Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo družbe Digitel d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Janko Pučnik, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 13. februarja 1998

1. Do končne odločitve ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje petega odstavka 67. člena zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97 in 45/97 – odl. US).
2. Če so bile na podlagi določbe iz prejšnje točke izreka izdane odločbe o podelitvi koncesije, se zadrži njihovo izvrševanje in nastop pravnomočnosti.
3. Do končne odločitve ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje uredbe o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM (Uradni list RS, št. 49/97).
4. Ta sklep začne učinkovati naslednji dan po javni razglasitvi.

1. Družba Digitel je 30. 6. 1997 takoj po uveljavitvi zakona o telekomunikacijah (v nadaljevanju: ZTel) vložila pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 67. člena, šestega in osmega odstavka 64. člena, drugega odstavka 41. člena, tretje in četrte alinee prvega odstavka 8. člena in 17. člena ZTel, s predlogom za zadržanje. Pri tem se Digitel sklicuje tudi na ustavno pritožbo, ki jo je pred tem (13. 5. 1997) vložil po drugem odstavku 51. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) zoper dovoljenje Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije Ministrstva za promet in zveze (v nadaljevanju: uprava) družbi Mobitel d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Mobitel), s predlogom za zadržanje; v tej zadevi št. Up-151/97 pa je tudi izrecno dal pobudo za oceno ustavnosti 2. in 32. člena zakona o sistemih zvez (v nadaljevanju: ZSZve), ki je ob vložitvi te vloge še veljal.
2. O delu pobude je ustavno sodišče odločilo z delno odločbo št. U-I-180/97 z dne 10. 7. 1997 katere izrek se glasi:
1. Pobuda za oceno ustavnosti 2. in 32. člena zakona o sistemih zvez (Uradni list SFRJ, št. 41/88, 80/89 in 29/90) se zavrže.
2. V četrtem in petem odstavku 67. člena zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97) se razveljavijo besede “ob uveljavitvi tega zakona”.
3. Točka 2 izreka se izvrši tako, da fizične in pravne osebe, ki do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 17. člena zakona o telekomunikacijah vložijo zahtevo za pridobitev radijskih dovoljenj, imajo pravico pridobiti radijska dovoljenja na podlagi uporabe določb prejšnjega zakona o sistemih zvez in nato opravljati storitve mobilne telefonije iz prvega odstavka 17. člena zakona o telekomunikacijah pod enakimi pogoji kot tisti, ki so radijska dovoljenja že pridobili do uveljavitve zakona o telekomunikacijah, in sicer do pridobitve koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra.
4. O preostalem delu pobude bo ustavno sodišče odločilo posebej.
3. Ustavno sodišče, ki je za tem nadaljevalo postopek zaradi izdaje dopolnilne (končne odločbe), je od Ministrstva za promet in zveze (v nadaljevanju: MPZ) zahtevalo dodatna pojasnila glede stanja na tem področju ter izvrševanja že navedene delne odločbe. Ker je iz odgovora izhajalo, da delna odločba ustavnega sodišča št. U-I-180/97 z dne 10. 7. 1997 ni bila realizirana, pa je bilo potrebno glede na te spremenjene okoliščine skleniti kot v izreku.
4. Ustavno sodišče je v 19. točki obrazložitve delne odločbe pojasnilo, da ta odločba opravlja pravzaprav funkcijo sklepa o zadržanju, da bi se nastali protiustavni položaj vsaj deloma saniral. Samo zadržanje četrtega odstavka 67. člena ZTel namreč ne bi saniralo nastalega položaja, saj so bila Mobitelu izdana radijska dovoljenja za dobo 10 let in storitve opravlja, konkurenca pa bi mora čakati na izdajo predpisa iz 17. člena ZTel. Ustavno sodišče je z navedeno delno odločbo tako odločilo zgolj v obsegu, kot sta to narekovala predlog za izdajo sklepa o zadržanju izvrševanja in takrat ugotovljeno dejansko stanje na tem področju.
5. Po izdaji delne odločbe je vlada izdala predpis iz 17. člena ZTel, to je uredbo o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM (Uradni list RS, št. 49/97). Do tega roka je bilo pri Upravi Republike Slovenije za telekomunikacije oziroma pri Ministrstvu za promet in zveze že na novo vloženih več zahtevkov za izdajo radijskih dovoljenj. Na poizvedbe ustavnega sodišča o realizaciji njegove delne odločbe ter stanja na tem področju je MPZ odgovorilo dne 4. 2. 1998. Iz odgovora MPZ je razvidno, da pristojni organ do omenjenega roka ni izdal radijskih dovoljenj pobudniku in tudi ne drugim prosilcem, ki so vložili svoje zahtevke, ker meni, da samo preko podelitve koncesije lahko upošteva upravičene zahteve pobudnika. Navaja: “Delna odločba Ustavnega sodišča RS, se zaradi omejenosti radiofrekvenčnega spektra lahko izvaja le preko razpisa. Dokler ni Vlada RS, objavila razpisa za podelitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije na področju GSM storitev, Uprava RS, za telekomunikacije v skladu s pooblastili 13. člena zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94 in 47/97 – odl. US) ni mogla izdajati dovoljenj, ker ni imela nobenih meril, po katerih bi dovoljenja podeljevala. Po novem zakonu o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97 in 45/97) se radijska dovoljenja v tem delu spektra izdajajo na osnovi koncesije. Zato po izdaji delne odločbe Ustavnega sodišča RS, ni bilo izdano nobeno dovoljenje za opravljanje GSM storitev. Stanje se ni spremenilo.”
6. Ustavno sodišče ugotavlja, da je s tem nastal položaj, ki ga je hotelo ustavno sodišče preprečiti z delno razveljavitvijo petega odstavka 67. člena in z določitvijo načina izvršitve svoje odločbe, da bi tako preprečilo zatrjevani privilegiran neustaven izhodiščni položaj Mobitela, ki je ob uveljavitvi ZTel opravljal telekomunikacijske storitve iz 17. člena tega zakona.
7. Ker delna odločba št. U-I-180/97 z dne 10. 7. 1997 ni bila realizirana, tudi ni bil dosežen njen namen v smislu 39. člena ZUstS. V spremenjenih razmerah, upoštevajoč razvoj dogodkov, ni več mogoče realizirati namena delne odločbe. Zato je bilo potrebno zadržati izvrševanje v izreku tega sklepa navedene določbe ZTel in uredbe do končne odločitve ustavnega sodišča. Ker je bilo v točki 1 izreka zadržano samo izdajanje koncesij brez razpisa, je bilo potrebno zadržati še izdajanje koncesij po razpisu. Brez takega zadržanja bi bil tudi namen pobudnika, da s pobudo in s predlogom za zadržanje prepreči protiustasvno stanje (glej obrazložitev delne odločbe) ter nadaljnjo škodo v zvezi s tem izigran. Druga točka izreka je bila sprejeta na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS.

8. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnica in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnik Ude.