Na podlagi 6. točke sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino (Uradni list RS, št. 60/92) in 23. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije

V navodilu za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino (Uradni list RS, št. 8/93, 19/93, 11/96, 11/97 in 23/97 se v točki 23 za tretjo alineo dodata četrta in peta alinea, ki glasita:
– vsi rezidenti Republike Slovenije, ki so v poročevalskem letu posredno preko udeležbe v družbi v prvem kolenu v tujini lastniki deleža v kapitalu ali delnic družb v tujini v drugem kolenu, ne glede ali gre za pravno osebo, zasebnika ali fizično osebo, in sicer za naložbe v drugem kolenu v tujini, kadar ima rezident 10 ali več % deleža v družbi v prvem kolenu v tujini, družba v prvem kolenu v tujini pa ima 10 ali več % deleža v družbi v drugem kolenu v tujini (poročilo: obr. SN 44 – naložbe v drugem kolenu v tujini);
– vse družbe v drugem kolenu lastništva tujcev v Republiki Sloveniji, v katerih imajo v tem letu nerezidenti (pravne in fizične osebe) posredno preko udeležbe v družbi v prvem kolenu s tujim lastnikom delež v kapitalu ali delnice, in sicer za vse naložbe v drugem kolenu v Sloveniji, če ima nerezident 10% ali več deleža v družbi v prvem kolenu, družba v prvem kolenu pa ima 10 ali več % deleža v družbi v drugem kolenu v Republiki Sloveniji (poročilo: obr. SN 55 – naložbe v drugem kolenu v Sloveniji).
V 24. točki navodila se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki glasi:
Rok za dostavo letnih poročil o stanju in prometu s povezanimi podjetji v drugem kolenu (SN 44 in SN 55) je 20. 3. v letu za preteklo leto. Izjemomoma za obrazce SN44 in SN55 v prvem letu poročanja (1998) pa je rok 31. 5. 1998 za poročila po stanju na dan 31. 12. 1997.
V 25. točki navodila se v drugem odstavku na koncu stavka pred besedico “stran“ doda besedice “in tretjo“, za “stran“ se postavi dvopičje, nato pa se stavek nadaljuje z: “tj. stanje terjatev in obveznosti iz tekočega poslovanja s povezano družbo (D), plan izplačil za obdobje po ukinitvi deleža (E), tržne vrednosti transakcij po podatkih plačilnega prometa s tujino (F), datume statusnih sprememb (G) in seznam družb v drugem kolenu (H). Pri poročilih SN44 in SN55 je potrebno izpolniti tudi drugo stran tj. stanje terjatev in obveznosti iz tekočega poslovanja s povezano družbo v drugem kolenu (D).“
V 28. točki navodila se za besedicami “ki jih vključuje v svoje računovodske izkaze“ vrine besede: “oziroma se pri poročilu SN44 vključujejo v računovodske izkaze povezane družbe v prvem kolenu“.
V točki 31 navodila se za alineo e) dodata dve novi alinei, ki glasita:
f) gospodarske družbe, zasebniki in fizične osebe, ki imajo podružnico v tujini – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 11/6 – Podružnica v tujini;
g) gospodarske družbe, zasebniki in fizične osebe, ki imajo v tujini naložbo v podjetje v stečaju – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 11/8 – Podjetje v stečaju.
V točki 33 navodila se pri šestem odstavku (polje “tuji partner“) doda za zadnjo alineo dve novi alinei, in sicer:
– pri vrsti gospodarske družbe 11/6 – podružnica v tujini: izpiše “podružnica“ in navede firmo, sedež in številko vpisa v register podružnic v tujini.
– pri vrsti gospodarske družbe 11/8 – podjetje v stečaju: izpiše popolno firmo, sedež družbe in številko vpisa v trgovinski register v tujini ter datum in številko vpisa stečaja v register.
V naslednjem odstavku 33. točke (polje “država“) se v pred zaklepajem dopiše številke Uradni lista RS “14/96, 19/96, 6/97 in 73/97“.
V osmem odstavku 33. točke navodilila (polje “valuta”) se v zadnji vrstici pred zaklepajem dopiše številke Uradni lista RS “14/96, 19/96, 6/97 in 73/97“
V devetem odstavku 33. točke navodila (polje “evidenčna/registrska številka“) se na koncu za besedico “prazna“ pika nadomesti z vejico in doda besede: “oziroma poročevalec vpiše evidenčno številko Banke Slovenije, če mu jo je ta posredovala pred rokom za sestavo poročil.“
V 33. točki navodila pod A) STANJE NALOŽBE pri alinei “- vrstica 5: vplačani presežek kapitala“ se v drugem stavku nadomesti besede: “ki imajo naložbe v delniške družbe“ z besedami “ki imajo naložbe v družbah v tujini, v katerih je skladno z lokalnimi predpisi dopustno vplačilo presežka kapitala (aggia)“.
V 33. točki navodila pod C) OBLIKE POVEČANJA/ZMANJŠANJA vrednosti deleža v kapitalu se črta peti odstavek začenši z “V primeru prodaje deleža... “ in se ga prestavi pod G) STATUSTNE SPREMEMBE, kot sledi iz navodila v nadaljevanju.
V 33. točki navodila pod D) STANJE TERJATEV oziroma OBVEZNOSTI iz tekočega poslovanja s povezano družbo se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki glasi:
Družbe in zasebniki poročajo tudi podatke o bruto prometu terjatev in obveznosti do povezane družbe v tujini. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za terjatve mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta plus (+) “debet“ minus (-) “kredit“. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za obveznosti mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta minus (-) “debet“ plus (+) “kredit“. Podatek v stolpcu “debet“ je vrednost povečanja terjatev oziroma zmanjšanja obveznosti v tekočem letu. Podatek v stolpcu “kredit“ je vrednost povečanja obveznosti oziroma zmanjšanja terjatev v tekočem letu.
V 33. točki navodila pod D) STANJE TERJATEV oziroma OBVEZNOSTI iz tekočega poslovanja s povezano družbo se v osmem odstavku pri prvi alinei (Vrstica 16: terjatve skupaj) v oklepaju nadomesti sedanji tekst “od vrstice 17 do 23“ z novim “od vrstice 17 do 20 plus (+) od 21 do 25“.
V 33. točki navodila pod D) STANJE TERJATEV oziroma OBVEZNOSTI iz tekočega poslovanja s povezano družbo se v osmem odstavku za četrto alineo vrine nova alinea, ki glasi:
– Vrstica 20: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih terjatev do povezane družbe. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec terjatev za obresti iz naslova dolgoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 17 do 19, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 20. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
V isti točki se vrstice v naslednjih alineah prenumerirajo, pri čemer teksti pri posamezni alinei ostanejo nespremenjeni, in sicer gre za vrstice:
– Vrstica 21: kratkoročne terjatve – iz financiranja
– Vrstica 22: kratkoročne terjatve – iz poslovanja
– Vrstica 23: kratkoročne terjatve – iz poslovanja za ugotovljeni dobiček
– Vrstica 24: kratkoročne terjatve – ostalo
Za alineo z vrstico 24 se v 33. točki navodila doda nova alinea, ki glasi:
– Vrstica 25: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih terjatev do povezane družbe. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec terjatev za obresti iz naslova kratkoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 21 do 24, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 25. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
V isti točki se vrstice v naslednjih alineah prenumerirajo, pri čemer teksti pri posamezni alinei ostanejo nespremenjeni, in sicer gre za vrstice:
– Vrstica 26: obveznosti skupaj (od vrstice 27 do 30 plus (+) 31 do 34)
– Vrstica 27: dolgoročne obveznosti – iz financiranja
– Vrstica 28: dolgoročne obveznosti – iz poslovanja
– Vrstica 29: dolgoročne obveznosti – ostalo
Za alineo z vrstico 29 se v 33. točki navodila doda nova alinea, ki glasi:
– Vrstica 30: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih obveznosti do povezane družbe. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec obveznosti za obresti iz naslova dolgoročnih obveznosti ne vklučuje v vrsticah 27 do 29, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 30. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne ali za zamudne obresti.
V isti točki se vrstice v naslednjih alineah prenumerirajo, pri čemer teksti pri posamezni alinei ostanejo nespremenjeni, in sicer gre za vrstice:
– Vrstica 31: kratkoročne obveznosti – iz financiranja
– Vrstica 32: kratkoročne obveznosti – iz poslovanja
– Vrstica 33: kratkoročne obveznosti – ostalo
Za alineo z vrstico 33 se v 33. točki navodila doda nova alinea, ki glasi:
– Vrstica 34: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih obveznosti do tuje povezane družbe. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec obveznosti za obresti iz naslova kratkoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 31 do 33, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 34. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne ali za zamudne obresti.
Za alineo z vrstico 34. v 33. točki navodila pod D) STANJE TERJATEV oziroma OBVEZNOSTI iz tekočega poslovanja s povezano družbo se doda odstavke s točkami od E) do H), ki glasijo:

Poročevalec izpolni podatke samo, če se je udeležba v tuji družbi v poročevalskem letu zmanjšala zaradi izstopa podjetja poročevalca, vendar izplačilo deleža v kapitalu v družbi v tujini oziroma izplačilo udeležbe deleža v dobičku ni bilo realizirano v celoti v tekočem letu, ampak bo deloma v prihodnjih letih.
Poročevalec prikaže podatke o planiranem odplačilu deleža, delnic oziroma vloge v povezanem podjetju v tujini, oziroma nepremičnine v tujini (pri osnovi 579), ločeno od planiranih odplačil zadržanega dobička (pri osnovi 578).
Podatki morajo zajemati tržne vrednosti predvidenih plačil, ki se bodo v naslednjih letih pojavile v podatkih plačilnega prometa s tujino, poročevalec pa v naslednjih letih ne bo več obveznik poročanja za dano poročilo (torej samo v primeru, če se naložba zaključi v tekočem letu).
V E) del obrazca poročevalec vključi samo planirana plačila, ne pa plačil, ki so bila realizirana v poročevalskem letu. Slednja prikaže v C) in F) delu obrazca.

Poročevalec v posameznih rubrikah tega dela poročila navede tržne vrednosti izvršenih transakcij v plačilnem prometu tekočega leta, čeprav jih je navedel že v C) delu obrazca. Pri tem mora v C) delu obrazca navesti knjigovodske vrednosti, v F) delu pa tržno vrednost istih transakcij, in sicer:
a) odplačilo (vračilo naložbe) – osnova 579,
b) nakazilo za pokrivanje izgube povezane družbe v tujini – osnova 622,
c) davek na transfer dobička, plačan v tujini, ki ni bil nakazan v Republiko Slovenijo, se pa za njegovo vrednost zmanjša naložba – osnova 803.

Poročevalec vpiše podatke o statusnih spremembah v tekočem letu tako, da navede datum pri posamezni navedeni statusni spremembi v tem delu poročila ali tako, da opiše statusno spremembo v za to predvidenem praznem polju in navede datum statusne spremembe. Ti podatki se izpolnjujejo samo v primeru, če se je spremenila vrednost deleža ali delež osnovnega kapitala tuje družbe, ki pripada poročevalcu – vrstica 2 oziroma 12 v A) delu poročila.
V primeru prodaje deleža v kapitalu mora poročevalec navesti, komu je bil delež prodan. Če poročevalec proda delež drugemu rezidentu, navede njegovo firmo, sedež in matično številko, če pa proda delež nerezidentu, vpiše firmo in sedež kupca.

Obvezniki poročajo podatke, v katerih družbah v drugem kolenu v tujini ima naložbe povezana družba v tujini v prvem kolenu. Poročati morajo podatke za vse družbe v drugem kolenu v tujini, v katerih ima hčerinska družba v tujini 10 ali več % kapitalske udeležbe, pri pogoju, da ima poročevalec v hčerinski družbi v tujini v prvem kolenu 10 ali več % kapitalske udeležbe. Poročati je potrebno podatke o firmi družbe v drugem kolenu v tujini, v kateri ima poročevalec posredno delež, o deležu hčerinske družbe v prvem kolenu v kapitalu povezane družbe v drugem kolenu ter podatek o državi sedeža posamezne povezane družbe v drugem kolenu v tujini.
V točki 34 navodila se za alineo c) doda nova alinea, ki glasi:
d) zavodi in fundacije, pri katerih so udeležene v kapitalu ali imajo pravico odločanja tuje pravne ali fizične osebe – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 22/4 – Zavodi in fundacije;
V točki 35 navodila se na koncu doda tekst: “ter SN22/4 – Zavodi in fundacije z dnem sklenitve dogovora o udeležbi oziroma pravicah s tujcem“.
V devetem odstavku 36. točke (polje “država“) se v pred zaklepajem dopiše številke Uradnega lista RS, “14/96, 19/96, 6/97 in 73/97“.
V točki 36 navodila se pri desetem odstavku (polje “valuta poročanja“) za oklepajem postavi pika in črta naslednje besede: “ne glede na to, ali je pogodba o naložbi sklenjena z valutno klavzulo“.
V dvanajstem odstavku 36. točke navodila (polje “evidenčna/registrska številka“) se nadomesti tekst “ne izpolnjuje“ z besedami: “vpiše evidenčno številko Banke Slovenije, če mu jo ta posreduje pred rokom za sestavo poročil.“
V 36. točki navodila pod A) STANJE NALOŽBE pri alinei “– vrstica 5: vplačani presežek kapitala“ se v drugem stavku nadomesti besede pred oklepajem “samo poročevalci za naložbe v delniške družbe“ z besedami “tudi poročevalci družbe z omejeno odgovornostjo, ki so po začetku veljavnosti in v skladu s stališčem št. 19 Slovenskega inštituta za revizijo vzpostavili konto vplačanega presežka kapitala“.
V 36. točki navodila pod C) OBLIKE POVEČANJA/ZMANJŠANJA vrednosti deleža v kapitalu se črta peti odstavek začenši z “Če nerezident proda delež v kapitalu... “ in se ga prestavi pod G) STATUSNE SPREMEMBE, kot sledi iz navodila v nadaljevanju.
V 36. točki navodila pod D) STANJE TERJATEV oziroma OBVEZNOSTI iz tekočega poslovanja s povezano družbo se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki glasi:
Poročevalci poročajo tudi podatke o bruto prometu terjatev in obveznosti do povezane (matične) družbe v tujini. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za terjatve mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta plus (+) “debet“ minus (-) “kredit“. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za obveznosti mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta minus (-) “debet“ plus (+) “kredit“. Podatek v stolpcu “debet“ je vrednost povečanja terjatev oziroma zmanjšanja obveznosti v tekočem letu. Podatek v stolpcu “kredit“ je vrednost povečanja obveznosti oziroma zmanjšanja terjatev v tekočem letu.
V 36. točki navodila pod D) STANJE TERJATEV oziroma OBVEZNOSTI iz tekočega poslovanja s povezano družbo se v petem odstavku pri prvi alinei (Vrstica 16: terjatve skupaj) v oklepaju nadomesti sedanji tekst “od vrstice 17 do 23“ z novim “od vrstice 17 do 20 plus (+) od 21 do 24“.
V 36. točki navodila pod D) STANJE TERJATEV oziroma OBVEZNOSTI iz tekočega poslovanja s povezano družbo se v osmem odstavku za četrto alineo vrine nova alinea, ki glasi:
– Vrstica 20: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih terjatev do matične družbe v tujini. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec terjatev za obresti iz naslova dolgoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 17 do 19, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 20. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
V isti točki se vrstice v naslednjih alineah prenumerirajo, pri čemer teksti pri posamezni alinei ostanejo nespremenjeni, in sicer gre za vrstice:
– Vrstica 21: kratkoročne terjatve – iz financiranja
– Vrstica 22: kratkoročne terjatve – iz poslovanja
– Vrstica 23: kratkoročne terjatve – ostalo
Za alineo z vrstico 23 se v 36. točki navodila doda nova alinea, ki glasi:
– Vrstica 24: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih terjatev do matične družbe v tujini. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec terjatev za obresti iz naslova kratkoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 21 do 23, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 24. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
V isti točki se vrstice v naslednjih alineah prenumerirajo, pri čemer teksti pri posamezni alinei ostanejo nespremenjeni, in sicer gre za vrstice:
– Vrstica 25: obveznosti skupaj (od vrstice 26 do 29 plus (+) 30 do 34)
– Vrstica 26: dolgoročne obveznosti – iz financiranja
– Vrstica 27: dolgoročne obveznosti – iz poslovanja
– Vrstica 28: dolgoročne obveznosti – ostalo
Za alineo z vrstico 28 se v 36. točki navodila doda nova alinea, ki glasi:
– Vrstica 29: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih obveznosti do matične družbe v tujini. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec obveznosti za obresti iz naslova dolgoročnih obveznosti ne vklučuje v vrsticah 26 do 28, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 29. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne ali za zamudne obresti.
V isti točki se vrstice v naslednjih alineah prenumerirajo, pri čemer teksti pri posamezni alinei ostanejo nespremenjeni, in sicer gre za vrstice:
– Vrstica 30: kratkoročne obveznosti – iz financiranja
– Vrstica 31: kratkoročne obveznosti – iz poslovanja
– Vrstica 32: kratkoročne obveznosti – iz poslovanja za ugotovljeni dobiček
– Vrstica 33: kratkoročne obveznosti – ostalo
Za alineo z vrstico 33 se v 36. točki navodila doda nova alinea, ki glasi:
– Vrstica 34: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih obveznosti do matične družbe v tujini. Ne glede na način knjiženja na kontih poročevalec obveznosti za obresti iz naslova kratkoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 30 do 33, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 34. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne ali za zamudne obresti.
Za alineo z vrstico 34 v 36. točki navodila pod D) STANJE TERJATEV oziroma OBVEZNOSTI iz tekočega poslovanja s povezano družbo se doda odstavke s točkami od E) do H), ki glasijo:

Poročevalec prikaže podatke o planiranem izplačilu deleža oziroma udeležbe tujca v kapitalu družbe, ki bo izplačana povezanim osebam v tujini v primeru, kadar se naložba v poročevalskem letu zaključi, vendar izplačilo deleža ni bilo realizirano v tekočem letu, ampak bo (deloma) potekalo v obrokih v več prihodnjih letih. Poročevalec prikaže podatke o planiranem odplačilu deleža oziroma vloge posamezni povezani osebi v tujini (osnova 157) ločeno od planiranih odplačil zadržanega dobička (osnova 160).
Podatki morajo zajemati tržne vrednosti predvidenih plačil, ki se bodo pojavila v podatkih plačilnega prometa v naslednjih letih, poročevalec pa v naslednjih letih ne bo več obveznik poročanja za dano poročilo (torej samo v primeru, če se naložba zaključi v tekočem letu).
V E) del obrazca poročevalec vključi samo planirana plačila, ne pa plačil, ki so bila realizirana v poročevalskem letu. Slednja prikaže v C) delu obrazca.

Poročevalec prikaže podatke o tržni vrednosti izvršenih transakcij v plačilnem prometu v tekočem letu, čeprav jih je navedel že v C) delu obrazca. Pri tem mora v C) delu obrazca navesti knjigovodsko vrednost, v F) delu pa tržno vrednost istih transakcij, in sicer:
a) odplačilo/vračilo naložbe – osnova 157,
b) nakazilo tujih lastnikov za pokrivanje izgube – osnova 622,
c) davek na transfer dobička, plačan v Republiki Sloveniji, njegova vrednost pa zmanjšuje naložbo – osnova 803,
d) podatke o nakupu/prodaji deležev in delnic preko tretjih oseb – rezidentov – tujcem/od tujcev – osnova 666. Poročevalec navede podatek o tržni vrednosti, o datumu transakcije, podatke o imenu firme drugega rezidenta in matični številki druge domače družbe.

Poročevalec vpiše podatke o statusnih spremembah v tekočem letu tako, da navede datum pri posamezni navedeni statusni spremembi v tem delu poročila ali tako, da opiše statusno spremembo v predvidenem praznem polju in navede datum statusne spremembe. Ti podatki se izpolnijo samo v primeru, če se je spremenila tudi vrednost vpisanega osnovnega kapitala in delež kapitala v odstotkih, ki pripada tujcu – vrstica 2 oziroma 12 v A delu poročila.
Če nerezident proda delež v kapitalu ali delnice rezidentu, mora poročevalec napisati firmo in matično številko domače družbe, ki ji je tujec prodal delež/delnice. Če nerezident proda delež nerezidentu, pa napiše firmo in naslov tuje družbe, ki ji je dotedanji tuji lastnik prodal delež/delnice.

Obveznik poročanja navede podatke, v katerih družbah v drugem kolenu v Sloveniji ima 10 ali več % kapitalske udeležbe, pri pogoju, da je delež tujca pri poročevalcu (domači družbi v prvem kolenu) 10 ali več %. Poročevalec poroča podatke o nazivu vseh firm v drugem kolenu, v katerih ima delež ter navede tudi matično številko teh družb in svoj delež v kapitalu teh posameznih družb.
40. O NALOŽBAH V DRUGEM KOLENU V TUJINI na obr. SN 44 poročajo vsi rezidenti Republike Slovenije, ki so v poročevalskem letu lastniki deleža v kapitalu ali delnic družb v tujini z deležem 10 ali več % kapitalske udeležbe, ne glede ali gre za pravno osebo, zasebnika ali fizično osebo in to za naložbe v drugem kolenu v tujini, ki jih imajo njihove povezane družbe v prvem kolenu v tujini, ob pogoju udeležbe povezane družbe v prvem kolenu v družbi v drugem kolenu 10 ali več %.
a) gospodarske družbe, zasebniki in fizične osebe rezidenti za družbe v prvem kolenu v tujini, ki so od dotedanjih lastnikov kupile delež kapitala ali delnice v že obstoječi družbi v drugem kolenu v tujini, ali so vplačale sredstva za dokapitalizacijo in tako pridobile delež ali delnice v že obstoječi družbi v drugem kolenu v tujini, pri čemer družba v prvem kolenu ni bila ustanoviteljica družbe v drugem kolenu v tujini – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 44/1 – Naložba v obstoječo družbo;
b) gospodarske družbe, zasebniki in fizične osebe rezidenti za družbe v prvem kolenu v tujini, ki so vplačale delež ali delnice za ustanovitev nove družbe v drugem kolenu v tujini, s čimer je bila družba v prvem kolenu ustanoviteljica ali soustanoviteljica družbe v drugem kolenu v tujini – na obrazcu obkrožijo vrsto naložbe SN 44/2 – Naložba v novo družbo;
V primeru, ko rezident pridobi naložbo v obstoječi družbi v prvem kolenu v tujini, slednja pa že ima naložbo v drugem kolenu v tujini, o kateri je dolžna poročati na poročilu SN44 v skladu s prvim odstavkom 40. točke tega navodila, se naložba šteje za naložbo v obstoječo družbo (SN44/1) ne glede na to, ali je družba v prvem kolenu ustanoviteljica družbe v drugem kolenu ali ne.
41. Rezident postane obveznik poročanja z dnem nakazila kapitalskega vložka družbi v prvem kolenu v tujino, oziroma z dnem izvoza stvarnega vložka oziroma z dnem sklenitve pogodbe o pridobitvi kapitalske naložbe v prvem kolenu (kadar vplačilo vložka plačilo ni potekalo prek poslovnih bank oziroma ni prehoda blaga čez državno mejo RS) – za tiste naložbe v drugem kolenu v tujini, ki jih ima družba v prvem kolenu v tujini v trenutku vstopa rezidenta v družbo v prvem kolenu v tujini.
Rezident postane obveznik poročanja z dnem vplačila kapitalskega vložka v družbo v drugem kolenu v tujini, oziroma z dnem sklenitve pogodbe o pridobitvi kapitalske naložbe družbe v prvem kolenu v družbi v drugem kolenu v tujini, če je slednja sklenjena pred vplačilom – za tiste naložbe v drugem kolenu v tujini, ki jih družba v prvem kolenu v tujini pridobi, po trenutku vstopa rezidenta v družbo v prvem kolenu v tujini.
42. NAVODILO za izpolnjevanje letnega POROČILA O STANJU IN PROMETU S POVEZANIMI DRUŽBAMI na obrazcu SN 44
V polje “poročevalec“ obveznik poročanja vpiše popolno firmo domače družbe pri pravnih osebah ali priimek in ime pri fizičnih osebah, s krajem in naslovom sedeža oziroma stalnega prebivališča.
V polje “organizacijska oblika“ poročevalec vpiše organizacijsko obliko družbe poročevalca v skladu z II. delom zakona o gospodarskih družbah (d.o.o., d.d., k.d.d itd.).
V polju “matična številka“ mora biti navedena matična številka pravne osebe – poročevalca iz registra pravnih oseb Statističnega urada Republike Slovenije (ROS), oziroma iz registra zasebnikov, obrtnikov, samostojnih podjetnikov (ERO). Fizične osebe navedejo samo ime, priimek in naslov stalnega prebivališča, matične številke pa ne izpolnjujejo.
V polje “stanje na dan 31.12...“ vpiše poročevalec leto, za katero poroča (poročevalsko leto).
V polju “vrsta naložbe“ obkroži poročevalec vrsto naložbe, za katero poroča skladno z navodilom v točki 40.
V polje “tuji partner v prvem kolenu“ poročevalec vpiše popolno firmo, sedež družbe in številko vpisa v trgovinski register v tujini za povezano (hčerinsko) družbo v prvem kolenu v tujini, za katero poroča na poročilu SN11;
V polje “država“ vpiše poročevalec šifro in naziv države, kjer ima sedež družba v prvem kolenu (šifranti so objavljeni v Uradni list RS, št. 32/94, 39/94, 83/94, 30/95, 69/95, 14/96, 19/96, 6/97, 73/97).
V polje “evidenčna/registrska številka“ vpiše poročevalec registrsko številko Ministrstva za finance za naložbo poročevalca v družbo v prvem kolenu v tujini, pod katero poroča za to naložbo na obrazcu SN11.
V polje “tuji partner v drugem kolenu“ poročevalec vpiše popolno firmo, sedež družbe in številko vpisa v trgovinski register v tujini za povezano družbo v drugem kolenu, v kateri ima hčerinska družba v prvem kolenu 10 ali več % kapitalske udeležbe;
V polje “država“ vpiše poročevalec šifro in naziv države, kjer ima sedež družba v drugem kolenu (šifranti so objavljeni v Uradni list RS, št. 32/94, 39/94, 83/94, 30/95, 69/95, 14/96, 19/96, 6/97, 73/97).
V polje “valuta poročanja“ vpiše poročevalec tisto valuto, v kateri se v tujini za naložbo v drugem kolenu vodijo poslovne knjige, razen v primeru naložbe v države BIH, Makedonijo in Zvezno republiko Jugoslavijo, za katere poroča v tolarjih. Če je naložba v državi z visoko inflacijo, se poročilo lahko izdela v konvertibilni valuti. Poročevalec vpiše valuto z numerično in črkovno šifro (šifranti so objavljeni v Uradni list RS, št. 32/94, 39/94, 83/94, 30/95, 69/95, 14/96, 19/96, 6/97, 73/97).
V polje “evidenčna/registrska številka“ vpiše poročevalec številko evidence Banke Slovenije, razen kadar prvič poroča, ko pusti polje prazno.

V “stanje naložbe“ v vrsticah od 1 do 11 vpiše poročevalec podatke o vrednosti skupnega kapitala in njegovih sestavinah iz bilance stanja povezane družbe v prvem kolenu v tujini za poročevalsko leto, ki je usklajena s podatki iz potrjene bilance stanja in izkaza uspeha tuje družbe v drugem kolenu. V stanje naložbe v vrsticah 1 do 11 vpiše poročevalec podatke o vrednosti posameznih sestavin kapitala tuje družbe v drugem kolenu, ki odpade na poročevalčevo hčerinsko družbo v prvem kolenu v tujini, glede na njen delež v kapitalu v družbi v drugem kolenu.
Obvezniki morajo poročati o vrednosti naložbe v drugem kolenu v tujini na enak način, ne glede na to, ali obračunava povezana družba v prvem kolenu naložbo po kapitalski (equity method) ali po naložbeni metodi (cost method).
Kadar ima povezana družba v prvem kolenu v tuji družbi v drugem kolenu manjšinjski delež in v svojih knjigah vodi naložbo po naložbeni metodi, je potrebno poročati tako, kot če bi imela naložbo vodeno po kapitalski metodi.
Kadar povezana družba v prvem kolenu v tujini do 28. 2. ni prejela bilance povezane družbe v drugem kolenu za poročevalsko leto, zato je ni vključila v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto, bo prišlo do zamika pri vključevanju naložbe posredno prek bilance povezane družbe v prvem kolenu tudi pri poročevalcu. V tem primeru poročevalec poroča višino posameznih sestavin kapitala po tisti bilanci tuje družbe v drugem kolenu, ki jo je povezana družba v prvem kolenu kot zadnjo vključila v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto oziroma po tisti bilanci stanja tuje družbe v drugem kolenu, ki jo je posredno prek bilance stanja povezane družbe v prvem kolenu kot zadnjo vključil v svoje računovodske izkaze poročevalec.
Če povezana družba v prvem kolenu v poročevalskem letu ni prejela bilance tuje družbe v drugem kolenu in je v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto vključila podatke iz bilance tuje družbe v drugem kolenu za preteklo leto, ki jih je imela v bilanci že v preteklem poročevalskem letu in je torej o tem poročevalec že poročal, za poročevalsko leto poroča, da ni sprememb v vrednosti deleža v kapitalu v družbi v drugem kolenu v tujini.
– Vrstica 1: vrednost deleža v kapitalu: poročevalec vpiše celotno vrednost naložbe, ki jo ima družba v prvem kolenu v tujini v kapitalu družbe v drugem kolenu v tujini, tj. vpiše vrednost deleža. Delež v kapitalu tuje družbe v drugem kolenu sestoji iz vpisane kapitalske vloge oziroma delnic, ki jih je vpisala povezana družba v prvem kolenu, morebitnega deleža na vplačanem presežku kapitala, deleža v rezervah ter deleža v dobičku oziroma izgubi. V vrstico 1 torej vpiše vsoto zneskov iz vrstic 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11.
– Vrstica 2: vpisani kapital (osnovni kapital): poročevalec vpiše vrednost kapitalske vloge (pri 100% lastništvu) oziroma vrednost kapitalskega deleža (pri manj kot 100% lastništvu družbe v prvem kolenu v družbi v drugem kolenu v tujini), kot je vpisana v trgovinski register družb v tuji državi, kjer ima sedež družba v drugem kolenu. Podatek poročevalec dobi v registracijskem listu tuje družbe v drugem kolenu. Če je tuja družba v drugem kolenu delniška družba, poročevalec vpiše vsoto nominalne vrednosti delnic, ki jih je vplačala družba v prvem kolenu. Vrstica 2 je vsota vrstic 3 in 4.
– Vrstica 3: vplačani kapital: poročevalec vpiše vrednost dejansko vplačanega kapitala v denarju ali stvarnem vložku, vključujoč morebitno povečanje osnovnega kapitala iz sredstev tuje družbe, kolikor ga je plačala družba v prvem kolenu v družbo v drugem kolenu v tujini. Vplačani kapital je lahko enak ali manjši od vrednosti vpisanega kapitala.
– Vrstica 4: obveznost za nevplačani vpisani kapital: v to vrstico vpiše poročevalec vrednost pripadajočega deleža na nevplačanem vpisanem kapitalu, ki je potencialna obveznost družbe v prvem kolenu do družbe v drugem kolenu, kadar prva še ni vplačala celotnega vpisanega kapitala.
Poročevalec izpolni to vrstico tudi, če povezana družba v tujini v prvem kolenu obveznosti za nevplačani vpisani kapital do družbe v drugem kolenu nima evidentirane med obveznostmi.
– Vrstica 5: vplačani presežek kapitala: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu v tujini pripadajoči delež vplačanega presežka kapitala, ki ga delničarji oziroma družbeniki družbe v drugem kolenu vplačajo pri vplačilu delnic oziroma deležev v višji vrednosti od vplačila nominalne vrednosti delnic oziroma deležev.
– Vrstica 6: rezerve: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež vrednosti, ki je bila iz vrednosti čistega dobička tekočega in preteklih let po sklepu skupščine povezane družbe v drugem kolenu prenesena na rezerve.
– Vrstica 7: preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež vrednosti čistega dobička iz prejšnjih poslovnih let, ki je ostal v družbi v drugem kolenu nerazporejen in ni bil drugače porabljen (tj. nerazporejeni dobiček razen nerazporejenega dobička tekočega leta).
– Vrstica 8: prenesena izguba iz prejšnjih let: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež izgube v družbi v drugem kolenu iz prejšnjih let (tj. izguba razen izgube tekočega leta), ki je ostala še nepokrita (z negativnim predznakom).
– Vrstica 9: revalorizacijski popravek kapitala: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež skupne vrednosti revalorizacije kapitala v družbi v drugem kolenu. Poročevalec postavko prikaže v primeru, da povezana družba v drugem kolenu skladno s predpisi matične države kapital revalorizira.
– Vrstica 10: nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega leta: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež vrednosti čistega dobička družbe v drugem kolenu, ki je po razdelitvi dobička tekočega leta ostal nerazporejen.
– Vrstica 11: izguba poslovnega leta: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajoč delež vrednosti izgube poslovnega leta družbe v drugem kolenu, ki je ostala nepokrita, in sicer z negativnim predznakom.
– Vrstica 12: delež kapitala v odstotkih: poročevalec vpiše delež kapitala v odstotkih (%), ki ga ima družba v prvem kolenu v celotnem kapitalu družbe v drugem kolenu v tujini. Delež poročevalec ugotovi iz registracijskega lista tuje povezane družbe v drugem kolenu tako, da deli nominalno vrednost vložka družbe v prvem kolenu s celotnim vpisanim kapitalom povezane družbe v drugem kolenu. Pri delniških družbah deli nominalno vrednost delnic, ki jih je vpisala družba v prvem kolenu, s celotnim vpisanim kapitalom družbe v drugem kolenu.
Vrstice od 5 do 11 poročevalec izračuna iz bilance stanja povezane družbe v drugem kolenu na podlagi deleža družbe v prvem kolenu v osnovnem kapitalu tuje povezane družbe v drugem kolenu (vrstica 12).
Za nove gospodarske družbe v drugem kolenu, ki še ne poslujejo in za gospodarske družbe v drugem kolenu v ustanavljanju, izpolni poročevalec vrstice 1, 2, 3, 4, 5 in 12 (če z ostalimi podatki ne razpolaga).

Čisti dobiček predstavlja velikost dobička poslovnega leta družbe v drugem kolenu, zmanjšanega za davek na dobiček v državi, v kateri je povezana družba v drugem kolenu, ne glede na to, ali je bil davek dejansko že plačan.
– Vrstica 13: celoten dobiček/izguba družbe: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička ali izgube družbe v drugem kolenu v tujini, ugotovljeno v zadnjem izkazu uspeha te družbe. Vrednost izgube vpiše z negativnim predznakom. Podatek se vpiše za celotno tujo družbo v drugem kolenu, ne glede na delež družbe v prvem kolenu v kapitalu povezane družbe v drugem kolenu.
– Vrstica 14: vrednost deleža v dobičku/izgubi: poročevalec vpiše tisto vrednost dobička/izgube družbe v drugem kolenu, ki v poročevalskem letu pripada družbi v prvem kolenu, v skladu z njenim deležem v kapitalu ali posebnim dogovorom med družbeniki. Poročevalec vrednost deleža v dobičku/izgubi vpiše ne glede na to, ali gre za odvisno, pridruženo ali drugo vrsto povezane družbe.
Poročevalec mora razdelitev družbi v prvem kolenu pripadajočega deleža vrednosti na dobičku/izgubi družbe v drugem kolenu za poslovno leto pojasniti v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala”, in sicer z ustreznimi šiframi osnov in opisi iz šifranta vrst plačil:
– Če za ugotovljeni dobiček tekočega leta še ni sklepa skupščine o njegovi razporeditvi, ga je treba prikazati v vrstici 10 in tudi v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala.
– Če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen za izplačilo in izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati v vrstici 15.
– Če je dobiček preteklega leta izplačan v poročevalskem letu, ga je potrebno prikazati kot zmanjšanje zadržanega dobička v vrstici 7 in tudi v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“, kot zmanjšanje kapitala.
– Če je ugotovljeni dobiček tekočega ali preteklih let po sklepu skupščine razporejen za izplačilo do dneva sestave bilance za poročevalsko leto, a še ne izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati zmanjšanje dobička preteklih let v vrstici 7 in v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ prikazati kot zmanjšanje kapitala. Če je za izplačilo razporejen dobiček tekočega leta, se ga prikaže samov vrstici 14 in pojasni v opombah.
– Če družba v poročevalskem letu po sklepu skupščine razporedi dobiček poslovnega leta na obveznosti iz udeležbe nelastnikov na dobičku, navede znesek obveznosti do nelastnikov v opombi.
– Če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen za pokrivanje izgube iz preteklih let do dneva sestave bilance za poročevalsko leto, se za njegovo vrednost zmanjša vrednost nekrite izgube v vrstici 8 in pojasni z ustrezno šifro v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala.
– Če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen na druge postavke kapitala (npr. rezerve ali osnovni kapital) do dneva sestave bilance za poročevalsko leto, se ga prikaže kot povečanje v ustrezni vrstici od 1 do 6 in pojasni v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala.
Če je v poslovnem letu ugotovljena izguba, se jo izkaže kot nepokrito izgubo v vrstici 11 in pojasni v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ z negativnim predznakom.
Če je prišlo do pokrivanja izgube tekočega leta, se v vrstico 11 prenese samo nepokriti del izgube, pokrivanje pa se prikaže v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“, na primer z vplačilom lastnikov.
Obvezniki poročanja morajo poročati o dobičku/izgubi na osnovi celotnega dobička/izgube tuje povezane družbe v drugem kolenu in deleža povezane družbe v prvem kolenu v kapitalu družbe v drugem kolenu oziroma dogovora o delitvi dobička. Poročevalci poročajo na osnovi tega pravila ne glede na to, ali družba v prvem kolenu obračunava finančno naložbo po kapitalski metodi (equity method) ali po naložbeni metodi (cost method) in ne glede na to, ali družba v prvem kolenu dobiček/izgubo tuje povezane družbe v drugem kolenu pri naložbeni metodi vključijo v vrednost naložbe v računovodskih izkazih, ali ne.
– Vrstica 15: izplačani dobiček kot akontacija v letu: poročevalec vpiše tisti del vrednosti dobička tekočega leta, ki je bil knjižen in je bil izplačan družbi v prvem kolenu v tujini kot akontacija udeležbe na dobičku družbe v drugem kolenu v letu, za katero se poroča. V to vrstico ne vpiše izplačil zadržanega dobička preteklih let, ker jih je dolžan izkazati kot zmanjšanje kapitala na zgoraj opisani način.

V to tabelo mora poročevalec vpisati podatke, ki so vplivali na spremembo vrednosti kapitala v tekočem letu glede na preteklo leto (vrstica 1). Pri tem uporabi šifre in opise po šifrantu vrst plačil iz Uradnega lista RS, št. 32/94, 39/94, 83/94, 30/95, 69/95, 14/96, 19/96, 6/97, 73/97.
Poročevalec lahko tudi samo z besedami natančno opiše spremembo oblike povečanja/zmanjšanja naložbe (npr. stvarni vložek, vplačilo deleža za dokapitalizacijo v denarju, povečanje rezerv iz dobička tekočega leta, nakup oziroma prodaja deleža v kapitalu ipd.)
V primeru, da je bila družba v drugem kolenu ustanovljena, ali ko je povezana družba v prvem kolenu pridobila kapitalsko naložbo v letu, za katero poroča, mora poročevalec v tej tabeli specificirati vrednost deleža povezane družbe v prvem kolenu na kapitalu družbe v drugem kolenu iz vrstice 1 (kolikšen del kapitala je vplačal v denarju, kolikšen del je vplačal s stvarnim vložkom, kolikšen del vpisanega kapitala je ostal nevplačan, kolikšne so pripadajoče rezerve, kolikšen je tekoči delež povezane družbe v prvem kolenu na rezultatu poslovanja družbe v drugem kolenu itd.).
Seštevek vrednosti v tabeli “oblike povečanja/zmanjšanja kapitala“ mora biti enak razliki med kapitalom za preteklo leto in kapitalom za tekoče leto v vrstici 1.
V primeru, da povezana družba v prvem kolenu proda delež v kapitalu družbe v drugem kolenu mora poročevalec navesti, komu je bil delež prodan. Če poročevalec proda delež drugemu rezidentu, navede njegovo firmo, sedež in matično številko, če pa proda delež nerezidentu, vpiše firmo in sedež kupca v opombo.
Poročevalec mora na drugi strani obrazca SN 44 vpisati enake identifikacijske podatke kot na prvi strani s tem, da sta valuti poročanja lahko različni.

O stanju terjatev in obveznosti do tuje družbe v drugem kolenu na dan 31.12. poročevalskega leta morajo poročati družbe in zasebniki, ki so v poročevalskem letu tekoče poslovali s povezano družbo v drugem kolenu v tujini, čeprav so o tem že poročali četrtletno na obr. SKV ali tekoče o kreditnih odnosih s tujino.
Poročevalec poroča podatke o stanju in bruto prometu terjatev in obveznosti svoje družbe do tuje družbe v drugem kolenu (in ne poslovanja med seboj in družbo, v katero vlaga kapital – družbo v prvem kolenu).
Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za terjatve mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta plus (+) “debet“ minus (-) “kredit“. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za obveznosti mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta minus (-) “debet“ plus (+) “kredit“. Podatek v stolpcu “debet“ je vrednost povečanja terjatev oziroma zmanjšanja obveznosti v tekočem letu. Podatek v stolpcu “kredit“ je vrednost povečanja obveznosti oziroma zmanjšanja terjatev v tekočem letu.
Vir podatkov za poročilo o terjatvah in obveznostih je bilanca stanja poročevalca. Poročevalec navede vse terjatve in obveznosti, ki jih ima do povezane družbe v drugem kolenu v tujini, za katero poroča na danem poročilu.
V poročilu je potrebno izkazovati bruto vrednost terjatev brez upoštevanja popravka vrednosti.
Vse podatke o stanju terjatev in obveznosti v poročilu je treba preračunati v valuto poročila (valuta na prvi strani obrazca), ali v tolarje, po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31.12. poročevalskega leta, oziroma po tečaju na dan transakcije upoštevaje tečajne razlike do 31.12., ne glede na to, v kateri valuti je potekalo poslovanje s povezano družbo.
Poročevalec v rubriki valuta poročanja navede tisto valuto, v kateri poroča terjatve in obveznosti.
Poročevalec razdeli terjatve in obveznosti na dolgoročne in kratkoročne, glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, pri tem pa ne upošteva prenosa tekoče zapadlosti dolgoročnih kreditov med kratkoročne terjatve/obveznosti, čeprav je to načelo SRS uporabil za potrebe izdelave zaključnega računa.
Če ima poročevalec do povezane družbe v drugem kolenu tudi terjatve/obveznosti na osnovi pogodbenega vlaganja, teh podatkov ne vpiše v obrazec SN 44, ampak izpolni poročilo o stanju pogodbene naložbe na obrazcu SN 33.
– Vrstica 16: terjatve skupaj (od vrstice 17 do 20 plus 21 do 25): poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh terjatev do povezane družbe v drugem kolenu po stanju na dan 31.12. poročevalskega leta. V naslednjih vrsticah pa še ločeno prikaže terjatve glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
– Vrstica 17: dolgoročne terjatve – iz financiranja: do povezane družbe v drugem kolenu (z dogovorjenim rokom plačila nad enim letom): poročevalec vpiše dolgoročne terjatve do povezane družbe v drugem kolenu, nastale iz dolgoročno danih posojil, dolgoročno danih posojil z odkupom obveznic in odkupom drugih dolgoročnih vrednostih papirjev (razen delnic), dolgoročno danih depozitov (stanje na kontih skupine 07, brez upoštevanja popravkov vrednosti in brez upoštevanja dolgoročno vloženih sredstev na kontu 076).
Dolgoročno vložena sredstva po pogodbah o skupnih vlaganjih izven ozemlja RS na kontu 076 poročevalec poroča za vsako naložbo posebej na poročilu SN 33 in jih ne vključuje v poročilo SN 44.
– Vrstica 18: dolgoročne terjatve – iz poslovanja: poročevalec vpiše dolgoročne terjatve do tuje povezane družbe v drugem kolenu nastale na podlagi komercialnih kreditov, danih varščin, finančnega najema (stanje na kontih skupine 08).
– Vrstica 19: dolgoročne terjatve – ostalo: poročevalec vpiše podatek o drugih dolgoročnih terjatvah do tuje povezane družbe v drugem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
– Vrstica 20: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih terjatev do povezane družbe v drugem kolenu. Ne glede na način knjiženja na kontih, poročevalec obresti iz naslova dolgoročnih terjatev ne vključuje v vrstice 17 do 19, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 20. Pri tem ni pomembno, ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
– Vrstica 21: kratkoročne terjatve – iz financiranja: v to vrstico poročevalec vpiše kratkoročne terjatve do tuje povezane družbe v drugem kolenu z rokom plačila do enega leta (stanje na kontih skupine 15, 16 in 17).
– Vrstica 22: kratkoročne terjatve – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih terjatev do tuje povezane družbe v drugem kolenu, kadar ta nastopa kot kupec ter danih predujmov in varščin (stanje na kontih skupine 12 in 13).
– Vrstica 23: kratkoročne terjatve – iz poslovanja za ugotovljeni dobiček povezane družbe v drugem kolenu: poročevalec vpiše vrednost terjatve za delež v dobičku, ki je bil po sklepu skupščine povezane družbe v drugem kolenu razporejen direktno poročevalcu za izplačilo, pa še ni bil izplačan (konti 151 in 152).
To rubriko izpolni poročevalec izjemoma samo v primeru, ko je direktno sodeloval pri delitvi dobička povezane družbe v drugem kolenu. V to rubriko pa ne vpisuje terjatev povezane družbe v prvem kolenu do povezane družbe v drugem kolenu za udeležbo na dobičku družbe v drugem kolenu.
– Vrstica 24: kratkoročne terjatve – ostalo: poročevalec vpiše podatek o kratkoročnih terjatvah do povezane družbe v drugem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
– Vrstica 25: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih terjatev do povezane družbe v drugem kolenu. Ne glede na način knjiženja na kontih, poročevalec obresti iz naslova kratkoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 21 do 24, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 25. Pri tem ni pomembno, ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
– Vrstica 26: obveznosti skupaj (od vrstice 27 do 30 plus (+) 31 do 34): poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh obveznosti do povezane družbe v drugem kolenu, po stanju na dan 31.12. poročevalskega leta, poleg tega pa jih prikaže še ločeno, glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
– Vrstica 27: dolgoročne obveznosti – iz financiranja (z rokom plačila nad enim letom): poročevalec vpiše vrednost dolgoročno dobljenih posojil od povezane družbe v drugem kolenu v tujini z izdajo obveznic, posojil na podlagi posojilnih pogodb in drugih dobljenih posojil (stanje na kontih skupine 97).
Stanje obveznosti po joint venture pogodbah (dolgoročno dobljene vloge konto 976) mora poročevalec prikazati na posebnem poročilu SN 33 in jih ne vključuje v poročilo SN 44.
– Vrstica 28: dolgoročne obveznosti – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednosti dolgoročnih komercialnih kreditov in prejetih dolgoročnih varščin od povezane družbe v drugem kolenu (stanje na kontih skupine 98).
– Vrstica 29: dolgoročne obveznosti – ostalo: poročevalec vpiše podatek o drugih dolgoročnih obveznostih do povezane družbe v drugem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
– Vrstica 30: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih obveznosti do povezane družbe v drugem kolenu. Ne glede na način knjiženja na kontih, poročevalec obresti iz naslova dolgoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 27 do 29, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 30. Pri tem ni pomembno, ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne, ali za zamudne obresti.
– Vrstica 31: kratkoročne obveznosti – iz financiranja (z rokom plačila do enega leta): poročevalec vpiše vrednost dobljenih kratkoročnih posojil od povezane družbe v drugem kolenu (stanje na kontu skupine 27).
– Vrstica 32: kratkoročne obveznosti – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih obveznosti do povezane družbe v drugem kolenu, kadar ta nastopa kot dobavitelj, pri tem sem štejemo tudi prejete komercialne kredite in prejete predujme in varščine (stanje na kontih skupine 22 in 23).
– Vrstica 33: kratkoročne obveznosti – ostalo: poročevalec vpiše podatek o stanju kratkoročnih obveznosti do povezane družbe v drugem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
– Vrstica 34: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih obveznosti do povezane družbe v drugem kolenu. Ne glede na način knjiženja na kontih, poročevalec obresti iz naslova kratkoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 31 do 33, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 34. Pri tem ni pomembno, ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Poročevalec mora poslati Banki Slovenije celoten obr. SN 44 (vse strani), tudi če s povezano družbo v drugem kolenu tekoče ne posluje. V slednjem primeru v rubrike terjatev in obveznosti vpiše ničle.
43. O NALOŽBAH V DRUGEM KOLENU IZ TUJINE na obr. SN 55 poročajo vse družbe v Republiki Sloveniji, v katerih imajo v poročevalskem letu 10 ali več % kapitalske udeležbe posamezne domače družbe v mešani lasti ali v lasti tujca (domača matična družba v prvem kolenu), pri čemer ima v slednji posamezen nerezident (pravna in/ali fizična oseba) 10 ali več % deleža v kapitalu ali delnic.
Rezidenti poročajo za:
a) obstoječa gospodarska družba v posredni lasti tujca v drugem kolenu v Republiki Sloveniji, v kateri je domača matična družba v lasti tujca v prvem kolenu kupila kapitalski delež ali delnice od dotedanjega lastnika ali je domača družba v prvem kolenu dokapitalizirala družbo v drugem kolenu, pri čemer družba v prvem kolenu ni bila ustanovitelj družbe v drugem kolenu – na obrazcu obkrožijo vrsto družbe SN 55/1 – Naložba v obstoječo družbo;
b) gospodarska družba v posredni lasti tujca v drugem kolenu v Republiki Sloveniji, v kateri je domača matična družba v lasti tujca vplačala delež ali delnice za (so)ustanovitev ali povečanje lastniškega kapitala, pri čemer je bila družba v prvem kolenu (so)ustanoviteljica družbe v drugem kolenu – na obrazcu obkrožijo vrsto družbe SN 55/2 – Naložba v novo družbo;
V primeru, ko nerezident pridobi naložbo v obstoječi družbi v prvem kolenu v Sloveniji, slednja pa že ima naložbo v drugem kolenu v Sloveniji, o kateri je dolžna poročati na poročilu SN55 v skladu s prvim odstavkom 43. točke tega navodila, se naložba šteje za naložbo v obstoječo družbo (SN55/1) ne glede na to, ali je družba v prvem kolenu ustanoviteljica družbe v drugem kolenu ali ne.
44. Rezident postane obveznik poročanja na poročilu SN 55 z dnem vplačila denarnega oziroma stvarnega vložka družbe v prvem kolenu v družbo v drugem kolenu oziroma z dnem registracije vložka pri pristojnem registrskem sodišču (če se opravi registracija pred vplačilom vložkov), za tiste naložbe v drugem kolenu v Sloveniji, ki jih družba v lasti tujca v prvem kolenu pridobi po trenutku vstopa nerezidenta v družbo v prvem kolenu.
Rezident postane obveznik poročanja na poročilu SN55 z dnem uvoza stvarnega vložka oziroma vplačila deleža tujca oziroma z dnem registracije vložka tujca (če se opravi registracija pred vplačilom vložkov) v družbi v lasti tujca v prvem kolenu v Sloveniji, in sicer za tiste naložbe v drugem kolenu v Sloveniji, ki jih družba v lasti tujca v prvem kolenu ima ob pridobitvi deleža nerezidenta v družbi v prvem kolenu.
Kadar so lastniki domače družbe v prvem kolenu nerezidenti fizične osebe, družba v posredni lasti tujca v drugem kolenu v Sloveniji ugotovi obveznost poročanja po temle načelu: če posamezna tuja fizična oseba, ki je lastnik deleža ali delnic v družbi v prvem kolenu v Sloveniji, dosega lastniški delež 10 ali več % v družbi v prvem kolenu, mora poročevalec sestaviti poročilo. Merilo za obveznost poročanja torej ni delež, ki bi ga dosegli vsi nerezidenti fizične osebe iz posamezne tuje države skupaj v družbi v s tujim lastnikom v prvem kolenu v Sloveniji, ampak delež posameznega nerezidenta.
45. NAVODILO za izpolnjevanje letnega POROČILA O STANJU IN PROMETU S POVEZANIMI DRUŽBAMI na obrazcu SN 55
V polje “poročevalec“ obveznik poročanja vpiše popolno firmo družbe v posredni lasti tujca v drugem kolenu s krajem sedeža in naslovom.
V polje “organizacijska oblika“ poročevalec vpiše organizacijsko obliko družbe poročevalca v skladu z II. delom Zakona o gospodarskih družbah (d.o.o., d.d., k.d.d, itd.).
V polju “matična številka“ mora biti navedena matična številka pravne osebe – poročevalca iz registra pravnih oseb Statističnega urada Republike Slovenije (ROS).
V polje “stanje na dan 31.12.....“ vpiše poročevalec leto, za katero poroča (poročevalsko leto).
V polju “vrsta gospodarske družbe“ obkroži poročevalec vrsto družbe, za katero poroča skladno z navodilom v točki 43.
V polje “tuji partner“ vpiše poročevalec popolno firmo družbe nerezidenta oziroma popoln naziv tuje fizične osebe, ki nastopa kot tuji lastnik domače matične družbe v prvem kolenu, in sicer vključno s krajem in naslovom sedeža oziroma stalnega prebivališča.
Če ima domača povezana družba v prvem kolenu več tujih lastnikov s kapitalskim deležem 10 ali več % v povezani družbi v prvem kolenu, poročevalec v polju tuji partner navede vse tuje partnerje z zgoraj zahtevanimi podatki.
V polje “država“ vpiše poročevalec šifro in naziv države nerezidenta, iz katere je lastnik oziroma solastnik kapitala družbe v tuji lasti v prvem kolenu v Sloveniji (šifranti so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 32/94, 39/94, 83/94, 30/95, 69/95, 14/96, 19/96, 6/97, 73/97).
V polje “evidenčna/registrska številka“ vpiše poročevalec številko evidence Banke Slovenije za naložbo tujca v družbo v prvem kolenu (matično družbo v prvem kolenu), če mu jo ta posreduje pred rokom za sestavo poročil.
V polje “domača družba v prvem kolenu” poročevalec vpiše popolno firmo domače povezane družbe v prvem kolenu skupaj s krajem sedeža in naslovom. Domača družba v prvem kolenu je lastnik poročevalca z 10 ali več % kapitalske udeležbe in ima tujega lastnika, ki ima 10 ali več % kapitalske udeležbe v matični družbi v prvem kolenu.
V polju “matična številka“ mora biti navedena matična številka pravne osebe – povezane družbe v prvem kolenu iz registra pravnih oseb Statističnega urada Republike Slovenije (ROS).
V polje “valuta poročanja“ vpiše poročevalec šifro in oznako za tolar (705 – SIT).
Poročevalec poroča v tolarjih brez stotinov na osnovi svojih računovodskih izkazov za poročevalsko leto.
V polje “evidenčna/registrska številka“ vpiše poročevalec številko evidence Banke Slovenije, razen v prvem letu poročanja, ko pusti polje prazno.

V stanje naložbe v vrsticah 1 do 11 vpiše poročevalec podatke o vrednosti kapitala in njegovih sestavin družbe v drugem kolenu (poročevalca), ki odpade na domačo družbo v prvem kolenu, in sicer glede na njen delež v kapitalu v družbi v drugem kolenu.
– Vrstica 1: vrednost deleža v kapitalu družbe: poročevalec vpiše celotno vrednost deleža domače povezane družbe v prvem kolenu v kapitalu poročevalca na dan 31.12. poročevalskega leta.
Vrednost deleža povezane družbe v prvem kolenu v kapitalu poročevalca je enaka vrednosti kapitala poročevalca iz bilance stanja samo v primeru, ko je družba v prvem kolenu edini lastnik poročevalca. Če pa je povezana družba v prvem kolenu lastnik manj kot 100% kapitalskega deleža, se vpiše delež vrednosti celotnega kapitala, ki pripada povezani družbi v prvem kolenu.
Poročevalec vpiše v to vrstico vsoto zneskov vrstic 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11.
– Vrstica 2: vpisani kapital (osnovni kapital): poročevalec vpiše vrednost kapitalskega vložka ali vloge povezane družbe v prvem kolenu v poročevalcu, kot je vpisana v sodni register ali vpiše nominalno vrednost delnic, ki jih je vpisala povezana družba v prvem kolenu v celotnem kapitalu poročevalca (konti skupine 90).
– Vrstica 3: vplačani kapital: poročevalec vpiše vrednost dejansko vplačanega kapitala v deležu pripadajočem povezani družbi v prvem kolenu, ki je lahko enaka ali manjša od vrednosti vpisanega kapitala. Vplačani kapital je vsota kapitala vplačanega v denarju, v stvarnih vložkih in morebitnega povečanja kapitala iz sredstev družbe.
– Vrstica 4: terjatev za nevplačani vpisani kapital: poročevalec vpiše vrednost nevplačanega vpisanega kapitala, ki odpade na povezano družbo v prvem kolenu, kadar ta ni vplačala celotnega vpisanega kapitala do 31.12. poročevalskega leta (konti skupine 09 oziroma 18).
– Vrstica 5: vplačani presežek kapitala: poročevalec vpiše povezani družbi v prvem kolenu pripadajočo vrednost vplačanega presežka kapitala, ki so ga vplačali delničarji pri vplačilu delnic nad zneskom nominalne vrednosti delnic poročevalca. To vrstico izpolnijo tudi poročevalci za naložbe v družbe z omejeno odgovornostjo, ki so po začetku veljavnosti in v skladu s stališčem št. 19 Slovenskega inštituta za revizijo vzpostavili konto vplačanega presežka kapitala (konti skupine 91).
– Vrstica 6: rezerve: poročevalec vpiše vrednost rezerv poročevalca v deležu pripadajočem povezani družbi v prvem kolenu, ki so bile po sklepu skupščine razporejene na rezerve iz vrednosti čistega dobička tekočega in preteklih let ali drugače namensko izločena za oblikovanje rezerv (konti skupine 92).
V rezerve poročevalec vpiše tudi naknadna vplačila po 426. členu ZGD v deležu pripadajočem povezani družbi v prvem kolenu, kadar ima poročevalec možnost takih vplačil predvideno v družbeni pogodbi.
– Vrstica 7: preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička iz prejšnjih poslovnih let v deležu pripadajočem povezani družbi v prvem kolenu, ki je ostal nerazporejen in ni bil porabljen do 31.12. poročevalskega leta (konti skupine 930).
– Vrstica 8: prenesena izguba iz prejšnjih let: poročevalec vpiše izgubo prejšnjih let v deležu pripadajočem povezani družbi v prvem kolenu, ki je ostala še nepokrita, in sicer z negativnim predznakom (konti skupine 931).
– Vrstica 9: revalorizacijski popravek kapitala: poročevalec vpiše povezani družbi v prvem kolenu pripadajoč delež na skupni vrednosti revalorizacije vseh kapitalskih postavk poročevalca (konto skupine 94).
– Vrstica 10: nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega leta: poročevalec vpiše vrednost družbi v prvem kolenu pripadajočega čistega dobička poslovnega leta, ki je po razdelitvi dobička ostal nerazporejen per 31.12. poročevalskega leta (konto skupine 950).
– Vrstica 11: izguba poslovnega leta: poročevalec vpiše družbi v prvem kolenu pripadajočo vrednost nepokrite izgube poslovnega leta, in sicer z negativnim predznakom (konto skupine 951).
– Vrstica 12: delež kapitala v odstotkih: poročevalec vpiše delež kapitala v odstotkih (%), ki v celotnem kapitalu poročevalca pripada povezani družbi v prvem kolenu. Delež kapitala poročevalca v %, ki odpade na družbo v prvem kolenu, izračuna poročevalec iz registrskega lista svoje družbe kot razmerje med vpisanim kapitalskim vložkom povezane družbe v prvem kolenu in celotno vrednostjo osnovnega kapitala poročevalca. Poročevalec, ki je delniška družba, izračuna delež kapitala v %, ki odpade na družbo v prvem kolenu kot razmerje med številom delnic pripadajočih povezani družbi v prvem kolenu in celotnim številom vpisanih delnic družbe poročevalca.
Za novo družbo, ki še ne posluje, izpolni poročevalec vrstice 1, 2, 3, 4, 5 in 12 na prvi strani obr. SN 55.

Čisti dobiček predstavlja vrednost dobička družbe v drugem kolenu (poročevalca), zmanjšanega za davek na dobiček, ne glede na to, ali je bil davek do dne poročanja Banki Slovenije plačan ali ne.
– Vrstica 13: celoten dobiček/izguba družbe: poročevalec vpiše vrednost čistega dobička ali izgube poročevalca iz izkaza uspeha ne glede na to, ali je domača povezana družba v prvem kolenu popolni ali delni lastnik poročevalca. Vrednost izgube vpiše z negativnim predznakom.
– Vrstica 14: vrednost deleža v celotnem dobičku/izgubi: poročevalec vpiše tisto vrednost čistega dobička/izgube poročevalca, ki pripada povezani družbi v prvem kolenu v skladu z njenim deležem v kapitalu poročevalca ali na podlagi posebnega dogovora o delitvi dobička.
Poročevalec mora v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ z ustreznimi šiframi osnov in opisi (iz šifranta osnov plačil) pojasniti razdelitev dobička oziroma pokrivanje izgube poslovnega leta:
– Če za ugotovljeni dobiček tekočega leta do dne sestave bilance poročevalca še ni sklepa skupščine o njegovi razporeditvi, ga je treba prikazati v vrstici 10 in tudi v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje.
– Če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine razporejen za izplačilo in izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati v vrstici 15.
– Če je ugotovljeni dobiček tekočega leta po sklepu skupščine do dne sestave bilance poročevalca razporejen za izplačilo, a še ni izplačan v poslovnem letu, ga je potrebno prikazati v vrstici 14 in pojasniti v opombah.
– Če je ugotovljeni dobiček preteklih let po sklepu skupščine razporejen za izplačilo do dneva sestave bilance za poročevalsko leto, a še ne izplačan v poročevalskem letu, ga je treba prikazati zmanjšanje dobička preteklih let v vrstici 7 in v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ prikazati kot zmanjšanje kapitala.
– Če družba v poročevalskem letu po sklepu skupščine do dne sestave bilance poročevalca razporedi dobiček poslovnega leta na obveznosti iz udeležbe nelastnikov (npr. za poslovodstvo poročevalca) na dobičku, ga je potrebno prikazati v vrstici 14 in navesti znesek obveznosti do nelastnikov v opombi.
– Če je ugotovljeni dobiček po sklepu skupščine do dne sestave bilance poročevalca razporejen za pokrivanje izgube preteklih let, se za njegovo vrednost zmanjša vrednost nekrite izgube v vrstici 8 in pojasni z ustrezno šifro v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje.
– Če družba nepokrito izgubo preteklih let pokriva v breme izrednih odhodkov poslovnega leta in ne prikaže nerazporejenega dobička poslovnega leta, zmanjša vrednost nekrite izgube v vrstici 8 in pojasni z ustrezno šifro v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“ kot povečanje kapitala.
– Če je ugotovljeni dobiček po sklepu skupščine razporejen na druge postavke kapitala, ga je treba prikazati v ustrezni vrstici od 1 do 6 in ustrezno pojasniti v “oblikah povečanja/ zmanjšanja kapitala“ kot povečanje.
Če je v poslovnem letu ugotovljena izguba, se jo skladno s SRS izkaže kot nepokrito izgubo v vrstici 11 in v “oblikah povečanja/zmanjšanja kapitala“. Zneski izgube se vpisujejo z negativnim predznakom.
– Vrstica 15: izplačani dobiček kot akontacija: poročevalec vpiše vrednost dobička ugotovljenega v tekočem letu, ki je bila kot akontacija udeležbe na dobičku izplačana povezani družbi v prvem kolenu v poročevalskem letu.
Če družba v drugem kolenu v poročevalskem letu izplača akontacijo udeležbe na dobičku nelastnikom, navede znesek izplačila nelastnikom v opombi.

V to tabelo mora poročevalec vpisati podatke, ki so vplivali na spremembo vrednosti deleža v kapitalu družbe v drugem kolenu (poročevalca) pripadajočega povezani družbi v prvem kolenu v tekočem letu glede na preteklo leto (vrstica 1). Pri tem uporabi šifre in opise po šifrantu vrst plačil iz Uradni list RS, št. 32/94, 39/94, 83/94, 30/95, 69/95, 14/96, 19/96, 6/97, 73/97.
Poročevalec lahko tudi samo z besedami natančno opiše spremembo oblike povečanja/zmanjšanja kapitala“ pripadajočega povezani družbi v prvem kolenu (npr. stvarni vložek, vplačilo deleža za dokapitalizacijo v denarju, revalorizacijska sprememba, nakup oziroma prodaja deleža v kapitalu ipd.)
V primeru, da je bila družba poročevalca ustanovljena ali je povezana družba v prvem kolenu pridobila lastniški delež/delnice poročevalca v poročevalskem letu, mora poročevalec v tej tabeli specificirati vrednost deleža kapitala pripadajočega družbi v prvem kolenu v kapitalu poročevalca iz vrstice 1 (kolikšen del kapitala je povezana družba v prvem kolenu vplačala v denarju, kolikšen del kapitala je vplačala v stvarnem vložku, kolikšen del kapitala je ostal nevplačan, kolikšna je revalorizacija, kolikšen je tekoči rezultat poslovanja itd.).
Seštevek vrednosti v tabeli “oblike povečanja/zmanjšanja kapitala“ mora biti enak razliki med kapitalom za preteklo leto in kapitalom za tekoče leto v vrstici 1.
Če povezana družba v prvem kolenu proda delež v kapitalu poročevalca drugemu rezidentu, mora poročevalec v C delu obrazca ali v opombah napisati firmo in matično številko domače družbe kupca. Če družba v prvem kolenu proda delež nerezidentu, pa poročevalec napiše firmo in naslov tuje družbe, ki ji je dotedanji domači lastnik prodal delež/delnice.
Na drugi strani obrazca SN 55 mora poročevalec vpisati enake identifikacijske podatke kot na prvi strani obrazca.

O stanju terjatev in obveznosti do tujega lastnika povezane družbe v prvem kolenu v Sloveniji na dan 31.12. mora poročevalec posebej poročati v D) delu obrazca SN, čeprav je o tem že poročal četrtletno na obr. SKV, ali tekoče o kreditnih poslih s tujino.
V primeru, ko ima domača povezana družba v prvem kolenu več tujih lastnikov, ki imajo 10 ali več % kapitalske udeležbe, mora poročevalec izpolniti D) del obrazca za vsakega tujega partnerja posebej.
V poročilu mora poročevalec izkazovati bruto vrednost terjatev brez upoštevanja popravka vrednosti.
Vse podatke o stanju terjatev in obveznosti v poročilu mora poročevalec preračunati v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan 31. 12. poročevalskega leta oziroma na dan transakcije z upoštevanjem tečajnih razlik do 31.12., ne glede na to, v kateri valuti je potekalo poslovanje s povezano družbo.
Poročevalec poroča podatke o stanju in bruto prometu terjatev oziroma obveznosti do tuje družbe, ki je lastnik domače povezane družbe v prvem kolenu, pri čemer ima slednja delež v poročevalčevi družbi, in sicer na osnovi svoje bilance stanja izdelane za poročevalsko leto.
Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za terjatve mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta plus (+) “debet“ minus (-) “kredit“. Vrednost podatka o stanju na zadnji dan tekočega leta za obveznosti mora biti enaka stanju na zadnji dan preteklega leta minus (-) “debet“ plus (+) “kredit“. Podatek v stolpcu “debet“ je vrednost povečanja terjatev oziroma zmanjšanja obveznosti v tekočem letu. Podatek v stolpcu “kredit“ je vrednost povečanja obveznosti oziroma zmanjšanja terjatev v tekočem letu.
Poročevalec razdeli terjatve in obveznosti na dolgoročne in kratkoročne, glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, pri tem pa ne upošteva prenosa tekoče zapadlosti dolgoročnih terjatev/obveznosti na kratkoročne, ki jo je upošteval pri izdelavi zaključnega računa.
Če ima poročevalec do tujega lastnika povezane družbe v prvem kolenu tudi terjatve/obveznosti na osnovi pogodbenega vlaganja, teh podatkov ne vpiše v obrazec SN 55, ampak izpolni poročilo o stanju pogodbene naložbe na obrazcu SN 33.
– Vrstica 16: terjatve skupaj (od vrstice 17 do 20 plus (+) 21 do 24): poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh terjatev do tujega lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu po stanju na dan 31.12. V naslednjih vrsticah pa še ločeno prikaže terjatve glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
– Vrstica 17: dolgoročne terjatve – iz financiranja (z dogovorjenim rokom plačila nad enim letom): poročevalec vpiše terjatve do tujega lastnika povezane družbe v prvem kolenu nastale iz dolgoročno danih posojil na osnovi posojilnih pogodb, dolgoročno danih posojil z odkupom obveznic in odkupom drugih dolgoročnih vrednostih papirjev (razen delnic), dolgoročno danih depozitov (stanje na kontih skupine 07, brez popravkov vrednosti in brez upoštevanja dolgoročno vloženih sredstev na kontu 076).
Dolgoročno vložena sredstva po pogodbah o skupnih vlaganjih izven ozemlja RS poročevalec poroča na poročilu SN 33 in jih ne vključuje v poročilo SN 55.
– Vrstica 18: dolgoročne terjatve – iz poslovanja: poročevalec vpiše terjatve do tujega lastnika povezane družbe v prvem kolenu nastale na podlagi komercialnih kreditov, danih varščin, finančnega najema (stanje na kontih skupine 08).
– Vrstica 19: dolgoročne terjatve – ostalo: poročevalec vpiše podatke o drugih dolgoročnih terjatvah do tujega lastnika povezane družbe v prvem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
– Vrstica 20: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih terjatev do tujega lastnika povezane družbe v prvem kolenu, ne glede na način knjiženja na kontih. Poročevalec obresti iz naslova dolgoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 17 do 19, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 20. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
– Vrstica 21: kratkoročne terjatve – iz financiranja: v to vrstico poročevalec vpiše kratkoročne terjatve do tujega lastnika povezane družbe v prvem kolenu z rokom plačila do enega leta (stanje na kontih skupine 15, 16 in 17).
– Vrstica 22: kratkoročne terjatve – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih terjatev do tujega lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu, kadar ta nastopa kot kupec, ter terjatve iz naslova tujemu lastniku domače povezane družbe danih predujmov in varščin (stanje na kontih skupine 12 in 13).
– Vrstica 23: kratkoročne terjatve – ostalo: poročevalec vpiše podatek o kratkoročnih terjatvah do tujega lastnika povezane družbe v prvem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
– Vrstica 24: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih terjatev do tujega lastnika povezane družbe v prvem kolenu, ne glede na način knjiženja na kontih. Poročevalec obresti iz naslova kratkoročnih terjatev ne vključuje v vrsticah 21 do 23, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 24. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti na dana posojila, ali za redne, ali za zamudne obresti.
– Vrstica 25: obveznosti skupaj (od vrstice 26 do 29 plus (+) 30 do 34): poročevalec vpiše seštevek vrednosti vseh obveznosti do tujega lastnika povezane družbe v prvem kolenu po stanju na dan 31.12., poleg tega pa jih prikaže še ločeno, glede na to, na osnovi kakšnih poslov so nastale, in sicer:
– Vrstica 26: dolgoročne obveznosti – iz financiranja (z rokom plačila nad enim letom): poročevalec vpiše vrednost dolgoročno dobljenih posojil od tujega lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu z izdajo obveznic in posojil na podlagi posojilnih pogodb (stanje na kontih skupine 97).
Stanje obveznosti po joint venture pogodbah (dolgoročno dobljene vloge konto 976) mora poročevalec prikazati na posebnem poročilu SN 33 in jih ne vključuje v poročilo SN 55.
– Vrstica 27: dolgoročne obveznosti – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednosti dolgoročnih komercialnih kreditov in prejetih dolgoročnih varščin od tujega lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu (stanje na kontih skupine 98).
– Vrstica 28: dolgoročne obveznosti – ostalo: poročevalec vpiše podatek o drugih dolgoročnih obveznostih do tujega lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
– Vrstica 29: dolgoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh dolgoročnih obveznosti do tujega lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu, ne glede na način knjiženja na kontih. Poročevalec obresti iz naslova dolgoročnih obveznosti ne vključuje v vrsticah 26 do 28, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 29. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne, ali za zamudne obresti.
– Vrstica 30: kratkoročne obveznosti – iz financiranja (z rokom plačila do enega leta): poročevalec vpiše vrednost dobljenih kratkoročnih posojil od tujega lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu (stanje na kontih skupine 27).
– Vrstica 31: kratkoročne obveznosti – iz poslovanja: poročevalec vpiše vrednost kratkoročnih obveznosti do tujega lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu, kadar ta nastopa kot dobavitelj, med katere štejemo tudi prejete komercialne kredite, prejete predujme in varščine (stanje na kontih skupine 22 in 23).
– Vrstica 32: kratkoročne obveznosti – iz poslovanja za ugotovljeni dobiček: poročevalec vpiše vrednost obveznosti do tujega lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu iz udeležbe nerezidenta v dobičku, kadar je dani tuji nerezident direktno udeležen na delitvi dobička družbe poročevalca, pri čemer je poročevalec del dobička na obveznost za izplačilo tujemu lastniku domače povezane družbe v prvem kolenu razporedil po sklepu skupščine do sestave bilance za poročevalsko leto, ni pa še tudi izplačal obveznosti tujemu lastniku v poročevalskem letu (stanje na kontu 262).
– Vrstica 33: kratkoročne obveznosti – ostalo: poročevalec vpiše podatek o stanju kratkoročnih obveznosti do tujega lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu, ki jih ne more razvrstiti v prejšnje vrstice.
– Vrstica 34: kratkoročne obresti: poročevalec vpiše podatek o obrestih iz naslova vseh kratkoročnih obveznosti do tujega lastnika domače povezane družbe v prvem kolenu, ne glede na način knjiženja na kontih. Poročevalec obveznosti za obresti ne vključuje v vrsticah 30 do 33, ampak jih v celoti prikaže v vrstici 34. Pri tem ni pomembno ali gre za obračunane obresti od dobljenih posojil, ali za redne, ali za zamudne obresti.
Poročevalec mora poslati Banki Slovenije celoten obr. SN 55 (vse strani), tudi če družba tekoče ne posluje. V slednjem primeru v rubrike terjatev in obveznosti vpiše ničle.
46. Rok za dostavo letnih poročil SKD, SN 11, SN 22, SN 33, SN 44 in SN 55 Banki Slovenije je 20. 3. v letu (po izdelavi zaključnih računov za preteklo leto). Izjemoma je rok za dostavo poročil SN 44 in SN 55 po stanju na dan 31. 12. 1997 do 31. 5. 1998.
47. Če obveznik poročanja obrazce računalniško kreira, lahko pošlje poročila v Banko Slovenije na disketi.
48. To navodilo se uporablja za poročanje:
– na obrazcih C od 1. 3. 1996 dalje,
– na obrazcih SKV in SKD za podatke o terjatvah in obveznostih do tujine od prvega četrtletja 1997 dalje.
– na obrazcih SN11, SN22, SN33, SN44, SN55 pa od vključno stanja na dan 31. 12. 1997 naprej.“