Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ane Blažko in drugih pobudnikov iz Pirana, ki jih zastopa mag. Josip Rugelj, odvetnik v Kopru, na seji dne 5. februarja 1998

1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o lokacijskem načrtu za garažno hišo ob vstopu v mesto Piran (Uradne objave, št. 39/97) se sprejme.
2. Izvrševanje izpodbijanega odloka se do končne odločitve ustavnega sodišča začasno zadrži.

1. Pobudniki izpodbijajo navedeni odlok, ker naj bi bil v nasprotju z ustavo, z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju: ZUN) ter z več drugimi predpisi. Pobudniki (ob prvi pobudnici je pobudo vložilo še 52 drugih prebivalcev Pirana) svoj pravni interes utemeljujejo z dejstvom, da vsi živijo v neposredni bližini v odloku predvidenega posega. Garažna hiša bo po njihovem mnenju povzročila velike imisije hrupa, izpušnih plinov in večjo prometno obremenitev območja. Ob tem naj bi bil izpodbijani odlok tudi podlaga za rušenje dveh stanovanjskih hiš s petimi stanovanji.
2. Odlok naj bi bil v nasprotju z določbo 72. člena ustave o zdravem življenjskem okolju, saj naj bi se po predvidevanjih pobudnikov njihovo življenjsko okolje zaradi predvidene garažne hiše močno poslabšalo. Prav tako naj bi bil odlok v nasprotju s 4. in 8. členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US in 1/96 – v nadaljevanju: ZVO). Po 8. členu ZVO mora biti vsak poseg v okolje izveden tako, da povzroči čim manjšo spremembo okolja in čim manjše tveganje za okolje. Izdelovalec odloka pa naj bi se ne bil potrudil niti toliko, da bi si pridobil strokovno študijo presoje vpliva objekta na bivalno okolje in obalni pas. To naj bi bilo v nasprotju s 6. členom ZVO. Izpodbijani odlok naj bi ne izpolnjeval pogojev iz 29. do 32. člena ZUN, saj naj ne bi vseboval ocene stroškov in rešitev za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja, ob tem pa naj bi bil glede na kapaciteto (200 parkirnih mest) mnogo predrag in mnogo preveč obremenjujoč za okolje. Pobudniki navajajo, da je le 500 metrov vstran od predvidenega posega na lokaciji sedanjega osrednjega parkirišča idealno mesto za garažno hišo, in to podzemno.
3. Po mnenju pobudnikov izpodbijani odlok tudi ni v skladu z dolgoročnim planom Občine Piran. Dolgoročni plan občine naj bi bil namreč zastarel in neuporaben in naj bi bil šele zdaj v postopku spreminjanja za obdobje do leta 2000. Po mnenju pobudnikov je pravno nedopustno načrtovati za Piran tako pomemben poseg brez sprejetega dolgoročnega prostorskega plana. Odlok naj bi bil zato v neskladju tudi z zakonom o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89 – v nadaljevanju: ZUreP). Ob tem bi bil moral po mnenju pobudnikov predlagatelj zaradi predvidene širitve obale za odlok dobiti soglasje Zavoda za spomeniško varstvo. S posegom v obalni pas naj bi bil odlok tudi v nasprotju z občinskim odlokom o priobalnem pasu in koncesijah (Uradni objave, št. 11/96), ki sporno zemljišče opredeljuje kot naravno javno dobro. Ta obalni pas služi domačinom za promenado, šport in rekreacijo; tu naj bi bilo predvideno tudi kopališče. Pobudniki navajajo, da se lahko Piran ohrani kot kulturni in zgodovinski spomenik le brez “pločevine” in to z velikim parkiriščem pred samim mestom. S predvidenimi posegi naj bi grozilo uničenje obalnega pasu s promenado in plažno infrastrukturo. Odlok naj bi bil za Piran usoden, zato že iz tega razloga pobudniki predlagajo, da se projekt odloži do sprejema dokončnega prostorskega plana.
4. Odlok naj bi bil tudi v nasprotju s postopkovnimi določbami ZUN, saj naj bi bili pobudniki na vseh javnih predstavitvah proti lokacijskemu načrtu, vendar naj bi njihovih pripomb upravni organ ne upošteval. Ob tem naj bi izpodbijani odlok ne bil identičen z besedilom odloka, ki ga je sprejel občinski svet na seji dne 25. 9. 1997. Pobudniki predlagajo odpravo oziroma razveljavitev odloka, ob tem pa tudi začasno zadržanje njegovega izvrševanja do dokončne odločitve ustavnega sodišča. Njegovo izvrševanje (zemeljska in gradbena dela) bi lahko namreč pripeljalo do težko popravljivih škodljivih posledic.

5. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljnjem postopku bo moralo oceniti predvsem vsebinsko skladnost odloka z navedenimi določbami ustave ter ZUN in ZUreP ter zakonitost postopka njegovega sprejemanja.
6. Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje izpodbijanega odloka. Njegovo izvrševanje, torej izvajanje v odloku predvidenih posegov v prostor, bi namreč lahko ob morebitni ugotovitvi nezakonitosti privedlo do škodljivih posledic, ki bi bile tako z vidika sanacije prostora kot povrnitve vloženih sredstev težko popravljive.

7. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi tretjega odstavka 26. člena in 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnica in sodniki dr. Miroslava Geč–Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.