Na podlagi 3. in 7. člena ter 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 24. člena statuta (Uradni list RS, št. 32/95, 20/96 in 21/97) je Občinski svet občine Lendava na seji dne 29. 1. 1998 sprejel

Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) na območju Občine Lendava (v nadaljevanju: občina), ureja način njihovega opravljanja in predstavlja koncesijski akt, s katerim se opredelijo dejavnosti, ki so predmet gospodarske javne službe, območja izvajanja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in vse druge sestavine, potrebne za izvajanje javnih služb.

Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov, v okviru racionalno, funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov.

Javne službe v občini so:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
5. javna snaga in čiščenje javnih površin,
6. urejanje (lokalnih cest) javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
7. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
8. gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
9. urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost,
10. oskrba naselij z zemeljskim plinom,
11. javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin,
12. gasilska služba (varstvo pred požarom),
13. plakatiranje,
14. izobešanje zastav,
15. mestno tržnico,
16. vzdrževanje parka, zelenih površin mesta, drevoredov in okraševanje naselja,
17. urejanje in vzdrževanje javnih parkirišč,
18. izvajanje lokalnega informiranja.
Kot javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih določi občinski svet.

Infrastrukturni objekti in naprave, potrebne za izvajanje javnih služb v občini se določijo s sklepom občinskega sveta naknadno.

Občina zagotavlja javne službe v naslednjih oblikah:
– v režijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo;
– v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno;
– v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali več javnih služb, ki jih zaradi narave ni mogoče opravljati kot profitne, oziroma če to ni njihov cilj;
– z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava;
– z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, kadar je ta oblika primernejša od oblike iz prejšnjih alinei.

Kadar je to iz razlogov smotrnosti in koristi občine primerno, se občina lahko povezuje z drugimi občinami v enotne funkcionalno in prostorsko zaokrožene oskrbovalne sisteme opravljanja javnih služb.
Razmerja med občinami se uredijo s posebno pogodbo.

V podjetju Komunala d.o.o. Lendava, v katerem je občina kapitalsko udeležena, se kot javne službe izvajajo naslednje dejavnosti:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
5. javna snaga in čiščenje javnih površin,
6. urejanje (lokalnih cest) javnih poti, površin za pešce in zelenih površin.

Režijski obrat se oblikuje z odlokom o organiziranosti in delu občinske uprave.

V režijskem obratu se kot javna služba izvaja dejavnost gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

Ta odlok ima status splošnega koncesijskega akta in velja za vse javne službe, katerih izvajanje zagotavlja občina z dajanjem koncesije. Na njegovi osnovi se lahko opravi poizvedovanje interesa potencialnih koncesionarjev in izvedejo javni razpisi za posamezno koncesijsko dejavnost ali skupino dejavnosti.

Na podlagi izdane koncesije se v občini kot javne službe lahko opravljajo naslednje dejavnosti:
1. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
2. urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost,
3. oskrba naselij z zemeljskim plinom,
4. javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin,
5. gasilska služba (varstvo pred požarom),
6. plakatiranje,
7. izobešanje zastav,
8. mestno tržnico,
9. vzdrževanje parka, zelenih površin mesta, drevoredov in okraševanje naselja,
10. urejanje in vzdrževanje javnih parkirišč,
11. izvajanje lokalnega informiranja.

Vsaka od koncesijskih dejavnosti iz 11. člena tega odloka se izvaja na celotnem območju ali delu območja občine.
Za vsako konkretno koncesijsko razmerje je potrebno predhodno oblikovati javni razpis, izpeljati postopek podelitve koncesije, izbrati koncesionarja in skleniti koncesijsko pogodbo, razen za dejavnost pod tč. 11. 3. člena, kjer je koncesija že podeljena.
Župan kot zastopnik koncedenta, za vsako posamezno ali skupino dejavnosti z javnim razpisom opredeli območje izvajanja javne službe.
Javni razpis se pripravi v skladu z veljavno zakonodajo.

Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
– biti mora ustrezno strokovno, tehnično in organizacijsko usposobljen za samostojno opravljanje nalog, ki so predmet koncesije, da s tem uporabnikom kontinuirano in kvalitetno zagotavlja dobrine in storitve;
– razpolagati mora s premoženjem v vrednosti najmanj 5% od predvidenega letnega prometa ali predložiti garancijo banke ali zavarovalnice kot varščino, iz katere bi koncedentu lahko poravnal eventualno škodo, nastalo pri izvajanju koncesije, za katero je v skladu z zakonom odgovoren koncesionar.
Merilo strokovnosti iz dosedanjih izkušenj so predvsem reference in doseženi rezultati dosedanjega dela na področjih, ki so predmet koncesije.
Podrobnejša opredelitev pogojev iz tega člena, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, se določi v javnem razpisu.

Koncedent daje koncesionarju naslednja javna pooblastila:
– pravico in dolžnost upravljanja in vzdrževanja objektov, naprav, omrežij in drugih sredstev, ki so last koncedenta ter skrb za strokovno tehnično podlagi razvoja le-teh;
– pravico oblikovati predloge cen oziroma spremembo cen javnih dobrin oziroma storitev in po soglasju koncedenta zaračunavanje le-teh;
– pravico sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije;
– pravico obračunavati in pobirati pristojbine in prispevke;
– pravico dajati soglasja in dovoljenja za priključitev uporabnikov na obstoječe omrežje in naprave, ki so predmet koncesije;
– pravico prekiniti dobavo javnih dobrin neplačnikom v skladu s predpisi.

Koncesionar mora:
– zagotavljati vzdrževanje objektov, naprav, omrežij, ki so vezana na predmet koncesije;
– v okviru tehničnih in finančnih možnosti koncedenta izdajati soglasja za priključitev na objekte, naprave in omrežja, ki so last koncedenta;
– opravljati strokovno tehnične podlage za razvojne naloge v soglasju s koncedentom, vse s ciljem, da so uporabnikom kontinuirano in kvalitetno zagotovljene javne dobrine oziroma pravočasno in kvalitetno zagotovljene storitve;
– upoštevati tehnične, sanitarne in druge standarde in normative, povezane z izvajanjem koncesije;
– omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije s strani koncedenta.

Koncesionar izoblikuje ceno posamezne javne dobrine ali storitve na podlagi:
– deleža materialnih stroškov, upoštevajoč normative in standarde dobrin ali storitve ter načela dobrega gospodarjenja,
– deleža plač neposredno zaposlenih pri izvajanju koncesije,
– deleža za vračilo posojil, najetih za financiranje razvoja dejavnosti po koncesijski pogodbi,
– deleža obračunane amortizacije po stopnjah, ki jih določi koncedent,
– izjemoma tudi deleža kalkulativnega dobička.
Cene potrdi občinski svet.

Koncesionar si zagotavlja plačilo koncesionirane dejavnosti z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom in je odgovoren za izterjavo zaračunanih zneskov.
Koncesionar zaračunava vkalkulirano amortizacijo in del kalkulativnega dobička za račun koncedenta.
Koncesionar ima pravico do dodatnega financiranja, če:
– koncedent ni dal pravočasno soglasja k upravičeni ceni dobrine ali storitve,
– koncedent zahteva hitrejši razvoj s koncesijo opredeljene dejavnosti.
V takem primeru zagotovi koncedent potrebna dodatna sredstva iz proračuna ali iz drugih virov.

Koncesionar je skladno z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzroči koncedentu, uporabnikom ali drugim pravnim oziroma fizičnim osebam.

Nadzor nad izvajanjem koncesije zagotovi koncedent.

Koncesijsko razmerje se vzpostavi z dnem obojestranskega podpisa koncesijske pogodbe.
Doba trajanja se določi z javnim razpisom. Postopek javnega razpisa se mora začeti vsaj šest mesecev pred iztekom koncesijske pogodbe.

Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo,
– z odkupom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je sklenjena, če jo pogodbeni stranki ne podaljšata,
– z razdrtjem, pri čemer se razlogi in pogoji za razdrtje, medsebojne pravice in obveznosti določijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če koncesionar ne prične z izvajanjem koncesije v dogovorjenem roku,
– če koncesionar ne izvaja koncesije po lastni krivdi in zato nastajajo motnje pri oskrbi uporabnikov,
– če koncesionar pri izvajanju koncesije koncedentu povzroča škodo zavestno ali z veliko malomarnostjo,
– če je izražen utemeljen javni interes, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali koncesionirana javna služba.

Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če gre za družbo, v kateri je občina posredno ali neposredno kapitalsko udeležena, razen v primeru javne službe urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, kjer je potrebno soglasje krajevne skupnosti, na območju katere se javna služba izvaja.

Javni razpis za izbiro koncesionarja objavi župan. O izbiri koncesionarja izda občinska uprava ustrezno upravno odločbo.
Z izbranim koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo župan občine v imenu in za račun občine.

Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju javnih služb v občini opravlja pristojni občinski organ, določen z odlokom o organizaciji in delu občinske uprave.

Naloge iz 26. člena so naslednje:
1. strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z upravljanjem, načrtovanjem, vzdrževanjem in izgradnjo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb,
2. investicijsko načrtovanje, gospodarjenje z objekti in napravami gospodarske infrastrukture in javnimi površinami, vodenje investicij, gradbeni nadzor,
3. določanje lokalnih komunalnih standardov, normativov cen in predlogov za prispevke,
4. nadzor nad kakovostjo in ekonomičnostjo poslovanja javnih služb,
5. naloge strokovnega nadzora nad izvajalci javnih služb in osebami, na katere so prenesene posamezne naloge iz tega člena, v zadevah izvajanja teh nalog,
6. naloge v zvezi z informatizacijo in informacijsko bazo za potrebe javnih služb,
7. strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi in izbiro izvajalcev za koncesionirane javne službe ter naloge v zvezi z razpisi za vlaganje kapitala ter pripravo pogodb,
8. strokovne tehnične in organizacijske naloge v zvezi z financiranjem javnih služb,
9. določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, če v obliki javnega pooblastila ni to prenešeno na izvajalce javnih služb,
10. dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za izvajanje javnih služb, če v obliki javnega pooblastila ni to prenešeno na izvajalce javnih služb,
11. administrativna opravila za svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
12. druge naloge določene z zakonom ali predpisom in programom dela občine.
V skladu z zakonom in sklepom občinskega sveta lahko občina s pogodbo poveri izvajanje posameznih nalog iz prejšnjega odstavka tega člena za opravljanje takšnih nalog registrirani organizaciji ali posamezniku.

Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se oblikuje svet uporabnikov javnih dobrin občine, ki šteje 5 članov.
Člane imenuje občinski svet, pri čemer upošteva zastopanost vseh uporabnikov javnih služb celotnega območja občine.
Svet uporabnikov:
– zastopa in usklajuje interese uporabnikov in oblikuje skupne predloge glede izvajanja javnih služb, njihovega razvoja in financiranja v razmerju do občine in njenega sveta,
– zastopa interese uporabnikov v razmerju do izvajalcev javnih služb in opozarja na pomanjkljivosti ter predlaga izboljšave,
– opravlja druge naloge.

Občina zagotavlja materialne in finančne pogoje za delo sveta uporabnikov.

Pristojni organi občine so dolžni v roku 30 dni obravnavati pripombe in predloge sveta uporabnikov in ga o svojih stališčih in ukrepih obvestiti.

Javne službe se financirajo:
– s ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko v obliki takse, tarife, nadomestila, povračila,
– iz sredstev proračuna,
– iz davka občine,
– iz prihodkov izvajalcev javnih služb,
– iz posojil in
– iz ostalih virov.
Storitve javnih služb, ki so individualno izvedljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi uporabniki glede na količino porabe.
Storitve javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika ali je to povezano z nesorazmerno velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev.

Uporabniki, katerim so zagotovljene storitve javnih služb, morajo te storitve obvezno uporabljati in plačevati.
Cene za storitve javnih služb se oblikujejo skladno z zakoni in drugimi predpisi.
Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih oziroma nudenih javnih dobrin ter po rednosti njihove uporabe.

V primeru, da uporabniki javne službe, organizirani v krajevni skupnosti ali različnih zasebnih, zadružnih ali drugih organizacijskih oblikah, sami financirajo izgradnjo infrastrukture za opravljanje ene od lokalnih gospodarskih služb iz 3. člena tega odloka, lahko občinski svet s sklepom prenese izvajanje javne službe na to organizacijsko obliko.
Razmerja med občino in organizacijsko obliko iz prejšnjega odstavka tega člena glede izvajanja javne službe se uredijo s pogodbo.

Prenos objektov in naprav ter informacijske baze za potrebe javnih služb, ki so na podlagi zakona o gospodarskih javnih službah (77. člen) postali last občine, izvrši pristojni občinski organ, ki z njimi tudi upravlja.

Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati za Občino Lendava odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 70/94).

Za vse ostale zadeve v zvezi z javnimi službami, ki niso urejene s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi, če niso v nasprotju s tem odlokom.
Za uveljavitev tega odloka je pristojen župan.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.