V skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakonom o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97 in 45/97 – odločba US), zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94) in sklepom o preoblikovanju podjetja Telekom Slovenije, p.o. v javno podjetje Telekom Slovenije, d.d. (Uradni list RS, št. 78/97) je Vlada Republike Slovenije na 47. seji dne 29. januarja 1998 sprejela
S T A T U T
javnega podjetja Telekom Slovenije, d. d.
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Javno podjetje Telekom Slovenije, d.d. (v nadaljevanju: javno podjetje) nastane s preoblikovanjem podjetja Telekom Slovenije, p.o. na podlagi sklepa o preoblikovanju podjetja Telekom Slovenije p.o. v javno podjetje Telekom Slovenije d.d. (Uradni list RS, št. 78/97), po katerem je Republika Slovenija ustanovitelj javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj).
Javno podjetje je podjetje z vložki zasebnega kapitala.
Javno podjetje je pravni naslednik podjetja Telekom Slovenije, p.o., vpisanega v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno številko 1/24624/00.
2. člen
Glavni cilji javnega podjetja so, da:
– izvaja javne telekomunikacijske storitve v skladu s predpisi,
– nudi in opravlja telekomunikacijske in druge storitve, ki jih zahteva trg, in zadovoljuje potrebe svojih uporabnikov,
– stalno izboljšuje zanesljivost in kakovost z uvajanjem celovitega sistema za zagotavljanje kakovosti in povečanjem stopnje digitalizacije,
– uvaja nove donosne in tehnološko učinkovite telekomunikacijske storitve ter širi dostopnost obstoječih storitev, kjer in ko je to ekonomsko upravičeno, ter pri tem daje prednost razvoju in tehnološki posodobitvi,
– ustvarja dobro delovno okolje, v katerem imajo zaposleni možnost razviti in uveljaviti svoje sposobnosti.
II. FIRMA IN SEDEŽ
3. člen
Firma javnega podjetja je: Telekom Slovenije, d.d..
Poleg firme se lahko uporablja tudi grafična izvedba firme v celoti ali v njenem delu, kot to določi uprava javnega podjetja.
Sedež javnega podjetja je: Ljubljana, Cigaletova 15.
O spremembi kraja sedeža javnega podjetja odloča skupščina.
4. člen
Štampiljka je pravokotne oblike z besedilom: Telekom Slovenije, d.d.
Uprava javnega podjetja podrobneje določi obliko, rabo in označbo štampiljke javnega podjetja.
III. DEJAVNOST JAVNEGA PODJETJA
5. člen
Dejavnost javnega podjetja je:
I/64.200 Telekomunikacije
DE/22.110 Izdajanje knjig
DE/22.120 Izdajanje časopisov
DE/22.130 Izdajanje revij in periodike
DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega
zapisa
DE/22.150 Drugo založništvo
DE/22.210 Tiskanje časopisov
DE/22.220 Drugo tiskarstvo
DE/22.230 Knjigoveštvo in dodelava
DE/22.240 Priprava in proizvodnja tiskovnih
sestavkov
DE/22.250 Druge s tiskarstvom povezane storitve
DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov
DE/22.320 Razmnoževanje videozapisov
DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov
DL/32.100 Proizvodnja elektronk, elektronskih
ventilov in drugih elektronskih
komponent
DL/32.200 Proizvodnja radijskih in televizijskih
oddajnikov, telefonskih in telegrafskih
aparatov
F/45.110 Rušenje objektov in zemeljska dela
F/45.210 Splošna gradbena dela
F/45.250 Druga gradbena dela, tudi dela
specialnih strok (gradnja
telekomunikacijskega omrežja, objektov
in naprav)
F/45.310 Električne instalacije
F/45.340 Druge inštalacije pri gradnjah
G/51.190 Posredništvo pri prodaji raznovrstnih
izdelkov
G/51.700 Druga trgovina na debelo
G/52.488 Trgovina na drobno v drugih
specializiranih prodajalnah, d.n.
G/52.610 Trgovina na drobno po pošti
G/52.620 Trgovina na drobno na tržnicah in
stojnicah
G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
G/52.740 Druga popravila, d.n.
H/55.11 Dejavnost hotelov z restavracijo
H/55.210 Dejavnost planinskih in drugih domov
H/55.230 Druge nastanitve za krajši čas
H/55.510 Storitve menz
I/60.230 Drug kopenski potniški promet
I/60.240 Cestni tovorni prevoz
I/63.120 Skladiščenje
J/65.210 Finančni zakup (leasing)
J/66.020 Dejavnost pokojninskih skladov
J/66.030 Druga zavarovanja, razen življenjskega
J/67.110 Storitve finančnih trgov
K/70.100 Poslovanje z lastnimi nepremičninami
K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/71.100 Dajanje avtomobilov v najem
K/71.340 Dajanje drugih strojev in opreme
v najem, d.n.
K/72.100 Svetovanje o računalniških napravah
K/72.200 Svetovanje in oskrba z računalniškimi
programi
K/72.300 Obdelava podatkov
K/72.400 Dejavnosti, povezane s podatkovnimi
bazami
K/72.500 Vzdrževanje in popravila pisarniških
in računskih strojev ter računalniških
naprav
K/72.600 Druge računalniške dejavnosti
K/73.101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na
področju naravoslovja
K/73.102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na
področju tehnologije
K/74.120 Računovodske, knjigovodske in revizijske
dejavnosti, davčno svetovanje
K/74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja
K/74.140 Podjetniško in poslovno svetovanje
K/74.20 Projektiranje in tehnično svetovanje
K/74.300 Tehnično preizkušanje in analiziranje
K/74.400 Ekonomsko propagiranje
K/74.600 Poizvedovalne dejavnosti in varovanje
K/74.810 Fotografska dejavnost
K/74.820 Pakiranje
K/74.83 Tajniška dela in prevajanje
K/74.84 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
M/80.422 Drugo izobraževanje, d.n.
O/92.511 Dejavnost knjižnic
O/93.050 Druge storitvene dejavnosti, d.n.
Vse te dejavnosti lahko javno podjetje opravlja tudi v zunajtrgovinskem prometu.
V okviru dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravlja javno podjetje kot obvezno gospodarsko javno službo storitve govorne telefonije in teleksa (javne telekomunikacijske storitve).
6. člen
Javno podjetje poleg registrirane dejavnosti opravlja tudi druge dejavnosti, potrebne za njen obstoj in izvajanje registrirane dejavnosti.
IV. ORGANIZACIJA JAVNEGA PODJETJA
7. člen
Javno podjetje opravlja svojo dejavnost po enotah kot to določi uprava s splošnim aktom v soglasju z nadzornim svetom.
V. OSNOVNI KAPITAL
8. člen
Osnovni kapital javnega podjetja znaša 65.354,780.000 SIT in je razdeljen na 6,535.478 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 10.000 SIT. Delež ustanovitelja znaša 48.302,790.000 SIT osnovnega kapitala, za kar bo javno podjetje po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register ustanovitelju izročila 4,830.279 navadnih delnic.
Navadne delnice so imenske delnice, ki dajejo njihovim imetnikom:
– pravico do udeležbe pri upravljanju javnega podjetja,
– pravico do dela dobička (dividenda),
– pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju javnega podjetja.
Dokler javno podjetje opravlja gospodarsko javno službo storitev govorne telefonije in teleksa kot izključni izvajalec, delež ustanovitelja v osnovnem kapitalu ne sme biti manjši od ene delnice nad polovico vrednosti delnic z glasovalno pravico, razen če je v skladu z zakonom zagotovljen ustanovitelju drug način večinskih glasovalnih pravic, ki izvirajo iz delnic, kot na primer zlata delnica.
9. člen
Vse delnice so delnice enega razreda v smislu 178. člena zakona o gospodarskih družbah in se med seboj razlikujejo le glede na omejitve, ki jih njihovim imetnikom določa zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju: ZLPP).
Osnovni kapital je razdeljen na delnice naslednjih oznak:
– 870.502 navadnih delnic z oznako A, serijskih številk od 1 do 682.080 in serijskih številk od 1,516.778 do 1,705.199 v skupni nominalni vrednosti 8.705,020.000 SIT, kar predstavlja 13,32% vrednosti celotnega osnovnega kapitala;
– 278.171 navadnih delnic z oznako B, serijskih številk od 682.081 do 960.251 v skupni nominalni vrednosti 2.781,710.000 SIT, kar predstavlja 4,26% vrednosti celotnega osnovnega kapitala;
– 37.460 navadnih delnic z oznako C, serijskih številk od 1,156.545 do 1,194.004 v skupni nominalni vrednosti 374,600.000 SIT, kar predstavlja 0,57% vrednosti celotnega osnovnega kapitala;
– 196.293 navadnih delnic z oznako D, serijskih številk od 960.252 do 1,156.544 v skupni nominalni vrednosti 1.962,930.000 SIT, kar predstavlja 3% vrednosti celotnega osnovnega kapitala;
– 322.773 navadnih delnic z oznako E, serijskih številk od 1,194.005 do 1,516.777 v skupni nominalni vrednosti 3.227,730.000 SIT, kar predstavlja 4,94% vrednosti celotnega osnovnega kapitala;
– 4,830.279 navadnih delnic z oznako G, serijskih številk od 1,705.200 do 6,535.478 v skupni nominalni vrednosti 48.302,790.000 SIT, kar predstavlja 73,91% vrednosti celotnega osnovnega kapitala.
10. člen
Z dnem, ko preneha veljavnost zakonskih omejitev za delnice vseh oznak, se razveljavi prejšnji člen in celo poglavje “Pravice in obveznosti imetnikov delnic na podlagi določb ZLPP”.
11. člen
Vse delnice so v celoti vplačane.
Javno podjetje bo po vpisu preoblikovanja v sodni register poslalo delničarjem potrdila o vpisanih in vplačanih delnicah.
Delnice bodo izdane v dematerializirani obliki.
12. člen
Javno podjetje bo najkasneje ob vpisu preoblikovanja v sodni register odprlo delniško knjigo oziroma za vodenje delniške knjige pooblastilo Klirinško depotno družbo in vanjo vpisalo vse imenske delnice iz 9. člena statuta.
13. člen
Prenos imenskih delnic je veljavno izvršen s preknjižbo v delniško knjigo, če ni z zakonskim oziroma podzakonskim predpisom drugače določeno oziroma omogočeno.
VI. ODGOVORNOST JAVNEGA PODJETJA
14. člen
Javno podjetje odgovarja za obveznosti s tistim svojim premoženjem, ki ni predmet omejitev.
Javno telekomunikacijsko omrežje namenjeno izvajanju javnih telekomunikacijskih storitev je javna infrastruktura, namenjena izvajanju gospodarske javne službe iz drugega odstavka 5. člena tega statuta.
Omejitve pri razpolaganju z javno infrastrukturo določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IMETNIKOV DELNIC NA PODLAGI DOLOČB ZLPP
15. člen
Delnice z oznako A
Delnice z oznako A so prosto prenosljive.
Delnice z oznako B
Delnice z oznako B niso prenosljive dve leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem.
Delnice z oznako C
Delnice z oznako C so prosto prenosljive med udeleženci programa notranjega odkupa z omejitvijo, da ostaja več kot 1/3 zaposlenih med udeleženci programa notranjega odkupa, dokler program traja.
Delnice z oznako D
Delnice te oznake niso prenosljive dve leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem, po izteku dveh let pa so prenosljive med udeleženci programa notranjega odkupa z omejitvijo, da ostaja vsaj 1/3 zaposlenih med udeleženci programa notranjega odkupa, dokler program traja.
Delnice z oznako E
Imetnik delnic z oznako E nima glasovalne pravice v skupščini javnega podjetja, razen pri odločitvah o pripojitvi, razdelitvi, spojitvi in prenehanju javnega podjetja, pri povečanju in zmanjšanju kapitala ter pri prodaji, vlaganju ali zakupu znatnega dela sredstev. Ostale glasovalne pravice iz neodkupljenih delnic mirujejo.
Delnice z oznako G
Delnice z oznako G so prosto prenosljive.
Delnica vsake druge oznake se spremeni v delnico z oznako G v trenutku, ko za njenega imetnika prenehajo veljati omejitvene določbe iz ZLPP.
Ko se vse delnice z oznakami po tem statutu spremenijo v oznako G, se oznake odpravijo.
VIII. POVEČANJE IN ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA
16. člen
O povečanju osnovnega kapitala z novo izdajo delnic, glede vrste ter razreda delnic odloča skupščina z večino 51% pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Dotedanji delničarji imajo prednostno pravico do vpisa novih delnic v sorazmerju z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu javnega podjetja. Prednostna pravica se lahko izključi samo na podlagi sklepa skupščine, sprejetega z večino 51% pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
17. člen
Uprava javnega podjetja mora najkasneje v 14 dneh od sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala z izdajo novih delnic z objavo v internem glasilu povabiti dotedanje delničarje k vpisu in vplačilu novih delnic v sorazmerju z njihovo dotedanjo udeležbo. Dotedanji delničarji morajo novoizdane delnice vpisati najkasneje v 30 dneh od dneva objave v internem glasilu, če z vsakokratnim sklepom o izdaji delnic ni drugače določeno.
18. člen
Prednostna pravica se uresničuje s pisno izjavo, ki jo mora upravičenec poslati upravi javnega podjetja v roku, določenem s sklepom o izdaji delnic.
Kolikor dotedanji delničarji v predvidenem roku ne uveljavijo prednostne pravice in ne vpišejo izdanih delnic, lahko uprava prosto pozove tretje osebe k vpisu in vplačilu delnic.
19. člen
Postopek izdaje ter pogoji vpisa in vplačila delnic so določeni z zakonom in vsakokratnim sklepom skupščine o izdaji novih delnic.
20. člen
Povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v sodni register.
21. člen
Skupščina lahko z navadno večino sklene, da se osnovni kapital javnega podjetja poveča iz rezerv oziroma iz dobička javnega podjetja. Sklep o povečanju osnovnega kapitala iz rezerv oziroma iz dobička temelji na revidirani zadnji letni bilanci stanja.
S povečanjem osnovnega kapitala po tej točki se lahko poveča nominalna vrednost posamezne delnice ali pa se izdajo nove delnice. Kolikor se izdajo nove delnice, pripadajo dotedanjim delničarjem nove delnice v sorazmerju z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu javnega podjetja.
S povečanjem osnovnega kapitala iz rezerv se te ne smejo zmanjšati pod zakonsko določeno minimalno višino.
22. člen
Javno podjetje lahko zmanjša osnovni kapital, če tako zahteva zakon ali če tako sklene skupščina z večino 51% pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. V sklepu se navede razlog oziroma namen zmanjšanja ter način zmanjšanja osnovnega kapitala.
23. člen
Pri spremembi osnovnega kapitala je treba upoštevati omejitev iz tretjega odstavka 8. člena tega statuta.
IX. ORGANI JAVNEGA PODJETJA
Uprava
24. člen
Uprava ima predsednika uprave, podpredsednika uprave in tri člane, od katerih je eden delavski direktor, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
Seje uprave sklicuje in vodi predsednik uprave.
25. člen
Člane uprave, razen delavskega direktorja, imenuje in razrešuje ustanovitelj.
Mandat uprave traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
Za predsednika uprave, podpredsednika uprave in člana uprave je lahko imenovana oseba, ki ima poleg zakonsko izpolnjenih pogojev visoko strokovno izobrazbo, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih ali v organih družbe podobne velikosti ter potrebne strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog.
Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo za delavskega direktorja kot člana uprave.
26. člen
Uprava sprejema odločitve soglasno.
Uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta pri naslednjih zadevah:
– sklepanju pravnih poslov v vrednosti nad 300,000.000 tolarjev in najemanju dolgoročnih kreditov,
– investicijah, nabavi in odprodaji osnovnih sredstev nad višino, določeno s poslovnikom uprave, kadar niso vključeni v poslovni načrt javnega podjetja,
– sprejemu poslovnika uprave.
27. člen
Uprava sprejme poslovnik o svojem delu in o podrobnejši vsebini področij dela in odgovornosti posameznih članov s soglasjem nadzornega sveta.
28. člen
Javno podjetje zastopa predsednik uprave sam za sklepanje poslov v vrednosti do vključno 100,000.000 tolarjev, za sklepanje poslov v višji vrednosti pa skupaj s podpredsednikom uprave in enim članom uprave.
Podpredsednik oziroma vsak član uprave, razen delavski direktor, zastopa javno podjetje sam za sklepanje poslov v vrednosti do vključno 50,000.000 tolarjev, za sklepanje poslov v višji vrednosti pa skupaj s predsednikom in še enim članom uprave.
Za sklepanje pravnih poslov v vrednosti nad 300,000.000 tolarjev in najemanju dolgoročnih kreditov je potrebno soglasje nadzornega sveta.
Podpredsednik uprave nadomešča predsednika uprave v primeru bolezni ali podobne daljše odsotnosti predsednika uprave z vsemi pooblastili predsednika uprave.
Pooblastilo za zastopanje delov javnega podjetja je določeno s splošnim aktom v skladu s 7. členom tega statuta.
29. člen
Predsednik, podpredsednik in člani uprave so v javnem podjetju v delovnem razmerju. Pogodbo o zaposlitvi z njimi sklene predsednik nadzornega sveta.
Predsedniku, podpredsedniku in članom uprave se za njihovo delo lahko zagotovi udeležba pri dobičku, o čemer odloča skupščina.
Nadzorni svet
30. člen
Nadzorni svet šteje:
– pet članov predstavnikov kapitala,
– toliko članov predstavnikov delavcev, kolikor jih določa zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
Člane nadzornega sveta, ki so predstavniki kapitala, izvoli skupščina z navadno večino glasov navzočih delničarjev.
Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po preteku lahko ponovno izvoljeni.
31. člen
Nadzorni svet izmed svojih članov, izvoli predsednika in njegovega namestnika.
Predsednik sklicuje in vodi seje nadzornega sveta ter je pooblaščen izjavljati voljo in objavljati odločitve nadzornega sveta.
Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo nasproti članom uprave in nadzorni svet nasproti organom javnega podjetja in tretjim osebam.
Predsednik nadzornega sveta je iz vrst predstavnikov ustanovitelja.
32. člen
Vsak član nadzornega sveta ali uprava lahko zahteva, da predsednik nadzornega sveta takoj skliče sejo sveta, in navede namen in razloge zanjo. Seja mora biti sklicana v dveh tednih po vloženi zahtevi.
Če zahteva najmanj treh članov nadzornega sveta ali uprave ni bila sprejeta, lahko ti sami skličejo nadzorni svet in predlagajo dnevni red.
33. člen
Nadzorni svet odloča na sejah.
Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča večina vseh članov.
34. člen
Nadzorni svet sprejema odločitve z navadno večino navzočih, razen v primeru iz zadnjega odstavka tega člena.
V primeru, če je rezultat glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika nadzornega sveta.
35. člen
Sklep o odpoklicu prestavnikov kapitala v nadzornem svetu sprejme skupščina z 51% večine oddanih glasov, pogoje odpoklica predstavnikov delavcev pa določi svet delavcev s svojim splošnim aktom.
36. člen
Nadzorni svet nadzira vodenje poslov javnega podjetja.
Nadzorni svet tudi:
– obravnava poslovni načrt javnega podjetja,
– obravnava letno poročilo, obračune in zaključni račun javnega podjetja,
– odloča o nagradi za delo članov uprave,
– daje soglasje k pravnim poslom iz drugega odstavka 26. člena tega statuta,
– sprejme poslovnik nadzornega sveta,
– lahko kadarkoli zahteva od uprave poročilo o kateremkoli vprašanju, povezanem s poslovanjem javnega podjetja,
– obravnava in odloča o vseh drugih zadevah, za katere je pristojen po zakonu, drugih predpisih in splošnih aktih javnega podjetja.
37. člen
Člani nadzornega sveta so, na predlog uprave, upravičeni do udeležbe na dobičku ter sejnine, o čemer odloča skupščina. Poleg tega pripada članom tudi povračilo potnih in drugih razumnih stroškov za prihod na in udeležbo na seji.
Do udeležbe na dobičku niso upravičeni člani nadzornega sveta, ki so državni uslužbenci.
38. člen
Nadzorni svet podrobneje uredi način in pogoje za svoje delo in delo svojih delovnih teles (komisij) s poslovnikom.
Skupščina
39. člen
Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini sami ali po svojih pooblaščencih.
40. člen
Skupščino skliče uprava na lastno pobudo, na zahtevo ustanovitelja, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev, ki predstavljajo vsaj 5% osnovnega kapitala javnega podjetja. Upravičenec, ki zahteva sklic skupščine, mora ob zahtevi posredovati upravi tudi obrazložen namen in razlog sklica ter predlog sklepov.
Skupščino lahko skliče nadzorni svet predvsem takrat, če uprava ne skliče skupščine pravočasno.
Skupščino se skliče, kadar je to v korist javnega podjetja ali kadar je to potrebno v skladu z zakonom in tem statutom, najmanj pa enkrat letno.
41. člen
Skupščino je treba sklicati vsaj mesec dni pred sejo z objavo v skladu z zakonom in v dnevnem časopisju ter v primerih, določenih z zakonom, s pisnimi vabili vsem delničarjem, v katerem se navede dnevni red, kraj in čas seje ter predlog sklepov.
Pravico udeležbe na skupščini in glasovalno pravico lahko uresničujejo le delničarji, ki se najkasneje 3 dni pred sejo skupščine pisno prijavijo na sedežu javnega podjetja, v nasprotnem primeru izgubijo pravico udeležbe na skupščini in glasovalno pravico.
Pooblaščenci delničarjev lahko uresničujejo pravico udeležbe in glasovalno pravico na podlagi pisnega pooblastila, ki ga morajo delničarji deponirati na sedežu javnega podjetja in ostane shranjeno pri družbi do preklica.
42. člen
O sklicu skupščine skupaj z dnevnim redom in gradivom sklicatelj skupščine 30 dni pred sejo skupščine pisno priporočeno s povratnico obvesti ustanovitelja in naslednje delničarje:
– Slovensko razvojno družbo oziroma pooblaščeno investicijsko družbo,
– Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Obveznost obveščanja zgoraj navedenih delničarjev velja dokler ima vsak od njih v lasti vsaj 5% delnic. Ta obveznost velja za vsakega delničarja, ki pridobi to višino lastništva nad delnicami javnega podjetja. Obveznost obveščanja ustanovitelja velja ne glede na njegovo višino lastništva nad delnicami javnega podjetja.
43. člen
Seja skupščine je praviloma v kraju sedeža javnega podjetja.
44. člen
Skupščina veljavno odloča, če so navzoči delničarji z glasovalno pravico, ki predstavljajo vsaj 51% zastopanega osnovnega kapitala (prvi sklic).
Kolikor v prvem sklicu ni zagotovljena sklepčnost, se skliče nova seja skupščine z istim dnevnim redom, na kateri se veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala na kar je potrebno v vabilu posebej opozoriti (drugi sklic).
45. člen
Skupščina odloča z večino oddanih glasov delničarjev, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena.
Skupščina z večino 51% pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča v naslednjih zadevah:
– sprememba statuta,
– povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala,
– statusne spremembe in prenehanje javnega podjetja,
– izključitev prednostne pravice delničarjev pri novi izdaji delnic.
X. PREPOVED KONKURENCE
46. člen
Člani uprave in nadzornega sveta ne smejo sodelovati v nobeni od teh vlog pa tudi ne kot delavci, podjetniki, ustanovitelji ali lastniki kapitala v katerikoli družbi ali kot podjetniki z dejavnostjo, ki je ali bi lahko bila v neposrednem konkurenčnem razmerju z glavno dejavnostjo javnega podjetja in njegovih hčerinskih družb. Člani uprave in nadzornega sveta ne smejo sodelovati v nobeni od teh vlog pa tudi ne kot delavci podjetniki, ustanovitelji ali lastniki kapitala v katerikoli družbi ali kot podjetniki z dejavnostjo, ki je v poslovnem razmerju z javnim podjetjem in njegovimi hčerinskimi družbami.
Ta prepoved velja za osebe, navedene v prejšnjem odstavku tega člena, še dve leti po prenehanju članstva v nadzornem svetu ali uprave oziroma delovnega razmerja v družbi.
Odškodnina, ki jim pripada v primeru nezmožnosti zaposlitve zaradi navedene prepovedi, se določi v pogodbi o zaposlitvi s temi osebami.
V primeru kršitve konkurenčne prepovedi po tem členu, ima javno podjetje pravico uveljaviti zoper kršitelje sankcije, skladno z zakonom.
XI. HČERINSKE DRUŽBE
47. člen
O ustanovitvi oziroma prenehanju hčerinske družbe odloča uprava s soglasjem nadzornega sveta.
Uprava s soglasjem nadzornega sveta imenuje člane organov hčerinskih družb, ki jih javno podjetje ima oziroma jih bo ustanovilo.
XII. LETNO POROČILO, DOBIČEK IN DIVIDENDA
48. člen
Poslovno leto je koledarsko leto.
Uprava mora v rokih, ki so določeni v predpisih, pripraviti in predložiti nadzornemu svetu letno poslovno poročilo, obračune in zaključni račun za preteklo leto (letno poročilo) skupaj s predlogom uporabe in razdelitve dobička.
Nadzorni svet mora letno poročilo obravnavati in ga s svojim mnenjem posredovati ustanovitelju najkasneje v 30 dneh od dneva prejema.
Letni računovodski izkazi javnega podjetja morajo biti revidirani v skladu z zakonom.
49. člen
Potem ko ustanovitelj sprejme letno poročilo, mora uprava skupaj z letnim poročilom posredovati skupščini tudi predlog uporabe in razdelitve dobička.
O uporabi in razdelitvi dobička odloča skupščina.
S sklepom skupščine so delavci lahko udeleženi na dobičku.
50. člen
Po predhodnem mnenju nadzornega sveta in na podlagi sklepa skupščine se dobiček razdeli na dividende glede na dosežen rezultat, pri čemer ima prednost zagotavljanje sredstev za investicije in s tem večanje vrednosti delnice.
Politika dividend temelji na odstotku od neto dobička, ki ga dovoljuje optimalni predračun investicij v skladu z razvojnim načrtom.
51. člen
Uprava je pooblaščena, da izplačuje dividende tudi med letom (vmesne dividende) glede na predviden dobiček tekočega leta.
Izplačilo vmesnih dividend odobri nadzorni svet. Vmesne dividende ne smejo biti višje od polovice vrednosti predvidenega dobička po oblikovanju rezerv niti od polovice dobička preteklega leta.
XIII. ZAŠČITA DENACIONALIZACIJSKIH UPRAVIČENCEV
52. člen
Za vsa sredstva, ki bodo v skladu z začasnimi odredbami in odločbami predmet denacionalizacije, bo ustanovitelj oziroma javno podjetje potem, ko bo obseg denacionaliziranega premoženja dokončno ugotovljen s pravnomočno odločbo:
– vrnil delnice v vrednosti, ki bo enaka vrednosti denacionaliziranega premoženja, javno podjetje pa bo delnice umaknilo v breme kapitala ustanovitelja;
ali
– prenesel delnice v vrednosti, ki bo enaka vrednosti denacionaliziranega premoženja na denacionalizacijske upravičence v primeru, da bodo le-ti uveljavljali pravico lastniškega deleža v javnem podjetju.
Pri določanju vrednosti denacionaliziranega premoženja in lastniškega deleža bodo upoštevana vrednostna razmerja, veljavna na dan 1. 1. 1995.
XIV. OBVEŠČANJE DELNIČARJEV
53. člen
Javno podjetje objavlja podatke ali sporočila v Uradnem listu RS, kadar zakon tako določa, v internem glasilu javnega podjetja in časopisu z veliko naklado. V internem glasilu objavlja tudi druge podatke in sporočila, za katere uprava meni, da so pomembni za delničarje.
Delničarje, katerih delež v celotnem osnovnem kapitalu javnega podjetja znaša najmanj 5%, mora javno podjetje obveščati tudi pisno (priporočeno s povratnico).
XV. TRAJANJE IN PRENEHANJE JAVNEGA PODJETJA
54. člen
Javno podjetje je ustanovljeno za nedoločen čas.
55. člen
Javno podjetje preneha iz razlogov in po postopku, določenim z zakonom.
XVI. VELJAVNOST STATUTA
56. člen
Ta statut se uporablja od dneva vpisa preoblikovanja v sodni register.
XVII. PREHODNI DOLOČBI
57. člen
Od dneva pričetka uporabe tega akta s statutom preneha veljati statut podjetja Telekom Slovenije, p.o. z dne 2. 6. 1995 z vsemi spremembami in dopolnitvami. Ostali splošni akti podjetja se uporabljajo kot akti javnega podjetja, kolikor niso v nasprotju s statutom.
Spremembe in dopolnitve splošnih aktov sprejema uprava, razen če zakon ali drug predpis ne določata drugače. Nadzorni svet je pristojen za imenovanje in razrešitev prvo- in drugostopenjskih organov, ki odločajo o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev, dokler zakon ne določi drugače.
58. člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 340-21/97-5
Ljubljana, dne 29. januarja 1998.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
