Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, začetem na pobudo Janeza Oseta iz Petrovč, ki ga zastopa Jože Turk, odvetnik v Celju, na seji dne 6. februarja 1998

Drugi odstavek 8. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 35/96) se razveljavi.

1. Izpodbijana določba drugega odstavka 8. člena v izreku navedenega odloka določa: “V istem poglavju se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: Ob magistralni cesti Arja vas–Velenje je zaradi čimbolj enakomernega pokrivanja potreb tranzitnega, tovornega in osebnega prometa predvidena lokacija bencinskega servisa Velika Pirešica (zemljišča par. št. 748/2 in 748/3 k.o. Velika Pirešica). Na lokaciji posega v prvo območje kmetijskih zemljišč št. 31 (parcele št. 264/16 in 264/13 k.o. Gorica) ni možna gradnja bencinskega servisa.”
2. Pobudnik navaja, da izpodbijana določba predvideva gradnjo bencinskega servisa na lokaciji Velika Pirešica, ki ni bila javno razgrnjena in javno obravnavana, pač pa šele zatem vključena v osnutek sprememb izpodbijanega akta. Prav tako naj bi bila na isti način (torej brez javne razgrnitve in javne obravnave) v izpodbijani akt vnesena tudi določba, po kateri na parcelah pobudnika št. 264/16 in 264/13 k.o. Gorica ni mogoča gradnja bencinskega servisa. Navedeni pobudnikovi parceli naj bi bili kot predvidena lokacija za gradnjo bencinske črpalke vključeni v razgrnjeni in javno obravnavani osnutek sprememb dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Žalec. Na to lokacijo naj bi v teku razgrnitve in javnih obravnav ne bilo nobenih pripomb, prav tako pa naj bi dobila tudi pozitivno mnenje Ministrstva za okolje in prostor o tem, da je usklajena z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin in rešitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije. Kljub temu pa naj bi bili pobudnikovi parceli na seji občinskega sveta, na kateri se je odločalo o sprejemu izpodbijanega akta, zavrnjeni kot lokacija za gradnjo servisa, namesto njih pa naj bi bila v plan vnesena lokacija Velika Pirešica. Takšen postopek sprejemanja planskega akta je po pobudnikovem mnenju v nasprotju z zakonom o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list SRS, št. 48/90 – v nadaljevanju: ZPUP) in z obveznimi izhodišči republiških planov.
3. Ustavno sodišče je pobudo poslalo v odgovor Občinskemu svetu občine Žalec. Od organov Občine Žalec je prejelo dva odgovora, prvega od oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve, drugega pa od občinskega sveta. V odgovoru oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec je pojasnjeno, da občinski svet ni imel pravne in vsebinske podlage za vključitev lokacije Velika Pirešica v spremembe občinskih planov. Ta lokacija naj bi namreč ne bila predmet sprememb in dopolnitev, prav tako naj bi ne bila javno obravnavana in razgrnjena. Zato bi moralo besedilo odloka v sporni določbi ostati takšno, kakršno je bilo predloženo v obravnavo občinskemu svetu.
4. V nasprotju s tem pa Občinski svet občine Žalec trdi, da mnenje oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec ni pravilno. Občinski svet navaja, da je pri sprejemu izpodbijane določbe dosledno upošteval vse pripravljeno gradivo, še posebej pa strokovno mnenje Ministrstva za okolje in prostor, Urada RS za prostorsko planiranje z dne 16. 4. 1996, mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o usklajenosti predlogov izjemnih posegov z dne 12. 4. 1996 in dopolnilno mnenje tega ministrstva z dne 8. 5. 1996. Iz teh mnenj naj bi izhajalo, da pobudnik nima pravnega interesa za vložitev pobude, saj naj bi bilo zemljišče, na katerem namerava zgraditi bencinski servis, kmetijsko zemljišče 1. območja, na kakršnih se ne dopuščajo gradnje bencinskih servisov. Iz dokumentacije za vlogo pobudnika za izjemni poseg pod točko 31, parcelna številka 264/16 in 264/13 k.o. Goričica, naj bi bilo razvidno, da je bil pobudnikov namen le zgraditev hale za skladiščenje kmetijskih pridelkov in ne gradnja bencinskega servisa. Poleg tega naj bi za pobudnikov predlagani poseg pod točko 31 ne bila opravljena javna razgrnitev, saj naj bi do nje prišlo že leta 1995, pobudnikov predlagani poseg pa naj bi bil prvič obravnavan aprila 1996. Pobudnikov predlagani poseg naj bi sploh nikoli ne bil javno razgrnjen. Pobudnik naj bi zato ne imel pravnega interesa za izpodbijanje navedenih določb odloka.
5. Občinski svet nadalje navaja, da zemljišče, ki je predvideno za gradnjo z izpodbijano določbo načrtovanega bencinskega servisa, ne sodi med posebej varovana kmetijska zemljišča, pač pa je v določenem delu predvideno za gradbene namene. Ob tem naj bi strokovni elaborati ter pridobivanje soglasij za to lokacijo potekali že od leta 1994. Tudi Zavod za zdravstveno varstvo Celje naj bi bil izdelal strokovno oceno vplivov na okolje, v kateri je podana pozitivna ocena za graditev predvidenega bencinskega servisa na Veliki Pirešici.
6. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 3. 4. 1997 sprejelo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe 8. člena odloka ter izvrševanje izpodbijane določbe do končne odločitve ustavnega sodišča zadržalo.

7. Občinski svet zatrjuje, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa. Pravni interes pobudnika za vložitev pobude je podan, če predpis, ki ga izpodbija, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). Z izpodbijano določbo je občinski svet namesto pobudnikove lokacije za bencinski servis določil lokacijo Velika Pirešica. Določba predpisa, ki poseg na pobudnikovem zemljišču izrecno izključuje iz občinskega prostorskega plana in namesto njegovega predloga uvršča v plan istovrsten poseg na drugi lokaciji, neposredno posega v pobudnikov pravni interes. Pri tem ni pomembno, ali je bil postopek sprejemanja plana, kar se tiče pobudnikovega predlaganega posega, pravilno izpeljan oziroma ali je imel pobudnik soglasje vlade o usklajenosti za bencinski servis ali le za servisne dejavnosti. Pobudnikov poseg sam namreč ni predmet presoje zakonitosti v tem postopku. Ob tem je potrebno poudariti, da se ta odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi nanaša zgolj na razveljavitev drugega odstavka 8. člena izpodbijanega odloka (torej na nezakonito sprejeti del tega odloka). Ustavno sodišče po 21. členu ZustS odloča o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni. To pomeni, da ustavno sodišče lahko razveljavi ali odpravi predpis, ki je nasproten zakonu (v tem primeru drugi odstavek 8. člena odloka), ne more pa s svojo odločbo nadomestiti volje občinskega sveta in v plan občine uvrstiti vsebine, ki je tam ni. S to odločitvijo je ustavno sodišče torej odločilo le o nezakonitosti izpodbijane določbe.
8. Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list SRS, št. 48/90 – v nadaljevanju: ZPUP) določa, da se spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov. Priprava in sprejem prostorskih izvedbenih aktov je urejena v določbah 34. do 45. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju: ZUN). V postopku priprave in sprejemanja prostorskih planskih aktov občine se torej od uveljavitve ZPUP dalje smiselno uporabljajo določbe o programu priprave planskih aktov (34. člen), o soglasjih oziroma pogojih organov in organizacij k osnutkom akta, o morebitnih variantnih predlogih (36. člen), o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka (37. in 38. člen ZUN), o postopku obravnave pripomb z javne razgrnitve in javne obravnave, o pridobitvi soglasja pristojnih organov ter o sprejemanju akta (39. člen ZUN). Ob tem mora iti po 49. in 50. členu zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 – v nadaljevanju: ZUreP) osnutek prostorskega plana občine pred sprejetjem v ugotovitev usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS in rešitvami, določenimi v srednjeročnem planu RS (49. in 50. člen ZUreP).
9. Poseg v prostor, vsebovan v izpodbijani določbi, je bil v osnutek izpodbijanega odloka vnesen šele po izpeljavi z naštetimi določbami predvidenega postopka, torej šele pred odločanjem občinskega sveta o sprejemu odloka. Iz gradiva o razgrnjeni vsebini osnutka odloka z naslovom Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (dopolnitev 1995) je razvidno, da izpodbijani poseg ni bil javno razgrnjen oziroma javno obravnavan. Prav tako o njegovi usklajenosti ni presojala Vlada v mnenju o usklajenosti po 49. oziroma 50. členu ZUreP (gl. predhodno strokovno mnenje Ministrstva za okolje in prostor št. 350-01-145/95 z dne 19. 9. 1995 in strokovno mnenje istega organa št. 35013/145/95 z dne 16. 4. 1996). Ustavno sodišče je po sprejemu ZPUP že večkrat odločilo o postopkih priprave in sprejemanja planov ob smiselni uporabi določb ZUN: npr. v zadevah U-I-20/93 (OdlUS II, 51) z dne 3. 6. 93, U-I-95/93 (OdlUS III, 43), U-I-126/93 (OdlUS II, 105) ter U-I-298/95 z dne 27. 2 1997. Glede na navedeno je izpodbijana določba nezakonita in jo je ustavno sodišče razveljavilo.
C) 10. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnica in sodniki dr. Miroslava Geč– Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ude.