
Bojan Kavčič l. r.
Predsednik
Zveza svobodnih
sindikatov Slovenije
Sindikat delavcev gradbenih
dejavnosti Slovenije
Mijodrag Popović l. r.
Predsednik
Gospodarska zbornica
Slovenije
Združenje za gradbeništvo
in IGM
Bogdan Korošec l. r.
Predsednik UO
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 12. 1. 1998 pod zap. št. 53/1 in št. spisa 121-03-0054/94-007.
Tarifna priloga k KPGD
1. Razvrstitev delovnih mest
Delovna mesta se razvrstijo v tarifne in plačilne razrede:
-----------------------------------------------------------------
Tar. Plačilni
razr. razred Opis
-----------------------------------------------------------------
1 1 Nekval. dela, ki jih opravljajo tudi delavci
začetniki brez kakršnega priučevanja, običajno
tudi brez končane osnovne šole; tudi delavci s
priučitvijo v kratkih seminarjih, kot so:
gradbeni delavec, figurant, čistilec.
Gre za enostavna dela ali kot pomoč pri manj
zahtevnih delih. Delo je lahko individualno ali
v skupinah.
-----------------------------------------------------------------
2 1 Dela, ki jih opravljajo delavci usposobljeni za
opravila določenega poklica v 2-3 mes. tečajih
oziroma s tečaji pridobljeno usposobljenostjo za
opravljanje določenih opravil; tudi delavci ki
so končali šolanje po nezahtevnih programih in
so pridobili nižjo strokovno izobrazbo, kot so:
zidar za preprosta zidarska dela, izdelovalec
gradbenih elementov, krivilec armatur za
enostavna dela, ključavničar kot pomoč pri
ključavničarskih delih, upravljalec ročnih in
enostavnih strojev, tesar za preprosta tesarska
dela, delavec pri montažnih delih, vodogradbeni
delavec, delavec pri montažnih delih, varilec,
tehnični risar, delavec (kopiranje načrtov),
laborant čuvaj, evidentičar, perica, kurir,
telefonist, čistilec.
Gre za manj zahtevna dela individualno ali v
skupini. Delo je lahko individualno ali v
skupinah.
-----------------------------------------------------------------
3 1 Priučena dela, ki jih opravljajo delavci po 2
letnih programih; tudi delavci, ki imajo javno
priznano stopnjo za kvalificirana oziroma nižja
strokovna dela po prejšnjih predpisih, kot so:
tesar opažev, zidar za zidanje in ometavanje,
krivilec armature, betoner, komunalni delavec,
polagalec asfalta, izdelovalec gradbenih
elementov, polagalec keramičnih oblog,
upravljalec stroja, ključavničar, skladiščnik,
peskar, dekorater, pleskar, antikorozist.
Gre za srednje zahtevna dela, individualno ali v
skupini. Lahko gre za pomoč pri zahtevnih in
bolj zahtevnih delih.
-----------------------------------------------------------------
4 1 Kvalificirana dela, za katera se zahteva
triletno šolanje po sedanjih in prejšnjih
predpisih kot so: zidar, tesar, polagalec
zahtevnejših podov, administrator, železokrivec,
cementninar, gradbinec za progovna dela,
komunalec, vodogradbenik, monter gradbenih
konstrukcij, rezkar, strugar, slikopleskar,
elektomonter, statistik, knjigovodja, strojnik
gradbene mehanizacije, šofer težkih tovornih
vozil, pečar, izolater, inštalater, strojnik
instalacij, steklar, orodjar, kamnosek, apnar,
stavbni klepar.
Gre za samostojno opravljanje zahtevnih del in
pomoč pri bolj zahtevnih delih.
-----------------------------------------------------------------
2 Specialna in zahtevnejša opravila, praviloma
visokokvalificirana dela, ki jih opravljajo
delavci po opravljenem izpopolnjevanju, tudi
delavci z javno priznano stopnjo za
visokokvalificirana dela in delavci, ki poleg
strokovnega dela opravljajo tudi naloge vodenja
in organiziranja iz vseh poklicev, ki zahtevajo
triletno šolanje, tudi mentorji poklicnega
izobraževanja.
Gre za samostojno opravljanje zahtevnih del in
organiziranje del.
-----------------------------------------------------------------
5 1 Strokovna dela ki jih opravljajo delavci po
končani štiriletni šoli tehnične ali druge
usmeritve; tudi delavci s končanimi delovodskimi
šolami oziroma nadaljevalnimi programi, kot so:
gr. tehnik - kalkulant, gradbeni tehnik,
delovodja, strojni tehnik, elektro tehnik,
kemijski tehnik, ek. tehnik.
Gre za samostojno opravljanje bolj zahtevnih
del in vodje skupine.
-----------------------------------------------------------------
2 Enako kot pod 1 s tem, da morajo imeti delavci
opravljen strokovni izpit po ZGO in vodijo
posamezna dela na gradbišču, lahko tudi pomoč
pri vodenju celih gradbišč.
-----------------------------------------------------------------
6 1 Dela za katera se zahteva višja strokovna
izobrazba ko so: gr. inženir - kalkulant,
gradb. inženir, programer, elektroinženir,
strojni inženir, ekonomist, pravnik.
Gre za samostojno opravljanje zelo zahtevnih
del.
-----------------------------------------------------------------
2 Enako kot pod 1 s tem, da morajo imeti delavci
opravljen strokovni izpit po ZGO in samostojno
vodijo gradbišča.
-----------------------------------------------------------------
7 1 Dela za katera se zahteva izobrazba s končano
visoko strokovno šolo kot so: dipl. gr. inženir,
dipl. ekonomist, dipl. elektro inženir, dipl.
str. inženir, visoka upravna šola.
Gre za samostojno opravljanje visoko zahtevnih
in pomembnih del, ter vodenje dela.
-----------------------------------------------------------------
2 Dela za katera se zahteva univerzitetna
izobrazba kot so: univ. dipl. inženir
gradbeništva, univ. dipl. inž. arhitekture,
univ. dipl. ekonomist, univ. dipl. pravnik,
univ. dipl. elektro inženir, univ. dipl. str.
inženir. Tudi visoka strokovna izobrazba s
strokovnim izpitom po ZGO.
Gre za samostojno opravljanje visoko zahtevnih
in pomembnih del, ter vodenje dela in strokovnih
služb.
-----------------------------------------------------------------
8 Dela za katera se zahteva specialna znanja, ki
se jih pridobi z magisterijem in specialističnim
študijem po končanem univerzitetnem
izobraževanju ali opravljenim strokovnim izpitom
po ZGO ali drugih zakonsko določenih strokovnih
izpitih kot so: mag. vseh strok, spec. vseh
strok, odgovorni projektant vseh strok, dipl.
pravnik z državnim izpitom, vodje gradbišč vseh
strok, vodenje zahtevnih strokovnih služb.
Gre za samostojno opravljanje najbolj zahtevnih
in pomembnih specialističnih del in vodenje del.
-----------------------------------------------------------------
9 Dela za katera se zahteva visoka strokovna
izobrazba doktorja znanosti, z bogatimi
izkušnjami in referencami, kot so: vodilni
delavci znanstvenih inštitutov, profesorji na
visokih šolah in fakultetah, vodenje
raziskovalnih nalog.
Gre za samostojno opravljanje izjemno pomembnih
del z bogatimi delovnimi izkušnjami in
mednarodnimi referencami, ter opravljenim
strokovnim izpitom.
-----------------------------------------------------------------
2. Izhodiščne plače (IP)
IP so usklajene na dan 1. decembra 1997 v višini 5 % nad višino
IP za I. Tarifni razred po SKPgd.
IP po posameznih tarifnih in plačilnih razredih so naslednje:
-----------------------------------------------------------------
Tarifni Plačilni Izhodiščna
razred razred Opis Koeficient plača v SIT
za polni
delovni čas
-----------------------------------------------------------------
I. 1 Enostavna dela 1,00 52.795
II. 2 Manj zahtevna dela 1,10 58.075
III. 3 Srednje zahtevna dela 1,23 64.938
IV. 4/1 Zahtevna dela 1 1,37 72.329
4/2 Zahtevna dela 2 1,46 77.081
V. 5/1 Bolj zahtevna dela 1 1,64 86.584
5/2 Bolj zahtevna dela 2 1,75 92.392
VI. 6/1 Zelo zahtevna dela 1 1,85 97.671
6/2 Zelo zahtevna dela 2 2,16 114.037
VII. 7/1 Visoko zahtevna dela 1 2,21 116.677
7/2 Visoko zahtevna dela 2 2,50 131.988
VIII. 8 Najbolj zahtevna dela 3,00 158.385
IX. 9 Izjemno zahtevna dela 3,50 184.783
-----------------------------------------------------------------
V primeru, da bi izplačilo plač ogrozilo obstoj delodajalca in
povzročilo večje število presežnih delavcev, se lahko zaradi
ohranitve delovnih mest delodajalec in sindikat pisno dogovorita
o drugačni plačni politiki, vendar le začasno do 6 mesecev.
3. Usklajevanje izhodiščnih plač
Izhodiščne plače se usklajujejo z rastjo življenjskih potrebščin
v preteklem letu. Izhodiščne plače se usklajujejo na naslednji
način:
Za leto 1998:
Izhodiščne plače se uskladijo za mesec januar 1998 za 85% rasti
cen življenjskih potrebščin za december 1997.
Izhodiščne plače se uskladijo za mesec januar 1999 za 85% rasti
cen življenjskih potrebščin v letu 1998.
V primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v primerjavi z
decembrom 1997 pred koncem leta 1998 preseže 6,5%, se ne glede na
prejšnja določila, izhodiščne plače za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju, uskladijo za 85% rasti cen življenjskih
potrebščin v obdobju od 1. 1. 1998 dalje.
V primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v letu 1998 glede
na december 1997 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač
od meseca, v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca
leta 1998 upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.
Uskladitev se opravi pri izplačilu plač za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju.
V primeru, ko dejanske plače, izplačane na zaposlenega v
predelovalnih dejavnostih (SKD), za čas od 1. 1. 1998 dalje v
štirih zaporednih mesecih realno padejo, se pri naslednji
uskladitvi opravi uskladitev za 90% rasti cen življenjskih
potrebščin.
4. Regres za letni dopust
Delavcu pripada regres za letni dopust v naslednjih zneskih: za
leto 1998 v višini 102.000 tolarjev.
5. Povračila stroškov v zvezi z delom
Povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo in z dela,
službena potovanja, terenski dodatek), nadomestila za ločeno
življenje v zvezi z uredbo, se izplačujejo in usklajujejo do
višine zgornjega zneska, določenega z uredbo o višini povračil
stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri
ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni list
RS, št. 72/93 in 7/95).
Znesek povračila stroškov prehrane med delom znaša 500 SIT na dan
za dan prisotnosti na delu in se usklajuje vsakih šest mesecev z
rastjo cen prehrambenih izdelkov. Usklajuje se januarja in julija
v tekočem letu. Prva uskladitev se opravi januarja 1998.
6. Veljavnost
Tarifna priloga k KPGD začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1998 in velja v skladu
s 4. členom KPGD.
Združenje delodajalcev Zveza svobodnih
- Sekcija za gradbeništvo sindikatov Slovenije
in IGM Sindikat delavcev gradbenih
Bojan Kavčič l. r. dejavnosti Slovenije
Predsednik Mijodrag Popović l. r.
Predsednik
Gospodarska zbornica
Slovenije
Združenje za gradbeništvo
in IGM
Bogdan Korošec l. r.
Predsednik UO
