V skladu z veljavnimi predpisi in s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti sklepajo stranke:
– Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za kemično in gumarsko industrijo
in
– Združenje delodajalcev – Sekcija za kemično in gumarsko industrijo kot predstavniki delodajalcev
ter
– Sindikati: SSS – Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije in Neodvisnost KNSS – Sindikat kemijske in farmacevtske dejavnosti Slovenije kot predstavniki delojemalcev
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za kemično in gumarsko industrijo Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost pretežno v kemični in gumarski industriji na pridobitven način (gospodarske dejavnosti) po standardni klasifikaciji dejavnosti DG 24 in DH 25.
3. člen
Osebna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili ta kolektivna pogodba ne velja.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost
(1) Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 30. 6. 2000. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 60. do 69. člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene do 31. 1. za tekoče leto.
(3) Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku, se podaljša za eno leto.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1) Izraz “delodajalec” pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.
(2) Izraz “delavec“ pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
(3) Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
(4) Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(5) Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
(6) Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.
(7) “Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.
(8) Izraz “sindikalni zaupnik” pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.
(9) Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
6. člen
Enotni minimalni standardi
Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih pri delodajalcih, če le-ti teh standardov ne urejajo.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
7. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. tarifni razred: (enostavna dela),
II. tarifni razred: (manj zahtevna dela),
III. tarifni razred: (srednje zahtevna dela),
IV. tarifni razred: (zahtevna dela),
V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela),
VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela),
VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela),
VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela),
IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela).
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
(3) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti mnenje sindikatov.
8. člen
Tipična delovna mesta
Tipična delovna mesta po tarifnih razredih so:
I. tarifni razred
Delovna mesta, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi.
Za opravljanje teh del je potrebno minimalno znanje. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog.
Zahtevana izobrazba: praviloma nedokončana osnovna šola.
V to zahtevnostno kategorijo so razvrščeni poklici, kot na primer: kemijski delavec, farmacevtski delavec, gumarski delavec, transportni delavec, čistilka.
II. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah, ipd.
Za to raven zahtevnosti je praviloma potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim verificiranim programom specifičnega usposabljanja (krajši eno- ali večmesečni tečaji).
V to kategorijo spadajo poklici, kot na primer: upravljalec kemijskih strojev in naprav, pripravljalec kemikalij, upravljalec farmacevtskih strojev in naprav, plastilec polimernih snovi, pripravljalec gumarskih polizdelkov, skladiščni delavec.
III. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme.
Zahtevana izobrazba: dveletni verificirani program poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
Kemijski, farmacevtski in gumarski poklici za III. zahtevnostno stopnjo se ne pridobijo v rednem izobraževanju.
Poklici drugih usmeritev pa so na primer: konfekcionar manj zahtevnih gumarskih izdelkov, brizgalec, obnavljalec pnevmatik (izobraževanje z internim usposabljanjem), strojni obdelovalec kovin, pomožni administrator, pomožni vzdrževalec električnih instalacij ipd.
IV. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o laboratorijskem delu, uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi umetnih materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V to kategorijo so razvrščeni poklici, kot na primer: kemijski procesničar, kemijski laborant, plastikar, galvanizer, farmacevtski procesničar, izdelovalec zahtevnih gumarskih izdelkov, konfekcionar gumarskih izdelkov, izdelovalec upogljivih laminatov, ključavničar, strugar, orodjar, avtoličar, tehnični risar, administrator, prodajalec, vzdrževalec ipd.
V. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varstva pri delu.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva:
– 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali
– 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
Značilni poklici te kategorije so na primer: kemijski tehnik, farmacevtski tehnik, gumarski tehnik, gumarski delovodja, delovodja-elektrotehnik, tehnik elektronik, operater na računalniku, programski tehnik, ekonomski tehnik.
VI. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba ali višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba.
Značilni poklici te kategorije so na primer: inženir kemijske tehnologije, inženir farmacije, varnostni inženir, inženir strojništva, inženir elektroenergetike, inženir računalništva, višji upravni delavec, ekonomist, inženir organizacije dela itd.
VII. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.
Za to raven zahtevnosti se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba.
Značilni poklici te kategorije so: diplomirani inženir kemijske tehnologije, diplomirani inženir kemije, diplomirani kemijski procesni inženir, diplomirani inženir farmacije, diplomirani inženir strojništva, diplomirani inženir elektrotehnike, diplomirani ekonomist, diplomirani pravnik, diplomirani inženir organizacije dela itd.
VIII. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju, raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela v zvezi z znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij ipd.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.
V to kategorijo spadajo na primer: diplomirani inženir kemijske tehnologije – specialist za petrokemijo, silikatno kemijo; diplomirani kemijski procesni inženir – specialist za projektiranje kemijskih procesov in naprav, petrokemijske procese; diplomirani inženir farmacije – specialist za: biofarmacijo, preizkušanje zdravil, radiofarmacijo, farmacevtsko kemijo, sanitarno kemijo, klinično farmacijo, toksikološko kemijo itd., magister kemijske tehnologije, magister kemijskega procesnega inženirstva, magister farmacije, magister ekonomije ipd.
IX. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela.
Teoretično in praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.
V to zahtevnostno kategorijo se praviloma uvrščajo delovna mesta, za katere se zahteva doktorat znanosti.
9. člen
Prenos pooblastil
Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.
10. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta in tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas,
– letni dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osnovna plača in dodatki,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje...),
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.
(2) Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena...).
(3) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(4) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(5) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
(6) Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma splošne akte.
11. člen
Poskusno delo
(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
(2) Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.
(3) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. tarifnega razreda največ en mesec,
– za dela IV. tarifnega razreda največ dva meseca,
– za dela V. tarifnega razreda največ tri mesece,
– za dela VI., VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ šest mesecev.
(4) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
(5) Delavec mora prejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi negativne ocene o poskusnem delu najkasneje zadnji dan poskusnega dela, sicer se šteje, da je uspešno opravil poskusno delo.
12. člen
Pripravništvo
(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
– za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor ali ustrezna strokovna služba. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
(10) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
(11) Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
13. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela
(1) Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
(2) Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
(3) Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.
(4) O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.
(5) Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.
(6) V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.
14. člen
(1) Poslovodni delavec opredeli naloge za obdobje najmanj 1 meseca, odvisno od zahtevnosti del, ter tekoče spremlja doseganje količine in kakovosti opravljanja del. Na osnovi teh rezultatov na koncu obdobja poslovodni delavec odloči o delavčevem znanju in zmožnostih za opravljanje del, na katera je razporejen.
(2) Po opravljenem postopku preverjanja znanja v primeru negativne ocene lahko poslovodni delavec sprejme sklep o razporeditvi delavca na druga dela, ki ustrezajo njegovemu znanju oziroma zmožnosti. V primeru, če se ugotovi, da pri delodajalcu ni del oziroma delovnega mesta, ki bi ustrezalo znanju in zmožnostim delavca, delavcu preneha delovo razmerje.
(3) Postopek je javen.
(4) Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izda poslovodni delavec.
(5) Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom, ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
(6) Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.
15. člen
Razporejanje delavcev v izjemnih primerih
(1) Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu, ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav ter obratov.
(2) Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Razporeditev v skladu s tem členom lahko traja le toliko časa, dokler trajajo v prvem odstavku navedene okoliščine.
Sklep o razporeditvi delavcev v skladu s predhodnim odstavkom sprejme poslovodni organ ali od njega pooblaščeni delavec. Ugovor delavca na ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa.
16. člen
Razporejanje delavcev iz kraja v kraj
(1) Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če bi zaradi tega trajala pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi:
– za matere delavke oziroma delavke(ce) samohranilke(ce) z otrokom do treh let starosti, delavce, ki negujejo težje prizadete družinske člane in delavke(ce), ki jim manjka do redne upokojitve do pet let, skupaj več kot 2 uri dnevno;
– za druge delavce: skupaj več kot 3 ure dnevno.
(2) V primerih, naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3) Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
17. člen
Prevzem na delo k drugemu delodajalcu
(1) Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu pod naslednjimi pogoji:
– da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
– da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu;
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
(2) Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.
(3) Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.
18. člen
(1) Delavcu, ki je začasno razporejen k drugemu delodajalcu, pri delodajalcu mirujejo pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja in disciplinskega postopka.
(2) Za čas te razporeditve delavec ne more prejemati manjše osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.
19. člen
Delo na domu
(1) Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
(2) Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
(3) Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost in zdravje pri delu.
(4) V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
Delavci, ki delajo na domu, ima enake pravice in obveznosti.
20. člen
Določanje in reševanje presežnih delavcev
Začasno prenehanje potreb po delavcih (začasni presežki)
(1) Začasni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, ko zaradi poslovnih razlogov delavcem začasno ni možno zagotoviti dela na delovnem mestu, za katero so sklenili delovno razmerje, oziroma jih začasno razporediti za opravljanje drugih del v družbi.
(2) Obstoj začasnega presežka delavcev ugotovi poslovodni organ družbe, ki tudi določi delovna mesta in število delavcev, za katere začasno ni možno zagotoviti dela.
(3) Konkretne delavce, ki so začasni presežek, ter ukrepe, ki se bodo uporabilti za razrešitev teh presežkov, določi poslovodni organ družbe.
(4) Program razreševanja presežnih delavcev pripravi delodajalec. Program mora biti finančno ovrednoten, kadar gre za večje število presežnih delavcev.
(5) Za večje število presežnih delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 koledarskih dneh nepotrebnih najmanj:
– 10 delavcev v podjetju – družbi z do 100 delavci;
– 10% delavcev v podjetju – družbi s 100 do 300 delavci;
– 30 delavcev v podjetju – družbi z več kot 300 delavci.
(6) Pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev je poslovodni organ dolžan posredovati sindikatom pri delodajalcu pisno obrazložitev vzrokov za uvedbo začasnih presežkov, podatke o delovnih mestih, na katerih začasno ni dela, in o predlaganih ukrepih.
21. člen
(1) Začasen presežek delavcev se rešuje predvsem s sledečimi ukrepi:
– z začasno, vendar najdlje za šest mesecev, razporeditvijo delavca na drugo delovno mesto pri delodajalcu, za katero se zahteva enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba:
– z začasno, vendar najdlje za šest mesecev, razporeditvijo delavca k drugemu delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;
– s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega delovnega časa;
– s skrajševanjem delovnega časa na manj kot 36 ur na teden s pravico delavca do nadomestila plače za čas do 36 ur na teden;
– z napotitvijo delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo s pravico do nadomestila plače.
(2) Plača iz predhodnega odstavka ne sme biti manjša od osnovne plače delavca, povečane za dodatek za delovno dobo, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.
(3) V primeru iz prve, druge, tretje ali četrte alinee prvega odstavka tega člena ima delavec pravico do plače po dejanskem delu, če je ta višja od plače, kot je določena v 2. točki tega člena.
(4) V primeru, da začasnega presežka delavcev ni možno reševati na drug način, je možno delavce napotiti na čakanje na delo doma s pravico do nadomestila plače po tej pogodbi.
22. člen
(1) Pri določitvi konkretnih delavcev, ki so začasni presežek, in pri izbiri ukrepov, se morajo v vseh primerih, razen če so začasno presežni vsi delavci v posamezni enoti, upoštevati kriteriji, sprejeti pri delodajalcu. V primeru, če delodajalec nima določenih kriterijev, mora z dnem uveljavitve te pogodbe upoštevati kriterije iz priloge I.
(2) Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je doseganje delovnih rezultatov. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo boljše delovne rezultate.
(3) Kriterije doseganja delovnih rezultatov je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovnih rezultatov in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev.
(4) V primeru enakega doseganja delovnih rezultatov ali neizdelanih ali neuporabljenih meril za zagotavljanje delovnih rezultatov je drugi kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenosti za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
(5) Tretji kriterij je upoštevanje delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
(6) Četrti kriterij je upoštevanje delovne dobe pri delodajalcu, ki ugotavlja presežke. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
(7) Peti kriterij je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu.
(8) Šesti kriterij je upoštevanje socialnega stanja. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, premoženjsko stanje delavca in opravljanje pridobitne dejavnosti (kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb) delavca oziroma člana družine, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.
(9) Kriterije je mogoče uporabiti z metodo izločanja ali tudi kumulativno. Če delodajalec uporabi za določanje presežnih delavcev kumulativni način, ima največjo težo (ponder) kriterij uspešnosti, praviloma 50%. Težnost vsakega naslednjega kriterija po vrstnem redu iz tega člena je manjša praviloma za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.
(10) Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
23. člen
(1) V primeru, da poslovodni organ oceni, da bo delo določenega števila delavcev nepotrebno za čas, krajši od 3 mesecev, se lahko kriteriji za izbor delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno, ne upoštevajo, pač pa se odločbe o čakanju na delo doma izdajo tako, da se delavci v največji možni meri izenačijo glede posledic zaradi začasno nepotrebnega dela.
(2) Delavce se v tem primru sme začasno razporediti na čakanje praviloma največ pol delovnih dni v mesecu. Posamezne odločbe v okviru te odločitve izdajo pristojni pooblaščeni delavci. Določilo tega člena se lahko uporabi večkrat za posamezno organizacijsko enoto, vendar največ skupno 3 mesece v letu.
24. člen
(1) Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti pisno obveščeni o tej odločitvi in o načinu reševanja njihovega položaja najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo tega ukrepa.
(2) V času čakanja na delo doma kot začasen presežek je delavec v rednem delovnem razmerju z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
(3) Obvestilo, da se mora delavec, ki je kot začasen presežek napoten na čakanje na delo doma, vrniti na delo, je treba delavcu vročiti v dopoldanskem poslovnem času delodajalca vsaj en dan pred nastopom dela.
25. člen
Trajno prenehanje potreb po delavcih (trajni presežki)
(1) Trajni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, ko zaradi poslovnih razlogov postane delo trajno nepotrebno.
(2) Obstoj trajnega presežka delavcev ugotovi poslovodni organ, ki je dolžan čimprej obvestiti organ, ki predstavlja delavce in sindikat, o:
– razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev;
– številu in kategorijah nepotrebnih delavcev;
– roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev.
(3) V primeru, da bo trajni presežek večje število delavcev, mora delodajalec o tem čimprej obvestiti zavod za zaposlovanje.
26. člen
(1) Za večje število se šteje, če je v zaporednih 45 koledarskih dneh pri delodajalcu opredeljenih kot trajni presežek več kot:
– 10 delavcev v podjetju – družbi z do 100 delavci;
– 10% delavcev v podjetju – družbi s 100 do 300 delavci;
– 30 delavcev v podjetju – družbi z več kot 300 delavci.
(2) Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
27. člen
(1) Delodajalec prejme program razreševanja presežkov delavcev, v katerem določi ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, seznam nepotrebnih delavcev ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja (ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, zagotovitev denarne pomoči, zagotovitev pomoči za začetek samostojne dejavnosti, dokup zavarovalne dobe, delo s krajšim delovnim časom ipd.).
(2) Delodajalec je dolžan omogočiti sodelovanje organa, ki predstavlja delavce, in predstavnikov sindikatov pri pripravi in sprejemu programa.
(3) Sindikati sodelujejo pri pripravi programa s svojimi stališči, mnenji in predlogi, ki jih posredujejo organu, ki predstavlja delavce, če pa ta ni oblikovan, pa delodajalcu.
(4) Delodajalec mora obravnavati stališča, mnenja in predloge organa, ki predstavlja delavce, in sindikatov, ter se do njih opredeliti pred sprejemom programa.
(5) Če delodajalec sprejme program in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikatov, sindikat sproži postopek pomirjanja.
(6) Poslovodni organ odloči o prenehanju delovnega razmerja in pravicah iz programa razreševanja presežkov delavcev.
(7) Sindikatom se morajo posredovati konkretni podatki o delavcih, ki naj bi bili trajni presežek, ter predlog programa razreševanja presežnih delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred določitvijo konkretnih presežnih delavcev.
(8) Delodajalec ne more uveljaviti odločitve o prenehanju potreb po delu delavcev, če ne sprejme programa razreševanja presežnih delavcev, oziroma če ne obravnava pripomb oziroma mnenja sindikata, če ga ta poda v roku 10 dni od prejema programa.
28. člen
(1) Po sprejemu programa razreševanja trajno presežnih delavcev in določitvi konkretnih delavcev, ki so trajni presežek, morajo vsi delavci, ki so določeni kot trajni presežek prejeti pisne sklepe z obrazložitvijo vzrokov in načinov reševanja njihovega položaja.
(2) Če gre za večje število delavcev, se sklepi o prenehanju delovnega razmerja in pravicah iz programa razreševanja presežnih delavcev lahko vročijo delavcem šele po preteku dveh mesecev od dneva, ko so izpolnjene obveznosti, določene v drugem in tretjem odstavku 25. člena te pogodbe.
29. člen
(1) Med trajne presežke ne morejo biti uvrščeni:
– delavci v času služenja vojaškega roka,
– delavci v času, ko so odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,
– nosečnice ali delavke oziroma delavci v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka,
– član sveta delavcev, sindikalni poverjenik v času opravljanja njegove funkcije in 9 mesecev po opravljanju funkcije.
(2) Za delavce, navedene v 1. in 2. alinei predhodnega odstavka, ter delavce, ki profesionalno opravljajo funkcijo sindikalnega zaupnika oziroma poslanca, se lahko začne postopek ugotavljanja, da so trajni presežki, šele po preteku roka, ki je enak polovici poizkusne dobe, vendar ne manj kot en mesec, ko se vrne na delo.
(3) Delavce, ki so bili začasen presežek, ni možno vključiti med trajne presežke brez predhodne analize.
(4) Delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko preneha delovno razmerje le z njegovim soglasjem ali če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu.
(5) Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.
(6) Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje delavcu z manj kot enim letom delovne dobe, obema zakoncema, ki sta zaposlena v isti organizaciji oziroma pri istem delodajalcu, delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje, delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti ali z otrokom, zmerno ali težje motenim v duševnem in telesnem razvoju, delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom pri drugem delodajalcu določen kot presežek, ter delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let, in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe.
30. člen
(1) Pri določitvi konkretnih delavcev, ki naj bi bili trajni presežek, in pri izbiri ukrepov se morajo v vseh primerih upoštevati kriteriji, sprejeti pri delodajalcu. V primeru, če delodajalec nima določenih kriterijev, mora upoštevati kriterije iz priloge 1.
(2) Pri določanju delavcev, ki bodo trajni presežek, in pri izbiri ukrepov se uporabljajo isti kriteriji, kot so navedeni v 22. členu.
(3) Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
31. člen
Trajno presežnim delavcev, ki se jim zagotovi zaposlitev pri drugem delodajalcu, se šteje, da so prevzeti skladno s 17. členom te pogodbe.
32. člen
(1) Delavcu, kateremu ni mogoče trajno zagotoviti dela pri delodajalcu, preneha delovno razmerje po preteku 6 mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
(2) V primeru, da v skladu s sporazumom med delavcem in delodajalcem preneha delavcu delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega roka, je delodajalec dolžan v roku 15 dni po podpisu sporazuma izplačati delavcu celoten znesek neto nadomestila plače in plačati minimalne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje.
(3) Delodajalec je delavcu iz prvega odstavka tega člena, ki je bil pri njem zaposlen več kot dve leti, dolžan izplačati odpravnino v višini najmanj polovice njegove neto plače za pretekli mesec oziroma povprečne neto plače za zadnje tri mesece, če je to zanj ugodneje, za vsako leto dela pri delodajalcu. Odpravnina mora biti izplačana najkasneje do izteka odpovednega roka.
(4) V času odpovednega roka iz prvega odstavka tega člena je delodajalec dolžan omogočiti delavcu izrabo pripadajočega letnega dopusta s pripadajočim nadomestilom za letni dopust.
(5) Delavca, ki je v času odpovednega roka doma, lahko delodajalec le izjemoma pokliče na delo in sicer, če z drugimi ukrepi ni možno zagotoviti nemotenega poslovanja. Obvestilo, da se mora delavec v času iz prvega odstavka tega člena vrniti na delo, je treba delavcu vročiti v dopoldanskem poslovnem času delodajalca vsaj en dan pred nastopom dela.
(6) Delavec, ki mu je prenehalo delo pri delodajalcu, ima pri enakih pogojih prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce.
33. člen
Z delavci, ki s prenehanjem delovnega razmerja prispevajo k razreševanju presežnih delavcev, se lahko sklene posebna pogodba o pogojih prenehanja delovnega razmerja.
34. člen
Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev
(1) Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih delovnih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.
(2) Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži pomirjanja, je program dokončen.
(3) Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen, in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.
(4) Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.
(5) Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.
(6) Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.
(7) Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.
35. člen
Delovni čas
(1) Delovni čas traja največ 40 ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori.
(2) Če ima delavec v letu večji letni fond ur, mu mora delodajalec v roku 6 mesecev omogočiti izkoristiti presežek ur. V primeru, da mu tega ne more omogočiti v navedenem roku, je delodajalec dolžan izplačati delavcu odškodnino v višini nadur na osnovi plače zadnjega meseca.
36. člen
Delovni čas, krajši od polnega
(1) Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(2) Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(3) Delovni čas, krajši od polnega, se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe, sklenjene pri delodajalcu, ali splošnega akta delodajalca.
37. člen
Merila za nočno delo
(1) Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
(2) Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma če delo ni ustrezno organizirano.
(3) Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
(4) V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.
38. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
– lastne poroke 2 dni
– rojstva otroka 1 dan
– poroke otroka 1 dan
– smrti zakonca, otrok, staršev, posvojencev 3 dni
– smrti bratov, sester, starih staršev 1 dan
– selitve delavca v interesu delodajalca 2 dni
– selitve delavca oziroma njegove družine 1 dan
– elementarne nesreče do 5 dni.
(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
(3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
(4) Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.
(5) Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.
(6) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške.
(7) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
(8) Odsotnost z dela brez nadomestila odobri poslovodni delavec, ki določi tudi višino in način kritja prispevkov za socialno varnost glede na posamezni primer. Med tako odsotnostjo pravice in obveznosti iz dela mirujejo, razen pravic do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja in disciplinskega postopka.
39. člen
Razporejanje delavca – invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo
(1) Delodajalec mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po dokončnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je ugotovljena invalidnost oziroma zmanjšana delovna zmožnost delavca.
(2) Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače, povečano za dodatek za delovno dobo, oziroma nadomestilo, določeno z zakonom.
40. člen
Letni dopust
(1) Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni, kriterije za določanje dolžine letnega dopusta določi delodajalec v splošnem aktu.
(2) Proste sobote se ne vštevajo v letni dopust.
(3) Delavec ima pravico trikrat po en dan letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje dva dni pred nastopom tega dopusta.
(4) Delodajalec je dolžan do konca meseca januarja obvestiti delavce o planu kolektivnih dopustov v tekočem letu.
41. člen
Oblike motivacije delavcev
O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči delodajalec.
42. člen
Disciplinski postopek
(1) Disciplinsko komisijo imenuje poslovodni organ, nadzorni svet oziroma skupščina v skladu s splošnim aktom delodajalca.
(2) Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi o disciplinski odgovornosti za hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se izreče ali lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, odloča poslovodni organ.
(3) Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinsko komisijo pri delodajalcu.
43. člen
Organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji
(1) O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ, določen splošnim aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi ali statutom delodajalca.
(2) Pri delodajalcih z manj kot 50 delavci odloča na drugi stopnji isti organ, kot je odločal na prvi stopnji.
44. člen
Odškodnina
(1) O odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti za hujšo kršitev delovne obveznosti.
(2) Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku. Pavšalna odškodnina znaša dve osnovni plači delavca v mesecu, ko se odmerja.
(3) Odškodnina iz drugega odstavka tega člena se lahko zmanjša oziroma se delavca lahko oprosti plačila odškodnine, če je oprostitev primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, njegov odnos do dela in glede na njegovo gmotno stanje.
(4) Odškodnino delavec lahko plača v več obrokih, o čemer se dogovorita z delodajalcem s posebnim dogovorom.
45. člen
Pogodbena kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati 6 povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela, razen v primeru, ko je prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve delovnih obveznosti.
46. člen
Dolžina odpovednega roka
(1) Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje:
1. za delavce I., II. in III. tarifnega razreda – en mesec,
2. za delavce IV. in V. tarifnega razreda – dva meseca,
3. za delavce VI. tarifnega razreda – tri mesece,
4. za delavce VII., VIII. in IX. tarifnega razreda – štiri mesece.
(2) Odpovedni rok, naveden v predhodnem odstavku, se v sporazumu med delavcem in delodajalcem lahko tudi skrajša.
(3) V času odpovednega roka ima delavec pravico do 2 uri odsotnosti z dela na teden zaradi iskanja nove zaposlitve. Odsotnost iz predhodnega odstavka lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z delodajalcem.
47. člen
Varnost in zdravje pri delu
(1) Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu in zdravju pri delu.
(2) Delodajalec ima predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
– prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,
– zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– posvetovati se mora z reprezentativnim sindikatom o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij.
(3) Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek delodajalca.
(4) Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili delodajalca.
48. člen
Izobraževanje
(1) Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
(2) Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z njim ustrezno pogodbo.
(3) Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot bi delal.
(4) Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa, medsebojne pogoje delavec in delodajalec uredita s pogodbo.
(5) Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.
(6) Delavec se lahko izobražuje tudi v lastnem interesu. V tem primeru se o eventualnih pravicah in obveznostih dogovori z delodajalcem.
49. člen
Izpiti
(1) Če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, mu pripada, če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa:
– dva delovna dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– tri delovne dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali fakulteti),
– sedem delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– deset delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma fakulteti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petnajst delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
– dvajset delovnih dni za doktorat.
(2) Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit.
(3) Do odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.
(4) Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo med delavcem in delodajalcem.
50. člen
Povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem
(1) Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, delodajalec krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja.
(2) Delavcu povračilo teh stroškov ne pripada, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
51. člen
Razporeditev in obveznosti
(1) Delodajalec mora delavce, ki se izobražujejo v interesu delodajalca ali jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času, določenem s pogodbo.
(2) Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške, povezane z izobraževanjem.
52. člen
Vajenci
(1) Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom.
(2) Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona o vajeniškem razmerju.
53. člen
Mentorji praktičnega pouka
Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu – mentorju praktičnega pouka:
– dodatno strokovno in andragoško-pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog mentorja,
– delno oprostitev delovnih obveznosti na delovnem mestu, tako da skupaj z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega časa.
54 . člen
Učenci in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– prehrano med delom.
55. člen
Obveščanje delavcev
(1) Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan na zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno obveščati delavce:
– o večletnih in letnih planih delodajalca,
– v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v poslovanju ali likvidnostnih težav,
– o doseženih letnih poslovnih rezultatih,
– o predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač.
(2) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
56. člen
Pogoji za delovanje sindikata
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.
(2) Delodajalec je dolžan v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
(3) Reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu se vročajo gradiva za seje organov delodajalca, razen sej uprave oziroma poslovodstva, kadar obravnavajo vprašanja iz prvega odstavka 55. člena.
(4) Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.
57. člen
Materialni pogoji za sindikalno delo
(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov zagotovljeno:
– ena plačana ura letno za vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih, in ne manj kot 60 ur, če je več kot 20 zaposlenih, ter pol ure za vsakega od preostalih zaposlenih delavcev, za opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodni organ. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;
– prostorski pogoji za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
– tehnična izvedba obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata;
– trije plačani delovni dnevi letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee.
(3) Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu določi sindikat v skladu s svojim statutom oziroma pravili ter pogodbo iz prvega odstavka tega člena.
(4) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med delovnim časom.
(5) Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
58. člen
Imuniteta sindikalnega zaupnika
(1) Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa imuniteto.
(2) Sindikalnega zaupnika zaradi njegove sindikalne aktivnosti, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, ni mogoče brez soglasja sindikata prerazporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu oziroma uvrstiti med presežke.
(3) Sindikalnemu zaupniku pod pogoji iz drugega odstavka ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.
(4) Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje.
(5) Če sindikat ni dal soglasja, lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja. Dokazno breme je na delodajalcu.
(6) Pomirjanje lahko sproži sindikat tudi v primeru, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
(7) Glede pomirjanja se smiselno uporabljajo določbe 34. člena te kolektivne pogodbe o pomirjanju v postopku ugotavljanja presežnih delavcev pri delodajalcu.
(8) Imuniteta sindikalnega zaupnika iz tega člena traja še 9 mesecev po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
(9) Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
59. člen
Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih
(1) Določila in zneski te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje vsebine kolektivnih pogodb in splošnih aktov pri delodajalcih.
(2) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.
(3) Pri uveljavljanju pravice na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se v delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in pri delodajalcih, ki so kapitalsko povezani z večinskim deležem.
(4) V primeru, da se plače izplačujejo enkrat mesečno, se morajo izplačevati v polnem znesku najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Če pa se pri delodajalcu izplačujejo plače večkrat na mesec, mora biti prva akontacija izplačana najkasneje zadnji dan v mesecu za tekoči mesec, dokončno izplačilo pa najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec.
(5) V primeru zamude izplačila plač in drugih prejemkov za več kot 30 koledarskih dni od dneva izplačila, določenega po tej kolektivni pogodbi, mora delodajalec ob izplačilu izplačati plače in druge prejemke v realni vrednosti z upoštevanjem indeksa rasti življenjskih stroškov.
(6) Plače se izplačujejo v denarju ali se nakazujejo na tekoči račun ali hranilno knjižico.
(7) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov v zvezi z delom in regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(8) Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalcema.
(9) Delodajalec z metodologijo za vrednotenje delovnih mest razvrsti delovna mesta v posamezne tarifne razrede na več podrazredov – plačilnih razredov oziroma z metodologijo za razvrščanje delavcev razvrsti delavce, ki so razporejeni na delovna mesta v posameznih tarifnih razredih, v podrazrede – plačilne razrede. Delodajalec, ki nima ustrezne metodologije, mora razvrstiti delovna mesta oziroma delavce znotraj tarifnih razredov v skladu s prilogo II k tej pogodbi.
(10) Delodajalec je dolžan pri spremembi metode za vrednotenje delovnih mest pisno seznaniti sindikate pri delodajalcu.
60. člen
Plače
1. Plača delavca je sestavljena iz: osnovne plače, stimulativnega dela (62. člen), dodatkov (63. člen) in drugih izplačil, določenih v tej pogodbi oziroma v kolektivni pogodbi ali splošnih aktih pri delodajalcu.
2. V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače delavca v tolarjih ali v obliki, ki omogoča preračun v vsakokratno tolarsko vrednost.
3. Izhodiščne plače po tej pogodbi so javne, javna so tudi merila za izračun plač. Izplačila plač za posameznega delavca so zaupna.
4. Predsednik reprezentativnega sindikata ima pravico do vpogleda v podatke o vseh izplačanih plačah po kolektivni pogodbi pri delodajalcu.
5. Osnovna plača delavca za poln delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe.
6. Za vnaprej določene (predvidene 100%) delovne rezultate se štejejo delovni rezultati, merjeni po vnaprej določenih kriterijih, individualno ali skupinsko. Norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega vsaj 90% delavcev, ki delajo po teh kriterijih.
7. Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.
8. Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.
9. Izhodiščna plača za določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe, je najnižja osnovna plača, ki jo ima delavec pravico prejeti za delo v polnem delovnem času in vnaprej določene delovne rezultate ter normalne delovne pogoje.
10. Delavec, ki je začasno razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
61. člen
Tarifna priloga
Tarifna priloga kolektivne pogodbe določa zneske izhodiščnih plač, eskalacijsko lestvico, zneske povračil stroškov v zvezi z delom in znesek regresa za letni dopust.
62. člen
Stimulativni del plače in druga izplačila
1. Stimulativni del plače
Stimulativni del plače vključuje:
– del plače iz naslova napredovanja: kriteriji za napredovanje morajo biti vnaprej opredeljeni, o napredovanju posameznika odloči vodilni delavec;
– del plače iz naslova delovne uspešnosti: osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko, po vnaprej določenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
2. Druga izplačila
Izplačila iz naslova poslovne uspešnosti družbe: kriterije za določitev izplačila na podlagi poslovne uspešnosti družbe se določi v podjetniški kolektivni pogodbi ali aktu družbe. Izplačila iz naslova uspešnosti so lahko del plače, nagrade ali v drugi obliki. Višino izplačila se določi ob sprejemu letnega poslovnega načrta družbe, obliko in roke izplačil pa pred posameznimi izplačili.
Delavcu, ki ni delal vse obdobje, pripada del plače na tej podlagi oziroma druga oblika izplačila sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas.
63. člen
Dodatki za posebne obremenitve
(1) Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju in zajeti v plači tipičnega dela.
(5) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
5.1. za čas dela v popoldanski in nočni izmeni,
kadar se delovni proces izvaja najmanj v dveh
izmenah oziroma v turnusu, 10%
5.2. za delo v deljenem delovnem času
– za prekinitev dela več kot 1 uro 15%
– za prekinitev dela več kot 2 uri 20%
5.3. za dežurstvo 20%
5.4. za nočno delo 50%
5.5. za delo prek polnega delovnega časa 30%
5.6. za delo v nedeljo 50%
5.7. za delo na državne praznike in dela proste
dneve po zakonu 50%
(6) Dodatki pod tč. 5.1. in 5.4., tč. 5.1 in 5.5. ter 5.6 in 5.7 se med seboj izključujejo.
(7) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.
(8) Delodajalec mora opredeliti zahtevnejše oblike izmenskega dela in višino dodatka v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu pri delodajalcu.
(9) Če težji pogoji dela oziroma vplivi okolja niso sestavni del metodologije za vrednotenje oziroma niso opredeljeni v točkah (1) do (5) tega člena, se dodatki opredelijo v kolektivni pogodbi oziroma splošnih aktih pri delodajalcu v naslednjih primerih:
a) pri umazanih delih in drugih težkih delih, kjer je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, kot so: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, slabo osvetljen prostor ali obremenjujoča barvna svetloba, v višini najmanj 2%;
b) pri delih, kjer delavec v skladu s predpisi stalno uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitna čelada, plinska maska, maska proti prahu, naprava za dovajanje svežega zraka, ali druga zaščitna sredstva, v višini najmanj 1%;
c) pri delih, kjer je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim, kot so: požar, voda, eksplozija, v višini najmanj 3%,
d) pri delih, kjer delavec stalno dela v neposredni bližini izvorov ionizirajočih in neiozinirajočih sevanj, ki spadajo pod strokovni nadzor pooblaščenih institucij in jih je treba sistematično in periodično nadzirati, v višini najmanj 3%.
64. člen
Dodatek za delovno dobo
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
(2) Pri uveljavljanju pravic iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini, ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
(3) V splošnih aktih delodajalca se lahko opredeli tudi dodatek za delovno dobo pri delodajalcu.
65. člen
Nadomestila plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta in odsotnosti iz prvega odstavka 38. člena te pogodbe,
– na državne praznike in dela proste dneve po zakonu,
– odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se izobražuje v interesu delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom delodajalca.
(2) V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove za dneve odsotnosti z dela.
(3) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu:
– če opravlja v času bolniške pridobitno delo,
– če v dveh dneh po začetku odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel,
– če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo,
– če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika.
Nadomestilo ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
(4) Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz nadur in na podlagi uspešnosti poslovanja.
(5) Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
(6) Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače, če ima do 15 let delovne dobe, oziroma 80% plače, če ima nad 15 let delovne dobe pri delodajalcu, vsakokrat povečane za dodatek za delovno dobo.
(7) Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela pri delodajalcu, v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini najmanj 70% osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno dobo.
(8) Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače za največ 4 delovne dneve, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov in
– je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.
Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.
66. člen
Participacija delavcev na dobičku
Izplačilo participacije delavcev na dobičku družbe določita delodajalec in delojemalec v aktih družbe in poslovnem načrtu družbe v skladu z veljavno zakonodajo.
67. člen
Obračun plače
(1) Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– zneske prispevkov za socialno varnost,
– neto plačo,
– davek od osebnih prejemkov,
– neto izplačilo.
(2) Ob obračunu plače delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
(3) Delodajalec v navzočnosti delavca opravi pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazloži vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.
68. člen
Drugi osebni prejemki
1. Regres za letni dopust
(1) Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta.
V nelikvidnih družbah se regres izplača do konca novembra tekočega leta. V primeru, da ima delodajalec, ki je nelikviden, v delovnem koledarju predviden kolektivni dopust pet in več delovnih dni v 8., 9., 10. ali 11. mesecu, je dolžan izplačati najmanj polovico regresa pred nastopom kolektivnega dopusta. Višina regresa je določena v tarifni prilogi k tej pogodbi.
(2) Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico izrabe letnega dopusta.
(3) Do regresa za letni dopust so upravičeni:
– delavci, ki na dan izplačila regresa za letni dopust niso več v delovnem razmerju pri delodajalcu; pripada jim sorazmerni del regresa,
– delavci, ki so sklenili delovno razmerje v tekočem letu; delodajalec izplača sorazmerni del regresa za letni dopust v odvisnosti od koriščenja letnega dopusta.
(4) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
(5) Neodvisno od izrabe letnega dopusta regres za letni dopust pripada delavcem, ki letnega dopusta niso mogli izrabiti iz razlogov na strani delodajalca.
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe,
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe,
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu pri delodajalcu opredeli nagrado za skupno delovno dobo.
(5) Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu pri delodajalcu opredeli nagrado za jubileje družbe.
(6) Delavcu, ki bi zaradi prehoda delodajalca na novo osnovo za izplačevanje jubilejnih nagrad, nagrado za posamezni jubilej za skupno delovno dobo izgubil, mora delodajalec to nagrado izplačati do 30. 6. 2000. Delavcu pripada samo ena nagrada za vsak delovni jubilej, razen če je s podjetniško kolektivno pogodbo ali spošnim aktom delodajalca določeno drugače.
3. Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2) Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
(3) V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu z določilom prvega odstavka 3. točke tega člena pripadala delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača najožjemu družinskemu članu. Ta odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku treh dni po pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca.
(4) Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
4. Solidarnostne pomoči
(1) V primeru smrti delavca pripada ožjemu svojcu solidarnostna pomoč v višini ene povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
(2) Delavcu se dodeli solidarnostna pomoč na predlog socialne službe ali delavca, ki je odgovoren za socialna vprašanja v družbi, v višini od 30% do 60% povprečne plače v R Sloveniji za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:
– ob smrti ožjega družinskega člana (zakonec, otroci, če živijo v skupnem gospodinjstvu),
– ob nastanku težje invalidnosti (II. kategorija invalidnosti, 70% telesna okvara delavca) zaradi nezgode pri delu,
– več kot tri mesece neprekinjene odsotnosti delavca zaradi bolezni ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer,
– elementarne nesreče ali požara ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer.
Za ugotavljanje stvarnih socialnih razmer se upoštevajo:
– materialne razmere družine,
– zdravstveno stanje družinskih članov,
– stanovanjske razmere.
Pobudo za dodelitev socialne pomoči lahko poda tudi sindikat ali posamezni delavec.
(3) Ožji družinski člani so zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
69. člen
Povračila stroškov v zvezi z delom
1. Prehrana med delom
(1) Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi.
(2) Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na dan in se usklajuje skladno z določili tarifne priloge k tej pogodbi.
2. Prevoz na delo in z dela
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Višina se določi s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom pri delodajalcu, vendar ne more biti manjša od 60% stroškov javnega prevoza.
3. Službena potovanja
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
(3) Delavcu se na službenem potovanju v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu s predpisi, ki veljajo za državne organe.
4. Terenski dodatek
(1) Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca, in izven kraja, kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca, ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče.
(2) Terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti se med sabo izključujeta.
70. člen
Inovacije
(1) Delavcu pripada za inovacijo najmanj 3% letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.
(2) Podrobnejša merila za priznavanje inovacij in določanje višine nadomestila se določijo v kolektivni pogodbi ali drugem splošnem aktu pri delodajalcu, kjer se določijo tudi druge oblike spodbujanja in nagrajevanja inovativnosti, kot so na primer:
– stimulacija prijavljenih idej,
– nagrajevanje nerealiziranih inovacijskih predlogov,
– omogočanje dodatnega izobraževanja, ekskurzij, obiskov sejmov in razstav ipd.,
– nagradni dopust inovatorjem,
– nagrade realizatorjem inovacij.
71. člen
Prejemki pripravnikov
Delavcu – pripravniku pripadajo osnovna plača v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred, ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.
72. člen
Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi
(1) Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
(2) Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
(3) Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
(4) Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.
73. člen
Prejemki mentorjem
Delavcu – mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
74. člen
Plače sindikalnih zaupnikov
(1) Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v isti višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije. Plača sindikalnega zaupnika je lahko tudi večja po dogovoru z delodajalcem.
(2) Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač pri delodajalcu.
(3) Sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
75. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
76. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
77. člen
Sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev, z obrazložitvijo razlogov in ciljev, s priporočenim pismom.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
(4) Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka – predlagateljica začne postopek pomirjanja.
78. člen
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe, če je le-ta odpovedana.
(2) Na podlagi pisne pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka v 30 dneh dolžna opredeliti do te pobude.
(3) V primeru, da druga stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
(4) Pogajanja se lahko začnejo, ko ena od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.
79. člen
Reševanje kolektivnih sporov
(1) Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjanje in arbitraža.
(2) Velja, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.
80. člen
Postopek pomirjanja
(1) Postopek pomirjanja se začne s predlogom, najkasneje v roku 30 dni od nastanka spora, odkar je stranka zanj izvedela.
(2) Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega razmerja in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje.
(3) Druga stranka odgovori na predlog in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh.
(4) Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
(5) V primeru, da druga stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje članov v komisijo za pomirjanje, če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije za pomirjanje ali v primeru, da stranki kolektivne pogodbe ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije za pomirjanje, se postopek ustavi.
81. člen
Pisni sporazum
Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja, mora biti v pisni obliki.
82. člen
Arbitražni postopek
(1) V primeru ustavitve postopka pomirjanja lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.
(2) Arbitraža odloča v sestavi tričlanskega senata. po enega člana in njegovega namestnika določita pogodbeni stranki. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.
(3) Glede rokov se v postopku pred arbitražo smiselno uporabljajo določbe o rokih, ki veljajo za postopek pomirjanja.
83. člen
Objava
Sporazum strank v postopku pomirjanja in odločitev arbitraže se sporoči organu, pristojnemu za registracijo kolektivnih pogodb, in objavi.
84. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.
(4) Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.
(5) Razlage komisije za razlago te kolektivne pogodbe pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v kolektivni pogodbi pri delodajalcih, kadar gre za razlago določb, ki so v kolektivni pogodbi pri delodajalcih enake kot določbe te kolektivne pogodbe.
85. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba se lahko odpove tri mesece pred potekom njene veljavnosti s priporočenim pismom. Odpoved te pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto še za eno leto.
(3) Po prenehanju kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najmanj 6 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe.
(4) Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
86. člen
Delodajalci so dolžni uskladiti svoje akte z določili te pogodbe v treh mesecih od njene uveljavitve. Če svojih aktov ne uskladijo do tega roka, oziroma aktov nimajo, veljajo določila te kolektivne pogodbe neposredno.
87. člen
Podpisniki kolektivne pogodbe se obvezujemo, da bomo upoštevali model in usmeritve za postopen prehod z dodatka za celotno delovno dobo na dodatek za delovno dobo pri delodajalcu v skladu z SKPgd.
88. člen
Pogodbene stranke smo se dogovorile, da bomo v primeru neusklajenosti členov zaradi novosprejetega zakona o delovnih razmerjih, predvsem v zvezi z določbami o presežnih delavcih ter delovnem času, ponovno pričele pogajanja o teh členih v roku 30 dni po sprejetju zakona o delovnih razmerjih.
89. člen
Ta pogodba se uporablja od 1. 12. 1997 dalje.
Novo mesto, dne 16. decembra 1997.
Podpisniki:
Predstavniki delojemalcev:
– Sindikat kemične,
– SSS
nekovinske in gumarske
industrije Slovenije
Predsednik
Janez Justin l. r.
– Neodvisnost KNSS
– Sindikat kemijske
in farmacevtske dejavnosti
Slovenije
Predsednik
Vid Senica l. r.
Predstavniki delodajalcev:
– Gospodarska zbornica Slovenije
Združenje za kemično
in gumarsko industrijo
Predsednik odbora
Andrej Mesarič l. r.
– Združenje delodajalcev Slovenije
Sekcija za kemično
in gumarsko industrijo
Predsednik
odbora sekcije
Peter Vilhar l. r.
K pogodbi so pristopili še:
SKGIPS – KS 90
Predsednik
Dušan Verbič l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 22. 1. 1998 pod zap. št. 41/3 in št. spisa 121-03-0025/97-010.
PRILOGA I (k 22. členu)
KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE ZAČASNIH
IN TRAJNIH PRESEŽKOV DELAVCEV
1. Doseganje delovnih rezultatov:
Pri tem kriteriju se upoštevajo količina in kvaliteta
opravljenega dela, gospodarnost pri delu, intenzivnost dela itd.
Obdobje, za katerega se ugotavljajo delovni rezultati, ne sme
biti krajše od treh mesecev. O ugotavljanju delovnih rezultatov
morajo biti delavci vnaprej obveščeni.
Delovni rezultati se ugotavljajo na podlagi naslednjih meril:
a) Količina opravljenega dela:
Pri tem kriteriju se ocenjuje količina dela, ki ga delavec opravi
v rednem delovnem času.
-----------------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------------
Delavec je izredno učinkovit - stalno opravlja zelo veliko
količino dela + 2
Delavec je zelo učinkovit - pogosto opravlja nadpovprečno
količino dela + 1
Delavec opravlja predvideno (normalno) količino dela 0
Delavec je podpovprečno učinkovit - opravlja
le najnujnejše delo - 1
Delavec naredi zelo malo; delu se rad izogiba oziroma
večkrat opusti tudi najnujnejša opravila - 2
-----------------------------------------------------------------
b) Kvaliteta dela:
Pri tem kriteriju se ocenjujejo kvaliteta opravljenega dela,
upoštevanje rokov in potreben nadzor pri opravljanju dela.
-----------------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------------
Delavec stalno opravlja delo zelo kvalitetno
in v postavljenih rokih + 2
Delavec opravlja delo kvalitetno in vestno, tudi brez
kontrole in brez posebnega usmerjanja; napake,
nepravilnosti oziroma zamude pri delu so redke + 1
Delavec opravlja delo s predvideno kvaliteto; napake pri
delu oziroma zamude so le občasne; potrebna je normalna
kontrola in običajna navodila 0
Delavec opravlja delo s še zadovoljivo kvaliteto, vendar je
včasih nepazljiv, zamuja roke oziroma ne upošteva navodil v
celoti; potrebna je večkratna kontrola in obrazložitev - 1
Delavec opravlja delo zelo nekvalitetno pogosto je nepazljiv
oziroma ne upošteva navodil oziroma rokov; napake in
pomanjkljivosti pri del so pogostne - 2
-----------------------------------------------------------------
c) Gospodarnost pri delu:
Pri tem kriteriju se ocenjujeta gospodarnost in racionalnost pri
opravljanju dela.
-----------------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------------
Delavec je pri delu zelo gospodaren in racionalen
- stalno porablja manj materiala od normalne oziroma
predvidene porabe oziroma delo organizira tako, da so
stroški čimmanjši + 1
Delavec opravlja delo z normalno oziroma predvideno porabo
materiala oziroma s predvidenimi stroški 0
Delavec opravlja delo zelo negospodarno in
neracionalno - povzroča dodatne stroške oziroma porablja
nadpovprečno veliko materiala - 1
-----------------------------------------------------------------
Pri ugotavljanju delovnih rezultatov je potrebno upoštevati, da
je povprečna ocena v skupini, ki se ocenjuje, nič.
Oceno delovnih rezultatov za posameznega delavca predstavlja
seštevek ocen, ki jih je delavec prejel pri posameznem kriteriju.
2. Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo:
Pri tem kriteriju se upošteva ustreznost stopnje in smeri
strokovne izobrazbe ter funkcionalnih znanj, ki se zahtevajo za
opravljanje dela na delovnih mestih, na katera so razporejeni.
Ustreznost strokovne izobrazbe se ugotavlja na podlagi naslednjih
kriterijev:
-----------------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------------
Delavec ima enako ali višjo stopnjo in enako smer strokovne
izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, na katero je
razporejen, in vsa zahtevana funkcionalna znanja + 1
Delavec ima enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe,
kot se zahteva pri opravljanju dela, na katero je
razporejen, vendar drugo smer izobrazbe oziroma mu manjka
eno izmed zahtevanih funkcionalnih znanj 0
Delavec ima za eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od
zahtevane oziroma mu manjkata dve ali več zahtevanih
funkcionalnih znanj - 1
Delavec ima za dve ali več stopenj nižjo strokovno
izobrazbo od zahtevane - 2
-----------------------------------------------------------------
3. Delovne izkušnje:
Pri tem kriteriju se upoštevajo delovne izkušnje pri enakih
oziroma sorodnih delih, ki so jih imeli delavci na dan 31.12.
preteklega leta. Število točk se določi po naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------------
Delavec ima več kot pet let delovnih izkušenj pri enakih
oziroma sorodnih delih + 1
Delavec ima zahtevane delovne izkušnje za opravljanje
dela, na katerega je razporejen, vendar manj kot pet let 0
Delavec nima zahtevanih delovnih izkušenj za opravljanje
dela, na katerega je razporejen - 1
-----------------------------------------------------------------
4. Delovna doba:
Pri tem kriteriju se upošteva dolžina delovne dobe pri
delodajalcu, ki jo imajo posamezni delavci na dan 31.12.
preteklega leta. Število točk se določi po naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------------
Nad 20 let delovne dobe pri delodajalcu + 2
Od 10-20 let delovne dobe pri delodajalcu + 1
Do 10 let delovne dobe pri delodajalcu 0
-----------------------------------------------------------------
5. Zdravstveno stanje delavca:
Pri tem kriteriju se upošteva zdravstveno stanje delavcev,
ugotovljeno na podlagi verodostojnih zdravstvenih spričeval in
naslednje tabele:
-----------------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------------
Invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali
poklicne bolezni dobljene pri delodajalcu, če znaša
telesna okvara najmanj 30% + 3
Invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven
dela, če znaša telesna okvara najmanj 50% + 2
Telesna okvara, ki jo je imel delavec pred sprejemom v
delovno razmerje, če se takšna telesna okvara poslabša med
trajanjem delovnega razmerja + 1
-----------------------------------------------------------------
6. Socialne razmere:
Pri tem kriteriju se upoštevajo socialne razmere delavca in
njegove družine, in sicer dohodek na družinskega člana, število
nepreskrbljenih otrok, zaposlenost zakonca, opravljanje
pridobitne dejavnosti (kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo
oziroma večinsko lastništvo družb). Število točk se določi po
naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------------
Trije ali več nepreskrbljenih otrok oziroma dohodek na
družinskega člana pod 80% zajamčene plače + 3
Dva nepreskrbljena otroka oziroma dohodek na družinskega
člana v višini 80-100% zajamčene plače + 2
En nepreskrbljen otrok oziroma dohodek na družinskega
člana v višini od 100-120% zajamčene plače + 1
Samohranilec + 2
Nezaposlen zakonec + 1
Opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma dohodek na
družinskega člana v višini od 160-180% zajamčene plače - 1
Lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb oziroma
dohodek na družinskega člana nad 180% zajamčene plače - 2
Opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic
oziroma popoldanska obrt - 2
-----------------------------------------------------------------
Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem
v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za
preživljanje.
Za družinske člane se štejejo ožji družinski člani, to je zakonec
in otroci.
Pri izračunu dohodka na družinskega člana se kot dohodek družine
upoštevajo vsi dohodki družine (plača, štipendija, otroški
dodatki, preživnina, katastrski dohodek itd.), in sicer povprečje
za zadnje tri mesece.
PRILOGA II/1 (k 59. členu)
PLAČILNI RAZREDI PO KOLEKTIVNI POGODBI
.-------------------------------------------------------------------------------------------.
. Plačilni . Zahtevnost .
. razredi .--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. . I. . II. . III. . IV. . V. . VI. . VII. . VIII. . IX. .
. . (1,00) . (1,10) . (1,23) . (1,37) . (1,55) . (1,85) . (2,10) . (2,50) . (3,00) .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 1 . 1,00 . . . . . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 2 . 1,05 . . . . . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 3 . 1,10 . 1,10 . . . . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 4 . . 1,15 . . . . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 5 . . 1,23 . 1,23 . . . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 6 . . 1,29 . 1,29 . . . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 7 . . . 1,37 . 1,37 . . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 8 . . . . 1,45 . . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 9 . . . . 1,55 . 1,55 . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 10 . . . . 1,63 . 1,63 . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 11 . . . . . 1,71 . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 12 . . . . . 1,79 . . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 13 . . . . . 1,85 . 1,85 . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 14 . . . . . . 1,94 . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 15 . . . . . . 2,03 . . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 16 . . . . . . 2,10 . 2,10 . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 17 . . . . . . . 2,20 . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 18 . . . . . . . 2,30 . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 19 . . . . . . . 2,43 . . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 20 . . . . . . . 2,50 . 2,50 . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 21 . . . . . . . . 2,75 . .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 22 . . . . . . . . 3,00 . 3,00 .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 23 . . . . . . . . 3,30 . 3,30 .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 24 . . . . . . . . 3,65 . 3,65 .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 25 . . . . . . . . . 3,75 .
.----------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.--------.
. 26 . . . . . . . . . 4,00 .
.-------------------------------------------------------------------------------------------.
Opomba:
Relativna razmerja so prikazana le kot indikacija in se po
določitvi ene delovne ure (najnižje plače) opravi preračun ter
določijo zneski osnovnih plač.
PRILOGA II/2 (k 59. členu)
KARAKTERISTIKE ZA RAZVRŠČANJE V POSAMEZNE PLAČILNE RAZREDE
.----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.
. Plačilni . ZAHTEVNOST .
. razredi .-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. . I . II . III . IV . V . VI . VII . VIII . IX .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. . NK . PK . NSU . KV . VKV,S . VŠ . VS . MAG . DR .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 1 . Z . . . . . . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 2 . UZ,DIM . . . . . . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 3 . UZ,DIV,VM . Z . . . . . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 4 . . UZ,DIM . . . . . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 5 . . UZ,DIM,VM . Z . . . . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 6 . .UZ,DIV,VV,R. UZ,DIM . . . . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 7 . . . UZ,DIM,VM . Z . . . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 8 . . .UZ,DIV,VV,R. UZ,DIM . . . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 9 . . . . UZ,DIM,VM . Z . . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 10 . . . .UZ,DIV,VV,R. UZ,DIM . . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 11 . . . . . UZ,DIV,VM . . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 12 . . . . .UZ,DIV,VM,R. . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 13 . . . . .UZ,DIV,VV,R. Z . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 14 . . . . . . UZ,DIM . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 15 . . . . . . UZ,DIM,VM . . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 16 . . . . . .UZ,DIV,VV,R. Z . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 17 . . . . . . . UZ,DIM . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 18 . . . . . . . UZ,DIV,VM . . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 19 . . . . . . .UZ,DIV,VM,R. . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 20 . . . . . . .UZ,DIV,VV,R. Z . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 21 . . . . . . . . UZ,DIM . .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 22 . . . . . . . . UZ,DIV,VM . Z .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 23 . . . . . . . .UZ,DIV,VM,R. UZ,DIM .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 24 . . . . . . . .UZ,DIV,VV,R. UZ,DIV,VM .
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 25 . . . . . . . . .UZ,DIV,VM,R.
.----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.-----------.
. 26 . . . . . . . . .UZ,DIV,VV,R.
.----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.
ZAČETNIK Z USTREZNO IZOBRAZBO = Z
+ USTREZNA ZNANJA = UZ * Opomba: Karakteristike so prikazane kot
indikacija za razvrščanje delovnih
+ MANJŠE DELOVNE IZKUŠNJE (do X let) = DIM mest in delavcev v posamezne plačilne
razrede.
+ VEČJE DELOVNE IZKUŠNJE (nad X let) = DIV
Pri razvrščanju v posamezne plačilne
+ VODENJE MANJŠIH ENOT = VM razrede delovni pogoji niso upoštevani
in mora delodajalec upoštevati določila
+ VODENJE VEČJIH ENOT = VV 9. točke 63. člena.
+ DELOVNI REZULTATI Z UČINKI NA POSLOVANJE = R
T A R I F N A P R I L O G A
h kolektivni pogodbi za kemično in gumarsko industrijo Slovenije
1. Izhodiščne plače
1. Izhodiščne plače za obdobje od 1. 1. 1998 dalje so po
posameznih tarifnih razredih naslednje:
--------------------------------------------------------------------------------
Izhodiščna bruto plača v SIT za poln delovni čas
Tarifni razred Koefic. I. skup. II. skup III. skup.
--------------------------------------------------------------------------------
I. enostavna dela 1,00 51.038 54.069 58.112
II. manj zahtevna dela 1,10 56.142 59.476 63.923
III. srednje zahtevna dela 1,23 62.777 66.505 71.478
IV. zahtevna dela 1,37 69.922 74.075 79.613
V. bolj zahtevna dela 1,55 79.109 83.807 90.974
VI. zelo zahtevna dela 1,85 94.420 100.028 107.507
VII. visoko zahtevna dela 2,10 107.180 113.545 122.035
VIII. najbolj zahtevna dela 2,50 127.595 135.173 145.280
IX. izjemno pomembna,
najbolj zahtevna dela 3,00 153.114 162.207 174.336
--------------------------------------------------------------------------------
2. Razvrstitev dejavnosti po skupinah je sledeča:
--------------------------------------------------------------------------------
Šifra Naziv dejavnosti Skup.
SKD
--------------------------------------------------------------------------------
24.6 Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov I
24.7 Proizvodnja umetnih vlaken I
25.2 Proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas I
24.1 Proizvodnja osnovnih kemikalij II
24.2 Proizvodnja pesticidov in drugih agrokemičnih zdelkov II
24.3 Proizvodnja kritnih barv, lakov in pod. premazov, tisk.
barv in kitov II
24.5 Proizvodnja mil in pralnih sredstev, čistilnih in polirnih
sredstev, parfumov in toaletnih sredstev II
25.1 Proizvodnja izdelkov iz gume II
24.4 Proizvodnja farmacevtskih izdelkov III
--------------------------------------------------------------------------------
Ne glede na zgornjo razvrstitev se lahko v kolektivni pogodbi pri
delodajalcu določijo tudi višje izhodiščne plače.
2. Usklajevanje izhodiščnih plač
Izhodiščne plače se usklajujejo z rastjo življenjskih potrebščin
v preteklem letu. Izhodiščne plače se usklajujejo na naslednji
način:
Za leto 1997:
Za mesec januar 1998 se upošteva 85% rast cen življenjskih
potrebščin v mesecu decembru 1997.
V primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v letu 1997 glede
na december 1996 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač
od meseca, v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca
leta 1997 upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.
Uskladitev po tem in predhodnem odstavku se opravi januarja 1998.
V primeru, ko dejanske plače, izplačane na zaposlenega v
predelovalnih dejavnostih (SKD), za čas od 1. 6. 1997 dalje v
štirih zaporednih mesecih realno padejo, se pri prvi naslednji
uskladitvi opravi uskladitev za 90% rasti cen življenjskih
potrebščin.
Za leto 1998:
Izhodiščne plače se uskladijo za mesec januar 1999 za 85% rasti
cen življenjskih potrebščin v letu 1998.
V primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v primerjavi z
decembrom1997 pred koncem leta 1998 preseže 6,5%, se ne glede na
prejšnja določila, izhodiščne plače za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju, uskladijo za 85% rasti cen življenjskih
potrebščin v obdobju od 1. 1. 1998 dalje.
V primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v letu 1998 glede
na december 1997 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač
od meseca, v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca
leta 1998 upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.
Uskladitev se opravi pri izplačilu plač za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju.
V primeru, ko dejanske plače, izplačane na zaposlenega v
predelovalnih dejavnostih (SKD), za čas od 1. 1. 1998 dalje v
štirih zaporednih mesecih realno padejo, se pri naslednji
uskladitvi opravi uskladitev za 90% rasti cen življenjskih
potrebščin.
3. Regres za letni dopust
Delavcu pripada regres za letni dopust v naslednjih zneskih:
- za leto 1997 v višini 102.000 SIT, največ pa do 127.746
tolarjev,
- za leto 1998 v višini 102.000 tolarjev.
4. Povračila stroškov v zvezi z delom
Povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo in z dela,
službena potovanja, terenski dodatek) se izplačujejo in
usklajujejo v višini gornjega zneska, določenega z uredbo o
višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki
se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek (Uradni
list RS, št. 72/93 in 7/95).
Znesek povračila stroškov prehrane med delom znaša 500 SIT na dan
za dan prisotnosti na delu in se usklajuje vsakih šest mesecev z
rastjo cen prehrambenih izdelkov. Usklajuje se januarja in julija
v tekočem letu. Prva uskladitev se opravi januarja 1998.
5. Veljavnost
Tarifna priloga za kemično in gumarsko industrijo začne veljati z
dnem sklenitve, uporablja pa se od 1. 12. 1997 dalje.
Tarifna priloga velja do sklenitve nove.
Novo mesto, dne 16. decembra 1997.
Podpisniki:
Predstavniki delojemalcev:
SSS
Sindikat kemične, nekovinske
in gumarske industrije Slovenije
Predsednik
Janez Justin l. r.
Neodvisnost konfederacija novih
sindikatov Slovenije
Sindikat kemijske in
farmacevtske dejavnosti Slovenije
Predsednik
Vid Senica l. r.
Predstavniki delodajalcev:
Gospodarska zbornica Slovenije
Združenje za kemično
in gumarsko industrijo
Predsednik odbora
Andrej Mesarič l. r.
Združenje delodajalcev Slovenije
Sekcija za kemično
in gumarsko industrijo
Predsednik odbora sekcije
Peter Vilhar l. r.
K tarifni prilogi so pristopili še:
SKGIPS - KS 90
Predsednik
Dušan Verbič l. r.
