Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US RS, 39/96 – odločba US RS in 44/96 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 26/97 in 70/97) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 30. seji dne 11. 12. 1997 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu Staro jedro Leskovec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se odlok o ureditvenem načrtu Staro jedro Leskovec, ki ga je izdelal Savaprojekt Krško pod številko projekta UN 77/92 v novembru 1997.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje:
1. Tekstualni del
2. Soglasja pristojnih organov in organizacij
3. Odlok
4. Grafični del:
U1 – Katastrski načrt M 1: 2880
U2 – Topografski načrt M 1: 1000
U3 – Ureditvena situacija M 1: 1000
U4 – Prometna infrastruktura M 1: 1000
U5 – Komunalna in energetska infrastruktura M 1: 1000
U6 – Načrt gradbenih parcel M 1: 1000
U7 – Elementi za zakoličbo M 1: 1000
U8 – Ureditve za obrambo in zaščito M 1: 1000
II. MEJA OBMOČJA UREDITVENEGA NAČRTA
3. člen
Meja območja ureditvenega načrta Staro jedro Leskovec poteka po naslednjih obodnih parcelah:
K.O. Leskovec:
712, 711, 717/1, 717/3, 701, 1244/4, 699, 933/2, 695/3, 695/1, 690/2, 893/3, 893/2, 401, 1243/1, 782/4, 173, 782/2, 720, 721, 723/2, 725, *33, *34, 724, 723/1, *38, *39, 255/1, 256, 273, 647/1, 647/3, 647/2, 650/3, 669, 660, 659, 630/2, 628, 631/10, 631/4, 631/11, 631/9, 631/14, 615/1, 615/9, 1244/4, 595, 593/1, 591.
4. člen
Območje je razdeljeno na posamezna ureditvena območja, ki so razvidna iz grafičnih prilog:
– mestni trg ob cerkvi Sv. Marije,
– glavna ulica – Ul. 11. novembra,
– območje proti Črnilam na vzhodu,
– območje pri Sv. Ani,
– območje južno od ul. Anke Salmič,
– območje zahodno od športnega igrišča pri mestnem trgu,
– območje severno od od Grebenčeve ulice.
III. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA, KVALITETO GRADITVE IN DRUGE POSEGE V PROSTOR
1. Namembnost objektov in površin
5. člen
Prostor in objekti v starem jedru so predvideni za naslednjo rabo oziroma dejavnosti:
kmetijska dejavnost (cvetličarstvo, sadjarstvo, na obrobju naselja – živinoreja...), stanovanjski prostori, poslovni prostori, Vzgojno-varstveni center, trgovine, gostinstvo, nehrupna drobna obrt, šolstvo, kulturne dejavnosti, verske dejavnosti, športne in rekreacijske ter ostale dejavnosti, ki ne motijo obstoječih arhitektonsko-urbanističnih kvalitet mestnega jedra.
6. člen
V vseh ureditvenih območjih so pod predpisanimi pogoji dopustni naslednji posegi v prostor:
– gradnja stanovanjskih, poslovnih, gospodarskih, pomožnih in začasnih objektov;
– gradnja dozidav, nadzidav, dopolnilna in nadomestna gradnja;
– gradnja prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav;
– rekonstrukcije, adaptacije, sanacije;
– urejanje zelenih površin in odprtih prostorov;
– rušitve;
– spremembe namembnosti nekaterih objektov;
– tekoča vzdrževalna dela;
– posegi za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja;
– posegi za obrambo in zaščito v primeru naravnih nesreč ali vojne.
2. Razporeditev in namembnost obstoječih in predvidenih objektov ter odprtih prostorov
7. člen
Glavni trg – center naselja
Glavni trg se nahaja v severnem delu ureditvenega načrta, pri cerkvi Sv. Marije, ki je glavna dominanta naselja. Plato pri cerkvi je delno tlakovan in namenjen za shode vernikov in verske obrede na odprtem.
Na tem platoju se ohranja obstoječi spomenik. Tlakovani plato se višinsko loči od cestišča in parkirišča z zidom višine do 50 cm, ki se ga oblikuje v skladu z obstoječim kamnitim zidom. Ostala površina (ob ulici proti Krškem) je zatravljena in porasla z visokim drevjem. Cerkev Sv. Marije je objekt kulturne dediščine.
Trg se od cerkve razširi na drugo stran ulice do objektov Varstveno delovnega centra. Objekta varstveno delovnega centra (obe stari šoli) se poveže z novim objektom, ki se nameni za dejavnost varstveno delovnega centra.
Tako bo ob razširjenem trgu nastal kompleks poslovnih objektov, ki bo skupaj z obstoječimi stanovanjsko – poslovnimi objekti ob starem trgu predstavljal vitalni center naselja.
Obstoječa pozidava se ohranja. Izvedejo se potrebne obnove objektov. Ob centru naselja se ohrani športno igrišče. Igrišče je namenjeno šoli in prireditvam ali zabavam, ki se organizirajo na odprtem. Ob igrišču in razširjenem trgu se izoblikuje krajevni park z avtohtonimi visokimi drevesi.
Objekti ob severozahodni strani cerkve morajo zadržati svoje višinske gabarite zaradi ohranjanja vedute na cerkev.
Kompleks župnišča se ohranja skupaj z drevesi, ki predstavljajo naravno dediščino. Obstoječi gospodarski objekti, ki danes nimajo prave funkcije, se adaptirajo in predvidijo kot objekti za verske namene (petje, verouk, cerkveni vrtec...). S postavitvijo ustvarijo ti objekti notranje dvorišče, ki ima funkcijo pol javne površine namenjene za verske potrebe. Župnišče se s peš potjo poveže čez predvideni park z glavnim trgom.
8. člen
Glavna mestna ulica – Ul. 11. novembra
Ohranja se obstoječa obulična redka pozidava z značilnimi presledki – vrtovi med objekti. Parcele ob ulici so enako organizirane. Poslovno-stanovanjski objekt se nahaja ob ulici, na dvorišču pa so gospodarski objekti.
Objekti ohranjajo višinske gabarite, z možnostjo ureditve podstrešij. Obstoječi pritlični objekti se lahko nadzidajo. Pritličja so namenjena poslovni funkciji nadstropja in podstrešja pa stanovanjski funkciji.
9. člen
Stanovanjsko območje proti Črnilam
Na tem območju je možno dopolniti obstoječo pozidavo s šestimi novimi gradbenimi parcelami. Objekti so enonadstropni z izkoriščenim podstrešjem.
10. člen
Stanovanjsko območje pri cerkvi Sv. Ane
Uredi se pešpot za obiskovalce in plato pred cerkvijo, ki se tlakujeta. Prostor ob cerkvi naj ostane nezazidljiv. Obdelovalne površine in ograjo je potrebno odmakniti od cerkvenega objekta.
Vinograd na pobočju hriba je potrebno zmanjšati in ga s skupinami avtohtonega drevja ločiti od kompleksa cerkve.
Porušita se dva objekta. Nadomestna gradnja se izvede na istih parcelah.
Zgradita se nova stanovanjska objekta ob poti proti cerkvi in Ul. Anke Salmičeve.
11. člen
Stanovanjsko območje južno od Ul. Anke Salmič
Obstoječa pozidava se ohranja z možnostjo dozidav v manjšem obsegu. Na platoju ob Wolfovi ulici se zgradita dva stanovanjska in poslovni objekt. Vertikalni gabariti le-teh so pritlični z izkoriščenim podstrešjem.
12. člen
Stanovanjsko območje ob centru naselja
Obstoječa pozidava je nova in jo je možno dopolniti s tremi novimi parcelami, na katerih je možno postaviti enonadstropne stanovanjske objekte z izkoriščenim podstrešjem, ki bi s svojimi višinskimi gabariti sledili obstoječi pozidavi. Obstoječe pritlične objekte je možno dvigniti za eno nadstropje.
13. člen
Stanovanjsko območje severno od Grebenčeve ulice
Na tem območju, sta zgrajena dva nova stanovanjska objekta na pobočju hriba, ob gozdni poti. Večje stanovanjsko naselje na tem območju ni predvideno.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE PROSTORA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
1. Splošni pogoji za prenovo grajene strukture
14. člen
Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, razmerja, merila in kvalitete posameznih ureditvenih območij.
Posegi v prostor morajo obdržati vzpostavljeno oblikovno celoto v posameznem ureditvenem območju in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.
15. člen
Pri prenovi stavbnega fonda je potrebno upoštevati značilnosti “lokalne” arhitekture predvsem glede:
– parcelacije in lege objekta na parceli;
– odmika od sosednjega objekta;
– orientacija objekta;
– organizacija zunanje ureditve;
– sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas;
– oblikovanja fasad (osnost, členitev, strukture, barve, materiali);
– stavbnih zasnov (veže, hodniki, stopnišča, bivalni prostori),
– oblikovanja in opremljenosti stavb (stavbno pohištvo, tlaki, kamnoseška oprema ipd.);
– oblikovanje, naklon strešin in kritine.
2. Urbanistično arhitektonski pogoji
16. člen
Gabariti objektov
Ob ulici 11. novembra in v stanovanjskih soseskah ob cerkvi Sv. Ane in južno ob Ulici Anke Salmič naj bodo pravokotnega tlorisa z daljšo stranico paralelni z ulico. Velikost objektov je 9 x 12m do 10 x 15m.
V centru naselja in ob Ulici 11. novembra so predvideni enonadstropni objekti z izkoriščenim podstrešjem, višinsko prilagojeni obstoječi pozidavi. Kleti teh objektov so lahko delno vkopana, ali pa so na nivoju terena.
17. člen
Strehe
Strehe so v glavnem dvokapne, z možnostjo uporabe čopov. V novejših stanovanjskih soseskah so možne tudi večkapne, ne pa ravne. Na strehah so lahko pojavljajo frčade za osvetlitev podstrešij.
Naklon strehe se pri adaptacijah in dozidavah prilagodi obstoječemu, novi objekti pa morajo slediti obstoječe naklone in to v povprečju 38–45 stopinj.
Za naselje je značilna opečna kritina, ki naj bi se uporabljala tudi pri novih objektih.
18. člen
Fasade
V območju centra, Ulice 11. novembra, stanovanjskega območja pri cerkvi Sv. Ane in južno od cerkve Sv. Ane se mora oblikovanje fasad prilagoditi značilnostim stare tipične lokalne arhitekture. Fasade so razčlenjene z okenskimi, vhodnimi in vratnim odprtinami. Vhodne odprtine so ponavadi v osrednjem delu stavbe. Nad vhodnimi vrati se lahko pojavi tudi centralna frčada. Vrata so lesena, reliefno obdelana. Okna naj bodo razdeljena na manjše steklene površine.
19. člen
Organiziranje novih programov po etažah
V centru naselja in ob glavni mestni cesti imajo objekti stanovanjsko-poslovno funkcijo. Pritličja (kleti) so namenjena za poslovne dejavnosti (trgovine, cvetličarne, gostilne, servise, manjše obrtne delavnice ipd.), nadstropja in podstrešja pa so namenjena stanovanjskim prostorom.
V centru je predviden kompleks poslovnih objektov.
20. člen
Glavni dostopi in dovozi
Glavni dovozi so z glavne ceste med dvema objektoma na dvorišče. Glavni vhodi v objekte so s trga ali ulice, v nekaterih primerih pa z dvorišča, če teh ni možno izvesti iz ulice.
21. člen
Ureditev funkcionalnega zemljišča
Ob glavni prometnici se postavi glavni objekt, na dvorišču pa se organizirajo gospodarski objekti (garaža, drvarnica, kotlarna, kurnik, senik, hlevi...). Ob objektu se uredi zelenjavni in cvetlični vrt, ki se razteza do sosednjega objekta.
Funkcionalno zemljišče majhnih parcel se nadaljuje v obdelovalne površine.
3. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
22. člen
Leskovec naj ostane samostojno naselje, ki ga zelene površine členitveno ločijo od Krškega.
V obdajajočem pasu odprtega prostora ob naselju naj se plantaže monokultur organizirajo v čim manjši možni meri.
Intenzivni nasadi naj se členijo s skupinami dreves kot ostanki gozda, jasami in ostalimi obstoječimi prostorskimi prvinami tako, da bo ohranjen pogled na značilno kulturno krajino.
Leskovški potok naj ohrani svoj značaj z obvodnim prostorom in rastlinjem.
Širši vizualni pas – vmesni prostor med cerkvijo Sv. Marije in gradom naj ostane nezazidljiv, zaradi varovanja značilnih vedut na dominante naselja.
Nepozidane naj ostanejo tudi površine okoli cerkve Sv. Ane, obdelovalne površine in ograjo pa je potrebno odmakniti od cerkvenega objekta in obdajajočega pasu zelenih površin.
23. člen
Na območju ureditvenega načrta je prenova odprtega prostora poenotena. Za ureditev trgov, ulic, površin za pešce in oblikovanje urbane opreme (svetilke, koši za smeti, reklamne table, nadstrešnice, ograje, klopi, oblika in barva tlakovcev...) je potrebno izdelati poseben projekt oziroma katalog, ki bo enoten za celotno staro jedro Leskovca.
4. Posebna merila in pogoji za posege v prostor
24. člen
Območje glavnega trga
V centru naselja so nekateri gospodarski objekti in provizoriji, ki so se nahajali na dvoriščih, že porušeni in so te površine že uporabljene za dejavnosti in urejene zelene površine. Obstoječi gospodarski objekt pri hišni št. 20 je potrebno adaptirati. Gospodarski objekt pri hišni št. 25 se poruši. Zgradi se objekt kot podaljšek cvetličarne, ki je v prvem delu rastlinjak, v drugem pa pomožni objekt (lahko so tudi garaže) orientiran proti notranjemu dvorišču. Cesta ki pelje čez trg je prevozna, za ves promet, ki se odvija proti Senušam. Površina razširjenega trga je namenjena za avtomobilski promet stanovalcev in uslužbencem varstveno delovnega centra. Na površini ob cesti se uredi parkirišče za cca 30 avtomobilov.
25. člen
Glavna mestna ulica – Ul. 11. novembra
Ob ulici so predvideni trije novi objekti, ki sledijo gradbeni liniji obstoječih objektov. Za rušitev je predviden objekt (37), ki je v zelo slabem gradbeno tehničnem stanju. Rušitev je potrebna zaradi rekonstrukcije krivine ceste in ureditve avtobusnega postajališča.
Objekt št. 28 je potrebno porušiti zaradi širitve ceste, možno ga je nadomestiti na isti parceli z ustreznim odmikom od predvidene ceste.
Objekte št. 33, 34, 31, in 29 je potrebno sanirati zaradi neprimernih dozidav, naklonov strehe in višinskih gabaritov. Objekt št. 30 je možno dozidati v enakem slogu kot obstoječi objekt.
Ob ulici se uredi prostor ob vodnjaku – fontani tako, da se talne površine tlakujejo, fontana pa se obnovi in prezentira v prvotni obliki. Opisani prostor s fontano predstavlja ambientalno kvaliteto v naselju.
26. člen
Ostala območja
V obstoječi pozidavi na območju pri cerkvi Sv. Ane sta dva objekta predvidena za rušitev zaradi slabega gradbeno tehničnega stanja, kar omogoča izgradnjo nadomestnih objektov na istih parcelah. Poleg omenjenih nadomestnih gradenj, se zgradita nova stanovanjska objekta ob poti proti cerkvi in ob Ul. Anke Salmičeve. Ostali objekti so glede na gradbeno tehnično stanje potrebni adaptacije.
Na območju južno od Ul. Anke Salmič se sanira objekt pri križišču Ul. Anke Salmič in Ul. 11. novembra.
5. Varstvo naravne in kulturne dediščine
27. člen
Za naravno in kulturno dediščino veljajo naslednji splošni pogoji:
– varovanje kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vrednot z namenom njihove ohranitve, posegi v skladu z značilnimi lastnostmi prostora in arhitekture,
– usklajenost rabe pozidanega in nepozidanega prostora ter arhitekture,
– možnost pozidav, dozidav ali rušenj z nadomestitvami tistih objektov, ki niso kulturna dediščina oziroma tistih za katere se pridobi predhodno soglasje ustrezne strokovne službe,
– v območju urbanističnega spomenika so posegi podrejeni morfološkim značilnostim ureditvenega območja, predvsem po tlorisni zasnovi ter tipologiji objektov z upoštevanjem lege objekta na parceli,
– na območju značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti, niso dopustni posegi, ki bi motili ali zmanjševali njihovo vrednost v prostoru.
28. člen
Naravna dediščina
Vegetacija na območju Leskovca predstavlja tudi ambientalno – krajinsko in naravno vrednost prostora, zato jo je potrebno ohraniti:
– obrobno vegetacijo Leskovškega potoka z vrbami, trsjem in šavjem, ki nudi zavetje mnogim živalskim vrstam,
– divji kostanj pred župniščem in dva za njim (enega pred župniščem je potrebno nadomestiti),
– lipi ob gospodarskem poslopju za župniščem,
– hrast,
– lipa in oreh ob šoli,
– kostanj,
– divje kostanje,
– divja kostanja ob kapeli.
29. člen
Kulturna dediščina
Zaradi pomembnosti za identiteto naselja so varovani naslednji:
– Staro jedro Leskovec (urbanistični spomenik-ruralno naselje),
– Župnijska cerkev žalostne matere Božje – sakralni spomenik,
– Podružna cerkev Sv. Ane (sakralni spomenik),
– kapela z gotskim kipom Sočutne, ki je bil nekoč sestavni del gotskega oltarja župne cerkve,
– leseno znamenje vzhodno od p.c. Sv. Ane,
– vodnjak – fontana v dolini zahodno od objekta Leskovec 36,
– dva miljnika z Drnovega. V primeru ogroženosti naj se preneseta v muzej,
– spomenik žrtvam prve vojne pred župno cerkvijo,
– vodnjak ob župnišču,
– vodnjak pri stari šoli,
– stanovanjski objekt: Leskovec 1, 18, 20, 25, 28, 30, 32, 41, 42, 43, 44, 45, 48, 94, 95, 97, 104,
– stanovanjski in gospodarski objekt: Leskovec 11, 21, 22, 39, 40, 49, 99,
– župnišče: Leskovec 19,
– VDC: Leskovec 23,
– Leskovec 27.
30. člen
Pri vseh zemeljskih delih oziroma posegih v zemeljske plasti na celotnem območju naselja Leskovec je potreben arheološki nadzor. Posamezni investitorji so zato dolžni ta dela pravočasno prijaviti pristojni organizaciji za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bo nadzor izvajala.
V. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
1. Pogoji za prometno urejanje
31. člen
Prometni režim v Leskovcu ostane obstoječ – dvosmeren.
Hitrost vožnje skozi naselje oziroma po Ulici 11. novembra se omeji na 30 km/h. Tranzitni promet v smeri Senuše bo potekal skozi naselje, vendar pa se bo deloma preusmerjal tudi na Grebenčevo ulico na kateri bo skozi glavni trg do konca naselja prav tako veljala omejitev hitrosti na 30 km/h. Avtobusni promet bo potekal kot sedaj, avtobusna postajališča pa se bodo uredila na različnih lokacijah:
– za smer Krško med objektoma Ulica 11. novembra št. 48 in 40,
– za smer Senuše, Brežice, Drnovo pa v ovinku nasproti obstoječega objekta Ulica 11. novembra št. 37 ali ob objektu Ulice 11. novembra št. 33 in 34.
2. Ureditve cest
32. člen
Glavna cesta
Rekonstruira se glavna cesta (Ulica 11. novembra) od objekta Ulica 11. novembra št. 39 do objekta št. 11. Širina cestišča je 5,5 m. Pri tem se popravi trasa ceste na ovinku pri hiši št. 37 (ki se ruši), krivina pri objektih št. 34 in 33 ter krivina pri objektu št. 29. Dolžina rekonstrukcije je ca. 300 m. Na celotnem odseku se vgradijo “ležeči policaji”, ki preprečujejo vožnjo nad omejeno hitrostjo 30 km/h.
Zgradi se enostranski pločnik od objekta Ulica 11. novembra št. 46 po desni strani v širini ca. 1,2 m do objekta Ulica 11. novembra št. 35, v dolžini 230 m in od objekta št. 34 do št. 11 v dolžini 140 m.
33. člen
Glavni trg
Uredi se promet skozi glavni trg tako, da se na desni strani (proti cerkvi) cesta omeji z nižjim zidom in uredijo parkirišča, ki se ločijo od cestišča z različnim naklonom in izvedbo zgornjega ustroja (npr. tlakovanega parkirišča). Novi preboj kot povezava glavnega in sekundarnega trga je prevozna za vozila, obstoječi dovoz pa se nameni za peš pot.
34. člen
Ostale ureditve
Rekonstruira se Ulica Anke Salmič od križišča z Ulico 11. novembra v dolžini 300 m. Širina cestišča je 5,5 m. Na severni strani se zgradi enostranski pločnik, minimalne širine 1,2 m.
Zgradi se enostranski pločnik ob Grebenčevi cesti širine ca. 1,2 m od župnišča do konca naselja v dolžini ca. 170 m. Na istem odseku Grebenčeve ulice se rekonstruira cestišče v dolžini 170 m, širine 5,5 m.
Podaljša se slepa ulica (širine 5,0 m) od Grebenčeve ceste v dolžini 50 m do novih stanovanjskih hiš ter zgradi enostranski pločnik širine 1,2 m.
Uredi se dostopna cesta do novih objektov ob Wolfovi cesti.
Zgradi se nova cestna povezava Trga borcev s staro šolo in pošto, v dolžini 35 m.
Rekonstruira in dogradi se obstoječa dostopna cesta do stanovanjskih objektov na Črnile, širine 5,5 m, v dolžini ca. 120 m, z enostranskim pločnikom na južni strani ceste, širine 1,2 m.
Na omenjeno rekonstruirano cesto na Črnile se priključi tudi slepi dostop do novih objektov v centralnem delu nove pozidave ob Črnilah, v dolžini ca. 100 m.
35. člen
Parkirišča
Na območju ureditvenega načrta se uredi pet večjih površin namenjenih parkiranju osebnih vozil:
– parkirišča ob cesti Leskovec – Senuše pri gostilni Arh (15 parkirnih prostorov),
– parkirišča pred varstveno delovnim centrom (30 parkirnih prostorov),
– ter parkirišča na glavnem trgu (15 parkirnih prostorov).
Parkirišča se zgradijo v asfaltni izvedbi, le na območju glavnega trga se zaradi vizualne ločitve voznih in parkirnih površin slednje tlakujejo.
36. člen
Pešpoti in kolesarske steze
Ker je Leskovec sorazmerno majhno naselje, je potrebna ureditev pešpoti, oziroma sprehajalnih poti, ki se v območju ureditvenega načrta tlakujejo. Z ureditvijo pločnikov ob cestah in omejitvijo hitrosti, je tako varnost pešpoti veliko večja.
Zaradi večje ugodnosti je potrebno urediti naslednje pešpoti:
– povezavo med cesto Leskovec-Senuše in Ulico 11. novembra mimo gostilne Voglar,
– in povezavo med stanovanjsko dostopno cesto in Ulico 11. novembra ter osnovno šolo “Milke Kerin”,
– pot od Wolfove ulice do ulice 11. novembra se nameni pešpoti in kolesarski stezi,
– povezava med območjem fontane in cerkvijo Sv. Ane, ki se uredi (izven območja ureditvenega načrta) v zemeljski izvedbi.
3. Pogoji za komunalno urejanje
37. člen
Kanalizacija
Kanalizacijsko omrežje Leskovca se sanira z ukinitvijo izliva kanala A direktno v Leskovški potok in novogradnjo kanala SBC Ø 40 cm v dolžini 230 m ob predvideni obvoznici za Senuše in navezavi le-tega na obstoječ kanal.
Odvajanje odpadnih voda predvidenih stanovanjskih in poslovnih objektov se uredi z izgradnjo:
– priključnega kanala SBC Ø 30 cm na kanal A v dolžini 80 m,
– priključnega kanala na kanal B v dolžini 45 m,
– priključnega kanala SBC Ø 40 cm na kanal C v dolžini 140 m,
– priključnega kanala SBC Ø 30 cm na kanal, ki poteka po Ulcah, v dolžini 40 m
in priključitvijo vseh predvidenih in obstoječih stanovanjskih oziroma poslovnih objektov na kanalizacijsko omrežje preko triprekatnih greznic.
Poleg omenjenih ukrepov je potrebna tudi sanacija neustreznih gnojnih jam.
V sklopu investicijskega in rednega vzdrževanja so dovoljene rekonstrukcije kanalizacijskih vodov.
38. člen
Vodovod
Za zagotovitev zadostne požarne varnosti se rekonstruira in dogradi vodovod:
– ob Poti na Črnile in stanovanjski cesti, ki se pravokotno priključuje na omenjeno pot, Ø 110 mm v dolžini 90 m in Ø 90 mm v dolžini 110 m,
– in na Trgu borcev, PE Ø 110 mm, zaradi postavitve hidrantov v dolžini 95 m
in namesti 18 novih hidrantov na obstoječem oziroma novem vodovodnem omrežju.
Za zagotovitev preskrbe z vodo novozgrajenih objektov se zgradi priključni vodovod PE 63 mm od S Ø 125 mm po Wolfovi ulici v dolžini 65 m. Izvede se priključitev vseh stanovanjskih in poslovnih objektov na vodovodno omrežje.
V sklopu investicijskega in rednega vzdrževanja vodovodnega sistema so dovoljene rekonstrukcije vodovodnega omrežja.
39. člen
Električno omrežje
Iz urbanističnega in energetskega stališča je potrebno ob ureditvah, oziroma posegih v prostor načrtovati in graditi predvsem kablovodno omrežje.
Prostozračno nizkonapetostno omrežje se obnovi in predela v kabelsko omrežje:
– v skrajnem severo-zahodnem delu območja se ukine NNO vod v dolžini 50 m in se nadomesti s kablom s traso predvideno po predvideni parcelni meji in ob obstoječi dovozni poti v dolžini 70 m (oba podatka do meje UN),
– na vzhodnem delu območja – proti Črnilam se obstoječe NNO nadomesti s kabelskim s položitvijo NN kablovoda od TP2 ob stanovanjski cesti do Poti na Črnile in ob tej cesti v skupni dolžini 120 m,
– od omenjene TP2 v smeri proti Ul. 11. nov. in nato po obcestni pozidavi ob tej cesti se ukine NNO, ki je že v večjem delu nadomeščeno s kabelskim omrežjem, na novo se položi kablovod v dolžini 40 m (do Poti na Črnile),
– območje nad Ul. A. Salmičeve (severno od nje) se napaja z NNO, ki se nadomesti s kablovodom s predvidenim potekom ob cesti, dolžina kablovoda od Ul. 11. nov. je 300 m,
– tudi ostale nadzemne elektro vode se nadomesti s kablovodi.
Vsi predvideni stanovanjski oziroma poslovni objekti se priključijo na električno omrežje s podzemnimi kablovodi.
Kablira se tudi daljnovod 20 kV na skrajnem severu območja UN. Trasa predvidenega kablovoda 20 kV poteka ob predvideni cesti Leskovec–Senuše.
40. člen
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se uredi: na Trgu borcev, Grebenčevi ulici, ob cesti Leskovec–Senuše, pri pošti in stari šoli, Ulici A. Salmičeve, prečni povezavi med Ulico A. Salmičeve in Ul. 11. novembra, Wolfovi ulici, Ulce in Poti na Črnile.
Ureditev javne razsvetljave se izvede v kabelski izvedbi. Skupna dolžina tras javne razsvetljave ob cestah, poteh in trgih je 1300 m.
41. člen
Telefon
Za zagotovitev novih telefonskih priključkov na območju ureditvenega območja se rekonstruira in poveča kapaciteta sekundarnega telefonskega omrežja. Rekonstrukcija sekundarnega telefonskega omrežja se izvede s kablovodi. Dolžine tras predvidenega kabelskega omrežja je 2000 m. Glej situacijo Komunalna in energetska infrastruktura (M 1:1000).
Obstoječe nadzemno telefonsko omrežje se demontira.
42. člen
Kabelska televizija
Glede na to, da ne pričakujemo skorajšnjih rekonstrukcij omenjenega sistema, ureditveni načrt ne vsebuje idejnih rešitev rekonstrukcije omenjenega sistema. Dolgoročno morajo eventualne rekonstrukcije upoštevati usmeritev za nadomestitev nadzemnega omrežja s podzemnim.
Novi objekti se glede na interes lastnikov priključijo na sistem CATV s podzemnim kablovodi.
43. člen
Plinovod
Predvidena je izgradnja plinovoda mestne mreže na katero bo omogočen priključek vsakega porabnika. Za razvod mestnega plinovodnega omrežja (predviden priključni tlak plinovoda je 1 bar) je izdelana urbanistična dokumentacija – Lokacijski načrt za plinifikacijo mesta Krško – I. faza (LN 104/92).
Na obravnavanem območju se po lokacijskem načrtu zgradi plinovodno omrežje. Trasa glavnega napajalnega plinovoda PE 200 mm (A) poteka po Ul. 11. nov. iz smeri Ul. MDB do Trga borcev.
Od Ul. 11. nov. po Ul. A. Salmičeve poteka trasa predvidenega glavnega voda PE 200 mm (B), od te se odcepi veja PE 160 mm (C), ki poteka po Wolfovi ulici proti jugu.
Z veje PE 200 mm po Ul. 11. nov. so trase PE 90 mm (D) po Poti na Črnile in na nasprotni strani PE 63 mm proti Ul. A. Salmičeve; odcep veje PE 90 mm pa je med trgovino Alja in cvetličarno, ta veja se razcepi in nadaljuje s cevovodom PE 63mm.
Od Trga borcev se predvidene trase razvejajo: po trgu proti severu in dalje po Grebenčevi poteka PE 90 mm (I), s katere se odcepijo veje PE 63 mm (J,K,L); po glavni cesti proti šoli poteka PE 63mm (H).
Na plinovodno omrežje se priključijo vsi obstoječi in predvideni stanovanjski ter poslovni objekti.
44. člen
Odpadki
Komunalni odpadki se odvažajo na občinsko deponijo komunalnih odpadkov v Spodnji Stari grad. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostopi do zabojnikov morajo biti vedno dostopni s specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so se dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Krško (Uradni list RS, št. 40/92).
Kljub urejenemu odvozu komunalnih odpadkov, nekateri odlagajo odpadke na neustreznih lokacijah. Tako odlagališče je ob Leskovškem potoku pod Župnijsko cerkvijo Žalostne Matere božje, ki ga je potrebno odstraniti, na območju odlagališča pa izvesti revitalizacijo in renaturalizacijo.
VI. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA
45. člen
Hrup
Raven hrupa mora v mestu ostati v mejah dovoljenega.
Zmanjševanju vpliva hrupa cestnega prometa je namenjena omejitev hitrosti vožnje skozi naselje na 30 km/h. V primeru ugotovitve preseganja ravni hrupa v naselju se izvedejo dodatni protihrupni ukrepi (predvsem dvojna zasteklitev oken idr.).
46. člen
Vodnogospodarske ureditve
Predvideni posegi v prostor ne zajemajo posegov v Leskovški potok. Le-ta naj ohrani svoj značaj z obvodnim prostorom, rastlinjem in naravnim potekom struge.
Vodnogospodarske ureditve zajemajo predvsem zaščito vodotokov in podtalnice pred onesnaženjem. V te ukrepe spadajo predvsem ureditev mešane kanalizacije naselja in ločevanje čistih od onesnaženih meteornih voda.
Generalna rešitev zaščite voda na širšem območju Krškega je izgradnja centralne biološke čistilne naprave, na katero se bodo stekale tudi odpadne vode iz Leskovca.
47. člen
Zrak
Kot ukrep za zmanjševanje onesnaženja ozračja predstavlja izgradnja mestnega plinovodnega omrežja, ki bo zmanjšala število individualnih kurišč in kotlovnic na trda goriva.
48. člen
Požarno varstvo
Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, ki so v nizu ali med katerimi ni možno zagotoviti varnostnega odmika, se izvede s protipožarnimi zidovi brez odprtin ali protipožarnimi vrati ter z obdelavo prostora z negorljivimi materiali.
Preprečitev požara med samostoječimi objekti se zagotovi z medsebojnimi odmiki, ki so minimalno enaki višini višjega objekta.
Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po cestah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen je potrebno zgraditi ustrezne radije krivin za nemoten promet intervencijskih vozil.
49. člen
Obramba in zaščita
Vsi objekti v ureditvenem načrtu morajo biti dimenzionirani in projektirani za potresno območje VIII. stopnje po lestvici MCS.
50. člen
Tolerance
Tolerance pri horizontalnih in vertikalnih gabaritih so 10–15%. Pri organizaciji programov po etažah in namembnosti objektov so dopustna odstopanja od tega odloka s predhodno preverbo ustreznih strokovnih služb.
VII. ETAPE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
51. člen
V prvi fazi se uredi Ul. 11. novembra, objekti ob njej, komunalna in energetska omrežja, ki potekajo v koridorju ulice, pločniki in pešpoti.
V drugi fazi se uredita glavni trg in povezava le tega s trgom pri šoli in pošti, nove prečne ulice, dvorišča in novi objekti.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
52. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na območju ureditvenega načrta je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet ter o delih pravočasno obvestiti upravljavce infrastrukturnih objektov in naprav.
53. člen
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško.
55. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka o ureditvenem načrtu izvaja pristojna inšpekcijska služba in komunalni nadzornik v občini.
56. člen
Za vse posege v prostor se mora pred izdajo dovoljenj pridobiti mnenje pristojnega občinskega organa za urejanje prostora Občine Krško, ali izdelati izris iz ureditvenega načrta, oziroma strokovno lokacijsko preverbo. Osnova za preverbo posega je investitorjev program s prikazom potrebnih gabaritov.
57. člen
Z dnem veljavnosti odloka o ureditvenem načrtu Staro jedro Leskovec preneha veljati:
– odlok o prostorsko ureditvenih pogojih Občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96), za območje, ki ga obravnava predmetni ureditveni načrt.
58. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-11/91-1/15
Krško, dne 11. decembra 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Krško
Franci Bogovič l. r.
