Na podlagi 3., 7. in 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), tretjega odstavka 4. člena in 24. člena zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97 in odl. US 45/97) ter 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba ureja način opravljanja gospodarske javne službe govorne telefonije in teleksa ter zgraditve in upravljanja javnega telekomunikacijskega omrežja za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter telekomunikacijskega omrežja za podatkovne telekomunikacije in za opravljanje telekomunikacijskih storitev globalnih širokopasovnih in multimedijskih telekomunikacijskih zvez (v nadaljnjem besedilu: zgraditev in upravljanje omrežja).
Določbe te uredbe, ki se nanašajo na storitve govorne telefonije, se smiselno uporabljajo tudi za storitve teleksa.
2. člen
Poleg pojmov, določenih v zakonu o telekomunikacijah, imajo pojmi v tej uredbi tale pomen:
– “kabelska kanalizacija“ so objekti, npr. kanali, cevi, jaški in podobno, ki omogočajo postavitev in vzdrževanje vodov javnega telekomunikacijskega omrežja; kabelska kanalizacija je sestavni del javnega telekomunikacijskega omrežja;
– “medomrežna povezava“ pomeni fizično in logično povezavo telekomunikacijskih omrežij operaterjev, ki omogoča, da uporabniki enega operaterja komunicirajo z uporabniki drugega ali da so jim dostopne storitve drugega operaterja;
– “operater“ je pravna ali fizična oseba, ki v skladu z zakonom o telekomunikacijah in drugimi predpisi opravlja telekomunikacijske storitve;
– “priključitev“ je fizična in logična povezava terminalske opreme prek omrežne priključne točke z javnim telekomunikacijskim omrežjem, ki naročniku omogoča uporabo javnih telekomunikacijskih storitev;
– “pogovornina“ je cena uporabe javne govorne telefonije.
3. člen
Storitve govorne telefonije in teleksa se opravljajo kot obvezna gospodarska javna služba.
Storitev govorne telefonije iz prejšnjega odstavka je neposreden prenos zvokovnih informacij v pasovni širini 3,1 kHz, med omrežnimi priključnimi točkami fiksnega javnega telekomunikacijskega omrežja, ki med drugim omogoča prenos govora, prenos faksimilnih sporočil skupine III in prenos podatkov s pomočjo modema s hitrostjo najmanj 2400 bit/s v skladu s priporočili Mednarodne telekomunikacijske zveze.
Storitev teleksa iz prvega odstavka tega člena je neposredno zagotavljanje prenosa teleksnih sporočil v skladu s priporočilom Mednarodne telekomunikacijske zveze prek javnega telekomunikacijskega omrežja, kjer lahko vsak uporabnik uporablja opremo, priključeno na omrežno priključno točko fiksnega javnega telekomunikacijskega omrežja za prenos sporočil drugemu uporabniku, ki uporablja drugo omrežno priključno točko tega omrežja.
4. člen
Javne telekomunikacijske storitve se opravljajo v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi s predpisom iz 10. člena zakona o telekomunikacijah.
Če omrežje operaterja storitev govorne telefonije presega tretjino vsega javnega telekomunikacijskega omrežja na posameznem področju, mora ta operater zagotavljati tudi zadostno število telekomunikacijskih vodov za dajanje teh v zakup.
5. člen
Operater storitev govorne telefonije mora, kjer je to tehnično možno in ekonomsko upravičeno, zagotavljati tudi naslednje dodatne storitve, ki niso sestavni del gospodarske javne službe:
– izbiranje klicnih številk s tehniko DTMF (dual tone multifrequency), ki omogoča uporabo telefonov DTMF, izdelanih v skladu s priporočilom Mednarodne telekomunikacijske zveze Q.23;
– neposredno klicanje številk v zasebnih telekomunikacijskih omrežjih, ki omogoča, da uporabnik javnega telekomunikacijskega omrežja neposredno izbere številko uporabnika v zasebnem omrežju brez posredovanja operaterja zasebnega omrežja;
– preusmeritev klica, ki omogoča, da se klic na določeno številko preusmeri na drugo številko, če je prva zasedena, se ne odzove ali v vsakem primeru;
– identifikacijo klicne številke, ki omogoča, da uporabnik identificira klicno številko uporabnika, ki ga kliče, še preden je vzpostavljena zveza.
Če v skladu s splošnimi pogoji poslovanja za dodatne storitve, ki se obračunavajo z višjo ceno, ni potrebno posebno naročilo naročnika, mora operater storitev govorne telefonije na naročnikovo zahtevo nemudoma preprečiti, da bi bile take storitve dosegljive z naročnikove terminalske opreme, brez vsakih motenj za dostopnost ostalih telekomunikacijskih storitev.
6. člen
V skladu z nacionalnim programom razvoja javnih telekomunikacijskih storitev pripravi operater storitev govorne telefonije letne in večletne plane razvoja, v katerih zlasti določi:
– pokritje posameznih območij Republike Slovenije z javnim telekomunikacijskim omrežjem za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev;
– dinamiko in način širitve javnega telekomunikacijskega omrežja za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev na območjih, kjer ni še zagotovljeno ustrezno pokritje;
– financiranje širitve javnega telekomunikacijskega omrežja iz prejšnje alinee;
– uporabo ekonomsko upravičenih tehnologij za pokrivanje podeželskih in manj razvitih območij z javnimi telekomunikacijskimi storitvami;
– druga vprašanja razvoja in zagotavljanja javnih telekomunikacijskih storitev in dajanja vodov v zakup.
K letnim in večletnim planom razvoja iz prejšnjega odstavka daje soglasje Vlada Republike Slovenije, izvajanje pa spremlja Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu: uprava).
II. TEMELJNI POGOJI ZA OPRAVLJANJE JAVNIH TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV GOVORNE TELEFONIJE IN TELEKSA
7. člen
Priključitev na omrežje za javne telekomunikacijske storitve mora biti dostopna vsaki fizični in pravni osebi (v nadaljnjem besedilu: oseba) na vsem ozemlju Republike Slovenije pod naslednjimi pogoji:
– da so na tistem območju na voljo proste kapacitete za priključitev,
ali
– da je na tistem območju ekonomsko opravičljivo izvesti priključitev z uporabo posebnih tehnologij.
Če na danem območju ni prostih kapacitet za priključitev ali ni ekonomsko opravičljivo izvesti priključitve z uporabo posebnih tehnologij, mora operater storitev govorne telefonije v odgovoru na zahtevo iz 9. člena te uredbe navesti predviden rok, v katerem bo mogoče izvesti priključitev, pri čemer mora izhajati iz letnih in večletnih planov razvoja iz prejšnjega člena.
Operater storitev govorne telefonije mora priključiti na svoje omrežje vsako terminalsko opremo, ki ustreza tehničnim zahtevam, v skladu z 28. členom zakona o telekomunikacijah in je opremljena z ustreznimi listinami in oznakami.
Operater storitev govorne telefonije sme dodeliti naročnikom, kot tudi uporabljati za lastne storitve, le številke oziroma skupine številk, ki mu jih v skladu z načrtom oštevilčenja, vsebovanim v predpisu iz 24. člena zakona o telekomunikacijah, dodeli uprava.
Pri dodeljevanju številk oziroma skupin številk posameznim uporabnikom mora operater storitev govorne telefonije uporabljati enake in objektivne kriterije ter ne sme diskriminirati uporabnikov telekomunikacijskih storitev.
8. člen
Kadar niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena in izpolnitev pogojev ni zajeta v planu iz 6. člena, se ne glede na določbe prejšnjega člena lahko operater storitev govorne telefonije dogovori z osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena, da ta nosi, poleg stroškov za priključnino iz 29. člena te uredbe, tudi del stroškov gradnje javnega telekomunikacijskega omrežja. Del stroškov gradnje javnega telekomunikacijskega omrežja operater storitev govorne telefonije pobota s terjatvami, ki jih bo imel do naročnika iz naročniškega razmerja.
Medsebojna razmerja in obveznosti se določijo s pogodbo, h kateri da predhodno soglasje uprava.
9. člen
Na pisno zahtevo osebe za priključitev mora operater storitev govorne telefonije odgovoriti v 10 delovnih dneh po njenem prejemu. V tem odgovoru mora zlasti navesti čas do priključitve, ki praviloma ne sme biti daljši od 30 dni, ali predviden rok, v katerem bo mogoče izvesti priključitev.
Oseba, ki ji je po njenem mnenju operater storitev govorne telefonije neupravičeno zavrnil priključitev ali pa ji določil nesprejemljive pogoje, lahko zahteva, da o priključitvi odloči uprava z odločbo v upravnem postopku.
Izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka lahko zahteva tudi operater storitev govorne telefonije, če meni, da niso izpolnjeni pogoji iz 7. člena te uredbe.
Operater storitev govorne telefonije je dolžan skleniti pogodbo pod pogoji, določenimi v pravnomočni odločbi iz drugega odstavka tega člena.
10. člen
Javne telekomunikacijske storitve in dodatne storitve iz 5. člena te uredbe, ki jih zagotavlja operater storitev govorne telefonije, mora le-ta zagotavljati nepretrgano 24 ur na dan in 7 dni na teden.
Operater storitev govorne telefonije sme prekiniti zagotavljanje storitev iz prejšnjega odstavka, če to zaradi napake ali okvare, naravne ali druge nesreče ali iz podobnih vzrokov tehnično ni mogoče. Prekinitev sme trajati najkrajši možni čas, ki je potreben za odpravo okvare.
Operater storitev govorne telefonije sme prekiniti zagotavljanje storitev iz prvega odstavka tega člena tudi, če je to potrebno zaradi vzdrževalnih del, širitve omrežja ali podobnih del na omrežju. Operater storitev govorne telefonije mora tako prekinitev javiti neposredno naročnikom ali objaviti v sredstvih javnega obveščanja vsaj 24 ur vnaprej. Prekinitev sme trajati najkrajši možni čas, ki je potreben za izvedbo del.
11. člen
Operater storitev govorne telefonije je dolžan zagotoviti dostopnost informacij o telefonskih naročnikih javnih telekomunikacijskih storitev. To dostopnost mora zagotoviti tako, da:
– najmanj enkrat letno objavi informacije, ki vsebujejo z zakonom določene podatke o naročnikih v knjižni obliki;
– objavlja informacije, ki vsebujejo z zakonom določene podatke o naročnikih na elektronskem mediju in jih v primernih rokih obnavlja;
– nepretrgoma zagotavlja ustne informacije o telefonskih naročnikih prek posebnih klicnih številk;
– če dopuščajo tehnične možnosti, omogoča dostopnost informacij, ki vsebujejo z zakonom določene podatke o naročnikih, prek računalniško podprtega komunikacijskega omrežja ali na drug neposredno dostopen način.
Pri sklepanju naročniškega razmerja mora operater storitev govorne telefonije jasno in nedvoumno opozoriti naročnika, da lahko nasprotuje objavi podatkov o sebi.
Operater storitev govorne telefonije ni upravičen zaračunati naročnikom objave ali opustitve objave podatkov iz prejšnjega odstavka.
12. člen
Operater govorne telefonije mora najmanj na tri leta določiti, predložiti upravi in objaviti na način, določen v 11. členu zakona o telekomunikacijah cilje kakovosti storitev govorne telefonije, ki se morajo nanašati najmanj na:
– povprečen čas čakanja uporabnika na priključitev na javno telekomunikacijsko omrežje;
– povprečno število napak v določenem časovnem obdobju za določeno število priključitev;
– povprečen čas odprave napake;
– delež neuspelih klicev;
– povprečno zamudo pri omogočanju klica, to je čas od aktiviranja terminalske opreme do vzpostavitve signala za klic;
– povprečno zamudo pri vzpostavljanju zveze;
– statistiko kvalitete prenosa sporočil;
– čas odziva za storitve, ki zahtevajo neposreden odgovor osebe operaterja;
– natančnost zaračunavanja.
Operater storitev govorne telefonije mora najmanj vsakih 6 mesecev poročati upravi o tem, kako dosega načrtovano kakovost. Resničnost poročil preverja uprava.
Uprava lahko zahteva, da operater storitev govorne telefonije spremeni ali dopolni cilje kakovosti tudi pogosteje kot vsaka tri leta, če se na podlagi poročil izkaže, da so cilji previsoki ali prenizki.
Merjenja kakovosti iz prvega odstavka tega člena morajo biti izvedena v skladu z določbami standardov Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde ETSI.
13. člen
Poleg pogojev, določenih z zakonom o telekomunikacijah in to uredbo, mora pri zagotavljanju javnih telekomunikacijskih storitev operater storitev govorne telefonije uporabljati tudi:
– splošne pogoje, določene s predpisom, izdanim na podlagi 10. člena zakona o telekomunikacijah;
– pogoje za opravljanje nujnih storitev, določenih s predpisom, izdanim na podlagi 13. člena zakona o telekomunikacijah;
– pogoje o dostopnosti javnih telekomunikacijskih storitev za invalide, določene s predpisom iz 14. člena zakona o telekomunikacijah.
III. UPRAVLJANJE JAVNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA
Medomrežno povezovanje
14. člen
Operater storitev govorne telefonije ima pravico in na zahtevo zainteresiranih operaterjev drugih telekomunikacijskih storitev tudi dolžnost, pogajati se o medomrežni povezavi z drugimi operaterji telekomunikacijskih storitev in ugoditi vsem razumnim zahtevam za medomrežno povezavo, obsegajoč tudi vključitev na točkah omrežja, ki so drugačne ali druge od točk, ki jih operater storitev govorne telefonije ponuja večini operaterjev drugih telekomunikacijskih storitev.
Operaterju storitev govorne telefonije lahko minister, pristojen za zveze, z odločbo naloži medomrežno povezavo z drugim operaterjem, če ne pride do pogodbe v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.
Operater storitev govorne telefonije je dolžan skleniti pogodbo z operaterjem drugih telekomunikacijskih storitev pod pogoji, določenimi v odločbi iz prejšnjega odstavka tega člena.
15. člen
Minister, pristojen za zveze, z odločbo zavrne zahtevo za medomrežno povezavo:
– če obstajajo tehnično izvedljive in ekonomsko upravičene alternative medomrežni povezavi, ki jo zahteva izvajalec telekomunikacijskih storitev, zahtevana medomrežna povezava pa je neustrezna glede na sredstva, ki so na voljo za njeno izvedbo;
– če to ogroža varnost delovanja telekomunikacijskega omrežja;
– če to ogroža tehnično-tehnološko enotnost javnega telekomunikacijskega omrežja;
– če to ogroža medomrežno povezavo telekomunikacijskih omrežij, opreme in storitev;
– če to ogroža zaščito podatkov, ki obsega varstvo osebnih podatkov, podatkov, ki se obdelujejo, pošiljajo ali shranjujejo, ter varstvo zasebnosti.
Če minister, pristojen za zveze, na podlagi predloga operaterja storitev govorne telefonije ugotovi, da bi zahtevana medomrežna povezava pomenila bistven poseg v njegov gospodarski položaj, uprava ne more z odločbo naložiti take medomrežne povezave.
16. člen
Pogoji medomrežne povezave morajo biti enaki za vse operaterje telekomunikacijskih storitev, ki izvajajo podobno dejavnost v podobnih okoliščinah.
Operater storitev govorne telefonije ne sme drugim operaterjem, ki opravljajo tržne telekomunikacijske storitve, ponujati manj ugodnih pogojev, kot jih ima sam za opravljanje teh tržnih telekomunikacijskih storitev, ali kako drugače zlorabljati prevladujočega položaja na trgu.
Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi v primeru, ko minister, pristojen za zveze, z odločbo naloži medomrežno povezavo.
17. člen
Operater storitev govorne telefonije mora na njeno zahtevo osebi dati na voljo podatke in specifikacije, potrebne za oblikovanje pogodbe o medomrežni povezavi.
Vse pogodbe operaterja storitev govorne telefonije o medomrežnem povezovanju morajo biti dostavljene ministrstvu, pristojnemu za zveze, z jasno označenimi deli, ki se štejejo za poslovno tajnost. Te dele določita stranki ob sklenitvi pogodbe, ne smejo pa se nanašati na cene medomrežne povezave.
18. člen
Operater storitev govorne telefonije lahko prekine medomrežno povezavo z operaterjem drugih telekomunikacijskih storitev brez odgovornosti za kakršnokoli škodo:
– če operater tudi v roku, določenem v pisnem opominu operaterja storitev govorne telefonije, ne plača cene medomrežne povezave in drugih pogodbeno dogovorjenih plačil;
– če operater drugih telekomunikacijskih storitev ali njegovi uporabniki tudi v roku, določenem v pisnem opominu operaterja govorne telefonije, ne prenehajo povzročati motenj ali opravljati dejanj, ki pomenijo ogrožanje v skladu z drugo do peto alineo prvega odstavka 15. člena te uredbe;
– če operater drugih telekomunikacijskih storitev ne prilagodi telekomunikacijskih signalov na omrežnih priključnih točkah predpisom, izdanim na podlagi zakona o telekomunikacijah ali ne prilagodi zmogljivosti svoje telekomunikacijske opreme telekomunikacijskemu prometu;
– tudi v drugih primerih, določenih v pogodbi o medomrežni povezavi;
– ob prenehanju pogodbe o medomrežni povezavi.
Operater storitev govorne telefonije lahko prekine medomrežno povezavo, potrebno za izvajanje nujnih storitev, le ob predhodnem soglasju zainteresiranega organa in organizacije na področju obrambe, varnosti zaščite in reševanja.
Oddajanje prostih kapacitet vodov javnega telekomunikacijskega omrežja v zakup
19. člen
Operater storitev govorne telefonije mora enkrat letno, za posamezna območja na zahtevo uprave pa tudi pogosteje, objaviti proste kapacitete telekomunikacijskih vodov, ki jih ponuja v zakup, če le-ti niso nujno potrebni za opravljanje javnih in nujnih telekomunikacijskih storitev.
Uprava lahko z odločbo naloži operaterju govorne telefonije, da mora ponuditi določeno najmanjšo količino prostih kapacitet vodov določenih tehničnih značilnosti na določenih smereh ali lokacijah.
20. člen
Operater storitev govorne telefonije je dolžan ugoditi vsem razumnim zahtevam za zakup vodov, pri čemer mora upoštevati zahteve po vrstnem redu njihovega prispetja.
Če operater storitev govorne telefonije prejme hkrati več zahtev za zakup vodov, kot jim lahko ugodi, mora ugoditi zahtevam delno ali izbrati ugodnejše zahteve, pri čemer mora odločiti na podlagi vnaprej določenih in objavljenih meril, ki ne smejo diskriminirati izvajalcev telekomunikacijskih storitev, ki zahtevajo zakup.
Operaterju storitev govorne telefonije lahko uprava z odločbo naloži oddajo vodov v zakup na zahtevo določenega operaterja, če ne pride do pogodbe v skladu s prejšnjima odstavkoma tega člena.
Operater storitev govorne telefonije je dolžan skleniti pogodbo z operaterjem drugih telekomunikacijskih storitev pod pogoji, določenimi v odločbi iz prejšnjega odstavka tega člena.
21. člen
Pogoji, pod katerimi operater storitev govorne telefonije omogoča zakup vodov, morajo biti enaki za vse operaterje drugih telekomunikacijskih storitev, ki izvajajo podobno dejavnost v podobnih okoliščinah.
Določba prejšnjega odstavka tega člena se uporablja tudi v primeru, ko uprava z odločbo naloži operaterju storitev govorne telefonije ponujanje vodov v zakup oziroma mu naloži sklenitev pogodbe o zakupu.
22. člen
Uprava ne more z odločbo naložiti sklenitve pogodbe o zakupu vodov:
– če operater storitev govorne telefonije ne razpolaga s prostimi kapacitetami vodov, ki so objavljene oziroma določene v skladu z 19. členom te uredbe;
– če to ogroža varnost delovanja omrežja, v času izrednih razmer, kot so požar, poplava, strela, stavke, vojna ali vojaške operacije in nemiri, vendar samo za ta čas;
– če to ogroža tehnično-tehnološko enotnost omrežja;
– če to ogroža medomrežno povezovanje omrežij, opreme in storitev;
– če to ogroža zaščito podatkov, ki obsega varstvo osebnih podatkov, zaupnost podatkov, ki se obdelujejo, pošiljajo ali shranjujejo, in varstvo zasebnosti.
Kljub določbi prejšnjega odstavka tega člena mora uprava z odločbo naložiti sklenitev zakupa vodov, če je mogoče v okviru upravno ali pogodbeno določenih pogojev zakupa zagotoviti take zahteve, da do ogrožanja ne pride.
Če minister, pristojen za zveze, na podlagi predloga operaterja storitev javne govorne telefonije ugotovi, da bi zahtevani zakup vodov pomenil bistven poseg v njegov gospodarski položaj, uprava ne more z odločbo naložiti takega zakupa.
23. člen
Operater storitev govorne telefonije mora na njeno zahtevo dati zainteresirani osebi na voljo vse podatke in specifikacije, potrebne za oblikovanje pogodbe o zakupu vodov.
Vse pogodbe operaterja storitev govorne telefonije o zakupu vodov morajo biti dostavljene ministrstvu, pristojnemu za zveze, z jasno označenimi deli, ki se štejejo za poslovno tajnost. Te dele določita stranki ob sklenitvi pogodbe, ne smejo pa se nanašati na cene zakupa vodov.
24. člen
Operater storitev govorne telefonije lahko razdre pogodbo o zakupu vodov z operaterjem drugih telekomunikacijskih storitev, brez odgovornosti za kakršnokoli škodo:
– če operater drugih telekomunikacijskih storitev tudi v roku, določenem v pisnem opominu operaterja storitev govorne telefonije, ne plača cene zakupa in drugih pogodbeno dogovorjenih plačil;
– če operater drugih telekomunikacijskih storitev ali njegovi uporabniki tudi v roku, določenem v pisnem opominu operaterja storitev govorne telefonije, ne prenehajo povzročati motenj ali opravljati dejanj, ki pomenijo ogrožanje v skladu z drugo do peto alineo prvega odstavka 22. člena te uredbe;
– če operater drugih telekomunikacijskih storitev ne prilagodi telekomunikacijskih signalov na omrežnih priključnih točkah predpisom, izdanim na podlagi zakona o telekomunikacijah, ali ne prilagodi zmogljivosti svoje telekomunikacijske opreme telekomunikacijskemu prometu;
– v drugih primerih, določenih v pogodbi o zakupu;
– ob prenehanju pogodbe o zakupu.
Operater govorne telefonije lahko razdre pogodbo o zakupu vodov z operaterjem drugih telekomunikacijskih storitev, ki ima v zakupu vode in opravlja storitve, povezane z opravljanjem nujnih storitev, le ob predhodnem soglasju zainteresiranega organa in organizacije na področju obrambe, varnosti, zaščite in reševanja.
Zgraditev in upravljanje omrežja
25. člen
Investitor, ki je na podlagi koncesije, podeljene v skladu s 65. členom zakona o telekomunikacijah, zgradil krajevno omrežje, ima pravico zahtevati, da operater storitev govorne telefonije sklene z njim pogodbo o zakupu vodov krajevnega omrežja. Operater storitev govorne telefonije je dolžan na tem omrežju izvajati javne telekomunikacijske storitve.
Določbe te uredbe, ki se nanašajo na oddajanje prostih kapacitet vodov javnega telekomunikacijskega omrežja v zakup, se uporabljajo tudi za krajevna omrežja iz prejšnjega odstavka.
Podrobnejše pogoje za zakup vodov krajevnega telekomunikacijskega omrežja in za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev na tem omrežju ureja koncesija iz prvega odstavka tega člena.
26. člen
Kadar se pri gradnjah cest, železnic, plinovodov, kanalizacije ali daljnovodov zgradijo telekomunikacijski vodi, kabelska kanalizacija oziroma druge naprave, ki omogočajo napeljavo telekomunikacijskih vodov, pa investitor in lastnik telekomunikacijskih vodov, kabelske kanalizacije oziroma drugih naprav ni operater storitev govorne telefonije, mora lastnik telekomunikacijskih vodov, kabelske kanalizacije oziroma drugih naprav na zahtevo operaterja storitev govorne telefonije le-temu oddati v zakup tolikšno kapaciteto prostih telekomunikacijskih vodov, kabelske kanalizacije oziroma drugih naprav, da bo zadoščala operaterju govorne telefonije za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev.
Lastnik telekomunikacijskih vodov, kabelske kanalizacije oziroma drugih naprav iz prejšnjega odstavka ima pravico zahtevati, da operater storitev govorne telefonije sklene z njim pogodbo o zakupu, če iz letnih in večletnih planov operaterja storitev govorne telefonije izhaja, da bo na tistem mestu prišlo do širitve javnega telekomunikacijskega omrežja za izvajanje javnih telekomunikacijskih storitev.
Tudi če v kabelski kanalizaciji ni prostih kapacitet, je lastnik kabelske kanalizacije dolžan skleniti pogodbo o zakupu kabelske kanalizacije z operaterjem storitev govorne telefonije, če ta ponuja napeljavo novih vodov, katerih zmogljivost bo dovolj velika za obstoječe in planirane nove zakupljene vode v tej kabelski kanalizaciji. V tem primeru je treba v pogodbi o zakupu kabelske kanalizacije zagotoviti spoštovanje obstoječih pravic, ki izhajajo iz zakupov nadomeščenih vodov.
Določbe te uredbe, ki se nanašajo na oddajanje prostih kapacitet telekomunikacijskih vodov kabelske kanalizacije oziroma drugih naprav javnega telekomunikacijskega omrežja v zakup, se uporabljajo tudi za uveljavljanje pravic in dolžnosti lastnika telekomunikacijskih vodov, kabelske kanalizacije oziroma naprav iz prvega odstavka tega člena.
IV. CENE JAVNIH TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV IN RAČUNOVODSKA EVIDENCA OPERATERJA JAVNIH TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV
27. člen
Cene javnih telekomunikacijskih storitev se določajo ločeno od cen ostalih telekomunikacijskih storitev, ki jih opravlja operater storitev govorne telefonije.
Cene javnih telekomunikacijskih storitev se določajo tako, da pokrivajo vse stroške izvajanja teh storitev na ozemlju Republike Slovenije in zagotavljajo del potrebnih sredstev za razvoj omrežja. Pri določanju cen je treba upoštevati tudi primerljivost in konkurenčnost cen istovrstnih telekomunikacijskih storitev v domačem in mednarodnem telekomunikacijskem prostoru.
28. člen
Cene javnih telekomunikacijskih storitev so za istovrstne uporabnike v enakem položaju enake na vsem ozemlju Republike Slovenije.
Izhodišča oziroma načela tarifiranja in tarifna razmerja so opredeljeni v tarifnem sistemu, ki ga izda Vlada Republike Slovenije. Prav tako Vlada Republike Slovenije, na predlog ministra, pristojnega za cene, s sklepom določa cene javnih telekomunikacijskih storitev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
29. člen
Cene javnih telekomunikacijskih storitev obsegajo priključnino, naročnino in pogovornino.
Priključnina, ki je v javni govorni telefoniji enaka na vsem ozemlju Republike Slovenije, predstavlja plačilo priključitve. Omrežno priključno točko določita naročnik in operater sporazumno. Če do sporazuma ne pride, odloči uprava z odločbo v upravnem postopku.
Naročnina je enotna pristojbina za istovrstno priključitev, ki se plačuje v enakih časovnih presledkih in je neodvisna od obsega uporabe telekomunikacijskih storitev.
Naročnik ni dolžan plačati naročnine za čas, ko iz razlogov na strani operaterja ni mogel uporabljati javnih telekomunikacijskih storitev, če ta čas v posameznem mesecu presega 48 ur nepretrgoma.
Pogovornina je odvisna od:
– razdalje med klicočim in klicanim naročnikom;
– časa uporabe glede na prometno obremenitev omrežja;
– trajanja vzpostavljene zveze, ki obsega ceno za vzpostavitev zveze in ceno na časovno enoto trajanja zveze.
Klici na številki 112 in 113 oziroma klici na policijo, prvo pomoč, gasilce in center za obveščanje so brezplačni v obsegu, ki ga dopuščajo tehnične možnosti.
V tarifnem sistemu za cene javnih telekomunikacijskih storitev je mogoče predvideti nižje cene za invalide.
30. člen
Če pogodba o naročniškem razmerju ne določa drugače, mora operater storitev govorne telefonije obračunavati in pošiljati račun naročniku enkrat mesečno. Naročnik mora račun plačati v 10 dneh po izstavitvi.
Operater storitev govorne telefonije mora naročnikom na računih ločeno prikazovati priključnino, naročnino in pogovornino.
Na zahtevo naročnika mora operater storitev govorne telefonije naročniku, če to dopuščajo tehnične možnosti, poslati razčlenitev dela računa, ki se nanaša na ceno uporabe po vzpostavljenih zvezah, ki je lahko omejen na tiste zveze, katerih cena presega določeni najmanjši znesek.
Operater storitev govorne telefonije mora vsako leto določiti cilje zagotavljanja razčlenjenih obračunov, jih predložiti upravi in jih objaviti na način, določen v 11. členu zakona o telekomunikacijah in morajo obsegati:
– najmanjši znesek evidentiranja zveze;
– območja, kjer je razčlenitev računa že mogoča;
– območja, kjer bo razčlenitev mogoča v tekočem letu.
Na zahtevo naročnika mora operater storitev govorne telefonije s števcem ali na drug ustrezen način omogočiti naročniku, da ta sproti prek omrežne priključne točke ugotavlja uporabo telekomunikacijskih storitev.
Operater storitev govorne telefonije mora pri obračunavanju, razčlenjevanju in pošiljanju računov zagotoviti varstvo osebnih podatkov, podatkov, ki se obdelujejo, pošiljajo ali shranjujejo ter varstvo zasebnosti.
31. člen
Operater storitev govorne telefonije je dolžan voditi ločeno računovodsko evidenco:
– za javne telekomunikacijske storitve;
– za tržne telekomunikacijske storitve;
– za druge dejavnosti, ki jih opravlja.
Ločena računovodska evidenca mora ločeno po posameznih dejavnostih iz prejšnjega odstavka prikazovati odhodke in prihodke. Pri tem mora operater storitev govorne telefonije zagotavljati tudi podatke o neposrednih, spremenljivih splošnih in stalnih splošnih stroških posameznih vrst dejavnosti. Zneske splošnih stroškov, ki odpadejo na posamezno dejavnost, ugotovi operater storitev govorne telefonije na podlagi izbranih sodil oziroma na podlagi metodologije objektivnih meril, ki pa jih mora razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za alokacijo prihodkov posamezne dejavnosti.
Minister, pristojen za zveze lahko predpiše podrobnejše navodilo o načinu vodenja ločene računovodske evidence po prvem in drugem odstavku tega člena.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Do 31. 12. 2000 ima Telekom Slovenije izključno pravico opravljanja gospodarske javne službe ter pravico zgraditve in upravljanja omrežja iz te uredbe na vsem ozemlju Republike Slovenije.
33. člen
Določba prvega odstavka 10. člena te uredbe ne velja do 31. 12. 2000 v primerih, ko to onemogoča dvojčni priključek.
34. člen
Do popolne uveljavitve številk 112 in 113 iz šestega odstavka 29. člena te uredbe so brezplačni klici v obsegu, ki ga dopuščajo tehnične zmožnosti, tudi na številke 92, 93, 94 in 985.
35. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 340-39/97-1
Ljubljana, dne 29. januarja 1998.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik