Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 57/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95) in 18. ter 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na 35. seji dne 17. decembra 1997 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko plansko celoto I/5 – Polica
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje prostorsko planske celote I/5 – Polica, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, pod številko naloge 4395 v septembru 1994.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s srednjeročnim družbenim planom Občine Grosuplje za obdobje 1986–1990, spremenjenim in dopolnjenim 1987, 1990, 1992 (Uradni list SRS, št. 36/86, 9/87, 18/88, 29/90 in Uradni list RS, št. 34/92, 38/92, 3/93) in spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996–2000 (Uradni list RS, št. 3/97) in vsebujejo:
v tekstualnem delu:
– besedilo odloka,
– posebne strokovne podlage za PPC,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij
v grafičnem delu:
– izsek iz prostorskih sestavinam dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996 do 2000 na načrtu TTN in PKN v merilu 1:5000,
– prikaz meril in pogojev za posege znotraj območij urejanja na združeni topografski in katastrski karti v merilu 1:2500.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– merila in pogoje za vrste posegov v prostor,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko urejanje ter urejanje sistemov zvez,
– merila in pogoje za varovanje okolja,
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– merila in pogoje za varstvo pred požarom.
4. člen
Krajinska ocena po tem odloku je sestavni del urbanističnega mnenja ali lokacijske dokumentacije za posege, ki imajo vpliv na krajinske značilnosti prostora. Pripravi jo strokovna služba občinskega upravnega organa ali za to področje pooblaščena organizacija.
Ocena vplivov na okolje po tem odloku se pridobi pred izdajo lokacijskega dovoljenja in je sestavni del lokacijske dokumentacije. Izdela jo za to področje pooblaščena organizacija.
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja, ki se dovoli deloma ali v celoti na istih temeljih, pri čemer se nadomesti obstoječi objekt v celoti. V primeru, da se nadomesti le del obstoječega objekta se le-ta poruši ali obnovi skladno z novogradnjo.
Pomožni objekti po tem odloku so objekti navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih (Uradni list RS, št. 64/96, 6/97 in 17/97).
Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta ali naprave v strnjenem zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču (planski VIII. kategoriji), na katerem je mogoče zgraditi le posamične objekte (Uradni list SRS, št. 18/84).
Rekonstrukcija objektov je izvedba tistih del:
– s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi naprave, napeljave ali oprema,
– izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo:
– na varnost objekta oziroma njegovih delov,
– na spremembo onesnaževanja zraka, vode, na spremembo nivoja hrupa,
– izvedba del, s katerimi se menjajo pogoji, ob katerih je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt, ki se rekonstruira (Uradni list SRS, št. 34/84).
Za rekonstrukcijo ne štejejo dela na elektroenergetskih, vodnogospodarskih in komunalnih napravah železniškega, cestnega in TT prometa, če so ta dela v posebnih predpisih določena kot vzdrževalna dela.
Tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah so dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo:
– zunanjost,
– zmogljivost,
– velikost ali,
– namembnost obstoječih objektov
in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave (Uradni list SRS, št. 27/85).
Adaptacije s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov so dela oziroma posegi na obstoječih objektih tako:
– da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov izgled,
– da se ne posega v konstrukcijske elemente objekta,
– da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, da bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij,
– da se ne spreminja osnovne namembnosti objekta (Uradni list SRS, št. 27/85).
Počitniški objekti po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov.
Samine so osamljene kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop ponavadi obkroža sadovnjak.
5. člen
Prostorski ureditveni pogoji za PPC I/5 – Polica, določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naseljih s krajevnimi imeni:
PPC I/5a – Polica:
– Dobje,
– Mala Stara vas,
– Velika Stara vas,
– Zgornja Duplice,
– Spodnja Duplice,
– Peč,
– Dole,
– Polica
PPC I/5b – Polica:
– Blečji vrh,
– Kožljevec,
– Troščine,
– Dolenja vas,
– Gorenja vas,
– Mali Konec
ter za območja:
– zemljišč VIII. kategorije – razpršena gradnja,
– območja namenjena bivališčem Romov,
– kmetijskih zemljišč I. in II. kategorije in
– gozdnih površin.
Prostorski ureditveni pogoji ne urejajo območij, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov.
6. člen
Osnovna načela za urejanje naselij so:
– varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč,
– ohranjanje krajinskih značilnosti,
– varovanje naravne in kulturne dediščine,
– varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in zajetij pitne vode,
– pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega naselja,
– usmerjanje novih poselitvenih površin na manj kvalitetna zemljišča ob robu naselij; poselitvene površine morajo biti v taki oddaljenosti od obstoječega naselja, da z njim še tvorijo funkcionalno celoto,
– skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno regionalno arhitekturo,
– prednostno izvajanje rekonstrukcij in revitalizacij obstoječih objektov.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
7. člen
Skupna merila veljajo za vsa ureditvena območja naselij, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno drugače.
1. Merila in pogoji za vrste posegov v prostor
1.1 Območja urejanja namenjena poselitvi
8. člen
V območjih namenjenih poselitvi so dovoljeni naslednji posegi:
1. dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave obstoječih stanovanjskih objektov,
2. gradnja objektov osnovne preskrbe,
3. gradnja objektov storitvene dejavnosti,
4. gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva, kulture,
5. gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev,
6. gradnja objektov za drobno gospodarstvo. Objekti za drobno gospodarstvo se ne smejo graditi v vaseh, če skupna površina (staro in novo – BEP) presega 500 m2,
7. gradnja gospodarskih objektov in hlevov. Gospodarski objekti in hlevi se ne smejo graditi v vaseh, če skupna površina (staro in novo – BEP) presega 1000m2,
8. gradnja počitniških objektov v območjih za počitniške hiše,
9. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij, če so osnovni objekti legalne gradnje upoštevaje veljavni odlok o pomožnih objektih,
10. postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
11. postavitev začasnih objektov za prireditve,
12. rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve, če je osnovni objekt zgrajen z veljavnim gradbenim dovoljenjem,
13. spremembe namembnosti v obstoječih objektih kolikor ne povzročajo motenj v okolju, velikost funkcionalnega zemljišča pa ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, pod enakim pogojem kot v točki 12,
14. urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
15. gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
16. gradnja objektov za šport in rekreacijo.
1.2 Obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje (VIII. kategorija)
9. člen
Na površinah VIII. kategorije, ki so določene z prostorskim planom občine Grosuplje, se izjemoma dovolijo posegi navedeni v prvi, sedmi, deveti, deseti, dvanajsti in petnajsti alinei 8. člena tega odloka, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območij.
Izjemoma je v sklopu VIII. kategorije možna ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je potrebno ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto samine. Ob predloženem programu, ki ne sme vključevati bistvenih tveganj za onesnaževanje okolja, odloči o upravičenosti gradnje občinski organ za urejanje prostora. Prostori za gospodarske dejavnosti skupaj ne smejo presegati 200m2.
Dopustne so spremembe namembnosti iz vikend objekta v stanovanjski objekt ali obratno.
Kadar je v grafičnih predlogah o posegih na VIII. kategorijo drugače določeno, se splošne smernice iz tega člena uporabljajo podrejeno določilom grafičnih predlog.
1.3 Površine, ki niso namenjene poselitvi
10. člen
Posegi na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacije, strukturo vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ekološko pestrost prostora, in da ne porušijo ekološko ravnovesje prostora.
Osnova za posege na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za gospodarske dejavnosti pa dodatno ocena vpliva na okolje.
Osnova za posege na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za gospodarske dejavnosti pa dodatno ocena vpliva na okolje.
11. člen
Na kmetijskih zemljiščih 1. kategorije so poleg primarne rabe dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji:
1. gradijo se lahko objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot so hlevi, silosi, strojne lope..., če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij urejanja ali območij razpršene gradnje,
2. postavitev rastlinjakov, ki neposredno služijo primarni kmetijski rabi in nimajo temeljev ter inštalacij,
3. gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih naprav in objektov ter poljskih poti. Globina polaganja posameznih vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje,
4. rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, če so zgrajeni z ustreznim dovoljenjem ter rušitve, vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve,
5. postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega cestnega prometa,
6. agromelioracije, kot jih definira zakon o kmetijskih zemljiščih,
7. terasiranje, novi dostopi do kmetijskih zemljišč max. širine 3m,
8. namakanje in izsuševanje,
9. ureditev pokopališč in potrebnih servisnih objektov,
10. postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
11. sanacije površinskih kopov mineralnih surovin; lokacijska dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega,
12. vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami,
13. vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
14. čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
15. postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov itd.),
16. gradnja čistilnih naprav,
17. gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah.
12. člen
Na kmetijskih zemljiščih 2. kategorije je poleg posegov iz prejšnjega člena tega odloka dovoljena:
1. ureditev površin za šport in rekreacijo, kadar gre samo za ploskovni poseg v prostor, dovoljena je postavitev ograj ob igriščih,
2. postavitev kozolcev,
3. postavitev čebelnjakov, ki ne smejo biti širši od 3m, dolžina je odvisna od števila panjev, pritlični, brez temeljev in priključkov na komunalne vode in ob soglasju rajonskega čebelarskega društva,
4. gradnja kmetijsko gospodarskih poslopij, kadar parcela meji na obstoječe stavbno zemljišče.
13. člen
Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je treba humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih površin. Humusa ni dovoljeno prodajati.
14. člen
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar ni v nasprotju z določili zakona o gozdovih in ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti. Poseganje v gozd je dovoljeno, če je poseg v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom območja in enote.
Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe dovoljena:
1. postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost,
2. gradnja planinskih postojank, ob pogoju soglasja lovskega društva, ki ima revir na območju gradnje,
3. gradnja ali postavitev objektov opredeljenih v četrti, peti, deveti, deseti, enajsti, trinajsti, štirinajsti, petnajsti in šestnajsti alinei 11. člena tega odloka,
4. gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest, vlak in ostalih transportnih poti,
5. postavitev obor ob enakih pogojih kot v drugi alinei tega člena.
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdovi (vlake). Prometnice, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih asortimentov, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10t osne obremenitve, da so organizirana primerna obračališča...
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati karakteristike kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih delov tako, da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– ekološko ravnovesje,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba.
Za posege v gozdove je pred izdajo dovoljenja potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove, pogoje iz soglasja je treba pri pripravi upoštevati.
Ravnanje z gozdovi je na območjih naravne dediščine potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom.
V varovalnih gozdovih so dopustni le posegi, ki jih predpisuje ustrezen odlok o razglasitvi za varovalni gozd.
15. člen
Začasni objekti:
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postaviti na prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Začasni objekti morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
16. člen
Prometne površine:
V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela. Za območje prepovedi gradnje ob cesti se šteje 1m širok pas od roba utrjenega zemljišča oziroma parcelne meje.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin izjemoma dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov in hortikulturno urejanje le s soglasji upravljavca in lastnika ceste.
Za vse posege v 200 metrskem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91) in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov in drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87).
17. člen
Vodne površine:
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja predstavljajo posebne naravne pojave in so predmet varovanja.
Ob vodotokih je dopustna izvedba ribnikov, če se s posegom strinjajo mejaši in ob pogoju, da je zajem vode za ribnik pod njegovim izpustom.
Za posege v ta prostor je treba pridobiti posebne pogoje in soglasja upravnega organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo ter upoštevati pogoje zakona o varstvu okolja (člen 21. do 24).
18. člen
Rekreacijske površine:
Na območjih opredeljenih kot rekreacijske površine so dopustni naslednji posegi:
1. gradnja objektov namenjenih izključno športno rekreacijskim namenom,
2. gradnja servisnih in gostinskih objektov in sprememba namembnosti v le-te, ki ne smejo presegati 10% grajenih površin namenjenih športu in rekreaciji; lokacijsko dovoljenje za gostinske objekte se sme izdati šele po zgrajenih športnih objektih,
3. gradnja oziroma postavitev objektov iz desete, enajste, dvanajste, štirinajste in petnajste alinee iz 8. člena.
Za te posege je potrebno pridobiti krajinsko presojo posega in mnenje Zveze športnih organizacij Grosuplje.
2. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
2.1 Urbanistično in arhitekturno oblikovanje
19. člen
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba varovati in upoštevati:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posameznih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (kadar to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s opornim zidom, ki morajo biti intenzivno ozelenjene),
– varovane robove naselij,
– sestavo stavbnih mas.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.
Objekte, ki mejijo na območja gozdnih površin je potrebno načrtovati tako, da ostane gozdni rob nepoškodovan, objekti naj bodo od gozdnega roba praviloma odmaknjeni za drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.
20. člen
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in brez enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novogradnje:
– vsaj 5m od roba utrjenega cestišča, odstopanje mora pripravljavec lokacijske dokumentacije posebej argumentirati,
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta, a nikoli manj kot 1m od sosednje parcele (velja za objekte), kadar ne gre za vrstno gradnjo,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno tehnična ocena.
Brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča se sme izdelati lokacijska dokumentacija, kolikor so zadoščeni predhodni pogoji v tem členu in znaša odmik objekta od sosednjega zemljišča vsaj 4m, objekt pa ni višji od 10m.
Vsaka lokacijska dokumentacija mora vsebovati tudi določila, ki urejajo zunanje površine, vključno z ograjami in zasnovo zelenih površin. Lokacijska dokumentacija mora vsebovati zahtevo, da je sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje tudi zunanja ureditev, vsaj v merilu 1:200.
Pri določbah za zunanje ureditve je treba zagotoviti skladnost z odlokom o pomožnih objektih.
Oblikovanje stavbne mase
21. člen
Pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam po:
– višinskih gabaritih in gradbeni črti,
– naklonu streh in smeri slemen,
– razmerju fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad.
22. člen
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja, imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah – naseljih. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Napušči morajo biti izvedeni z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapjo (tradicionalna oblika napušča). V ruralnih naseljih je odpiranje strešin dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 5°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vetrolov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže so dopustne le, če jih s primerno oblikovano fasado vključimo v obstoječ likovni vzorec.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče, tako da je dostopno z obeh strani.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva in varstva voda. Ograjevanje je prepovedano tudi v pasu vaškega roba.
V tipično ruralnih naseljih je prepovedana gradnja teras v nadstropju, balkonov in lož. Dovoljena je gradnja gankov, posebej na stranskih fasadah.
23. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih ni dopustno.
Gradbeni materiali
24. člen
Strehe morajo biti krite s kritino sive ali opečne barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah in znamenjih.
Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne v območjih vaških jeder oziroma neposredno ob avtohtonih objektih.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
25. člen
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
2.2 Oblikovanje drugih posegov
26. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov na kmetijskih in urbanih površinah so nujno potrebne in to z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati.
27. člen
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Goloseki na gozdnih površinah niso dovoljeni.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi,
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
28. člen
Vse opuščene peskokope in manjše kope je potrebno sanirati v skladu s sanacijskim načrtom – lokacijsko dokumentacijo.
Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo na podlagi potrditve zalog in perspektivnosti ležišč, oceni vplivov na okolje, oceni možnosti sanacije, pripravljenem načrtu ureditve in pridobljeni koncesiji za izkoriščanje naravnih virov.
29. člen
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami.
Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali zazelenjeni.
30. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Ulična oprema, turistične oznake, napisi in reklame, neprometni znaki
31. člen
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno hendikepiranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame v ruralnih naseljih ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5m nad pločnikom.
2.3 Pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah
32. člen
Merila in pogoji so določeni za naslednje tipe ureditvenih enot:
Ti so razvrščeni v 5 tipov ureditvenih enot,
– E – enodružinska zazidava,
– V – vas in vaško jedro,
– K – kmetije,
– W – počitniška zazidava,
– D – delavnice in proizvodne hale.
Za razpršeno gradnjo, tj. za zazidana stavbna zemljišča izven naselij, veljajo enake določbe za oblikovanje kot za ureditvene enote iz prejšnjega odstavka.
Ureditvena enota enodružinska zazidava E
33. člen
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (E) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
Stanovanjski objekti:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min. 1:1,4,
– višina: max. P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 60 cm,
– streha: sim. dvokapnica v naklonu 35° do 40°.
Objekti za centralne dejavnosti:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min. 1:1,5,
– višina: max. P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 30 cm,
– streha: sim. dvokapnica v naklonu 35° do 40°,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim ljudem.
Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris (1:1,5) in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 42°.
Ureditvena enota vas in vaško jedro – V
34. člen
Tipološko na območju urejanja prepoznamo dve zasnovi vasi:
A) – gručasta vas in
B)– vas v vrsti
A) V gručasti vasi je treba ohranjati:
– gručasto zasnovo naselja, ki jo določajo posamezne zaključene kmetije, ki so preko glavne vaške ceste povezane v celoto,
– značilno obliko vaškega robu in vzpostaviti ekološko ravnovesje na prehodu iz pozidanih v odprte kmetijske površine,
– odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino,
– drobnejšo zazidavo ter merilo in velikost kmečkih objektov v sklopu obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvorišč.
B) V vasi v vrsti je treba ohranjati:
– značilnosti eno ali dvostranske obzidave vaške ceste,
– gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na osrednjo vaško cesto,
– razporeditev kmečkega doma, ki se linearno členi v kmečki dom, gospodarska poslopja in pomožne objekte,
– obstoječo ulično fasado tako v merilu kot materialih posameznih objektov,
– zeleni rob naselja.
Vaško jedro
35. člen
Vaško jedro, ki predstavlja jedro naselja, delimo v tri tipe:
– jedro, kjer še ohranja karakter vaškega trga z znamenjem na križišču poti,
– jedro, ki ga oblikuje cerkveni objekt,
– jedro, ki ga tvori cerkev in ali posamezni obstoječi objekti večjega merila s centralno funkcijo.
Dovoljeni so naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela,
– nadomestna gradnja,
– revitalizacija jedra pod pogoji spomeniškega varstva,
– dopolnitev z javnimi programi, kot so manjše trgovine in lokali v obstoječih objektih, nadomestnih gradnjah ali novogradnjah.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
Pri vseh posegih vaškega jedra je treba upoštevati kvalitetno in že izoblikovano arhitekturo ter gradbene linije obodne zazidave. Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta, so dopustni le takrat, kadar gre za oblikovno izboljšavo in poenotenje zunanjega videza.
36. člen
V ureditveni enoti vas (V) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min. 1:1,4,
– višina: max. P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom, kap je max. na višini zgornje plošče,
ali VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°.
Za oblikovanje objektov centralnih dejavnosti velja:
– tlorisni gabarit:podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– višina: max. P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30 cm, ali VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim ljudem.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tlorisni gabarit:podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°.
Za oblikovanje obrtnih delavnic velja:
– tlorisni gabarit:podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°.
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekt pa ob ulico oziroma cesto. V pritličju stanovanjskih objektov se dovolijo poslovne dejavnosti.
V primeru večjega obsega novih programov je le-te treba razdeliti v večje število manjših objektov kompozicijsko usklajenih s celotno podobo naselja v krajini.
Obstoječo pozidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcele je treba ustrezno sanirati z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih dreves. Obstoječo novo pozidavo je treba zgoščati v kompaktnejši vzorec.
37. člen
Pomožni objekti razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 38° do 42°.
Ureditvena enota kmetija – K
38. člen
Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča preko katerega so zagotovljeni glavni vhodi v gospodarske objekte.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min. 1:1,4,
– višina: P+M oziroma VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°.
Nadomestne hiše in gospodarska poslopja, ki se gradijo na lokacijah starih arhitektonsko kvalitetnih objektov morajo biti grajene v podobnem ali enakem proporcijskem razmerju in skladno z 23. členom tega odloka.
Lokacijska dokumentacija mora vsebovati organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne kmetije, z vključitvijo novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta.
Vertikalne silose ni mogoče graditi kot samostojne objekte. Dovoljeno jih je postavljati v sklopu drugih objektov pod enotno streho in v okviru enotnega prostorskega volumna.
Dopustna je gradnja objektov za storitvene in obrtne dejavnosti.
Ob graditvi novih objektov v okviru osamelih kmetij je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine in nove posege kultivirati z zasaditvijo avtohtonih oziroma sadnih drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu. Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij je treba le-te ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko.
Ureditvena enota počitniške hiše – W
39. člen
Pogoji oblikovanja počitniških hiš:
– tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem stranic min. 1:1,4,
– višina: max. P+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 90cm,
– streha: sim. dvokapnica v naklonu 38° do 45°.
Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in velikost oken, obdelava in barva fasade.
Avtohtono vegetacijo je treba ohraniti v čim večji meri.
Ureditvena enota delavnice in proizvodne hale D
40. člen
Zaradi ohranjanja kvalitete kulturno krajinskega prostora je treba poiskati v prostoru takšne oblikovne in tehnološke rešitve, ki ne rušijo harmoničnih odnosov v izoblikovanosti prostora. Ob graditvi novih objektov je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine. Okolico novih objektov je treba zasaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij moramo postaviti le-te v novo gručo, ki jo je treba ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. Večji gabariti objektov, ki so posledica tehnologije proizvodnje, naj se preverijo za vsak primer posebej. Rezultat naj dokaže upravičenost umestitve objekta v prostor,
– tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem stranic min. 1:1,5,
– višinski gabarit:pritličje,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35° do 42°.
Za objekte mešane rabe se smiselno uporabljajo določila členov, ki govorijo o posamezni vrsti objektov.
3. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
41. člen
Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče + funkcionalno zemljišče) se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje),
– proste površine, intervencijske poti.
Funkcionalno zemljišče mora nujno vsebovati vsaj 1m širok pas okoli zgradbe, potrebne parkirne površine, dostop do objekta širine vsaj 3m. Funkcionalno zemljišče je treba določiti tako, da se obstoječi objekti vsaj z eno stranico dotikajo funkcionalnega zemljišča (tvorjenje dvorišča). Funkcionalno zemljišče se določi tudi na območjih podzemnih naprav (cistern, greznic), kadar je zgornja plošča teh naprav manj kot 40cm pod nivojem površja. Objektom večjega družbenega pomena se kot nujno funkcionalno zemljišče določi tudi zelenice oziroma parkovne ureditve.
Parkirne površine
42. člen
Vsaki novogradnji, spremembi namebnosti ali določitvi funkcionalnega zemljišča se določi tudi število potrebnih parkirnih mest s potrebnim manipulativnim prostorom. Kadar teh mest na mestu gradnje ni mogoče zagotoviti, mora investitor dokazati, da razpolaga s primernim številom PM v neposredni bližini – manj kot 50m od nameravane gradnje ali da je v enaki oddaljenosti primerno veliko javno parkirišče.
V prvem stolpcu so naštete vrste dejavnosti ali objektov, v drugem potrebne parkirne površine, v tretjem pa dodatna parkirna mesta. Potrebno število parkirnih mest je seštevek potreb iz drugega in tretjega stolpca, zaokrožen navzgor na prvo celo število.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Dejavnost Število parkirnih mest Od tega za obiskovalce v %
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Stanovanjska poslopja -
enodružinske hiše 2 PM/enoto 10
počitniške hiše 1 PM/enoto 20
več družinske hiše in druga poslopja s stanovanji 1,5 PM/enoto 10
poslopja s starimi stanovanji 0,5 PM/enoto 20
mladinski in otroški domovi 1 PM/15 postelj toda min. 2PM 75
študentski domovi 1 PM/2 postelji 10
delavski domovi 1 PM/3 postelje, min. 3 PM 20
domovi za ostarele 1 PM/5 postelj, min. 3 PM 75
Pisarniški in upravni prostori
pisarniški in upravni prostori -
splošno 1 PM/30 m2 netto površine 20
prostori organov s številnimi strankami 1 PM/20m2 netto površine, min. 3 PM 75
Prodajni prostori
trgovine, trgovske hiše 1 PM/30m2 koristne prodajne površine, min. 2 PM na objekt 75
trgovine in trgovske hiše z malim obiskom 1 PM/50m2 koristne prodajne površine 75
prodajni sejmi 1 PM/20m2 koristne prodajne površine 90
Prireditveni prostori, cerkve
dejavnost
število parkirnih mest
od tega za obiskovalce v %
gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane 1 PM/5 sedežev 90
kino, šolske dvorane, predavalnice 1 PM/8 sedežev 90
večje (pomembnejše) cerkve 1 PM/15 sedežev 90
manjše cerkve 1 PM/25 sedežev 90
Športne naprave
športni objekti namenjeni samo vajam
(brez obiskovalcev) 1 PM/250 m2 površine -
športni stadioni s prostorom za obiskovalce 1 PM/250 m2 površine + 1 PM/15 prostorov za obiskovalce
športne dvorane (brez obiskovalcev) 1 PM/50 m2 površine dvorane
športne dvorane s prostori za obiskovalce 1 PM/50 m2 površine dvorane +
1 PM/10 prostorov za obiskovalce
javna kopališča (zunanja) 1PM/250m2 tlorisne površine
pokrita javna kopališča brez prostorov za obiskovalce
(gledalce) 1 PM/8 odlagališč obleke
pokrita javna kopališča s prostori za obiskovalce
(gledalce) 1 PM/8 odlagališč obleke +
1 PM/10 prostorov za obiskovalce
tenis igrišča brez prostorov za gledalce 4 PM/igrišče
tenis igrišča s prostori za gledalce 4 PM/igrišče + 1 PM/10 prostorov za obiskovalce
kegljišča, bowling 4 PM/stezo
čolnarne 1 PM/2 čolna
Gostilne in prenočišča
gostilne lokalnega značaja 1 PM/8 sedežev 75
pomembnejše gostilne 1 PM/5 sedežev 75
hoteli, penzioni, zdravilišča in drugi objekti
s prenočišči 1 PM/3 postelje + parkirna mesta namenjena restavraciji
(1PM/8 sedežev oz. 1PM/5 sedežev) 75
mladinski domovi za prenočevanje 1 PM/10 postelj 75
Bolnice
univerzitetne klinike 1 PM/2 postelje 50
srednje bolnice 1 PM/3 postelje 60
manjše bolnice 1 PM/4 postelj 60
sanatoriji, zdravilišča 1 PM/2 postelje 25
Šole
osnovne šole 1 PM/30 učencev -
srednje šole 1 PM/25 učencev + 1 PM/5 učencev starejših od 18 let -
posebne šole za oviranje v razvoju 1 PM/15 učencev -
visoke šole 1 PM/2 študente -
otroški vrtci 1 PM/20 otrok. min. 2 PM -
Obrt
rokodelski in industrijski obrati 1 PM/50m2 netto površine ali na 3 zaposlene 20
skladišča, odlagališča, razstavni in prodajni prostori 1 PM/80-100 m2 netto površine ali na 3 zaposlene -
delavnice za servis motornih vozi l6 PM/popravljalno mesto -
avtomatske avtopralnice 5 PM/pralno napravo -
samopostrežne avtopralnice 3 PM/pralni prostor -
Pokopališča 1PM/2000 m2 površine, min. 10PM
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4. Merila in pogoji za prometno urejanje
43. člen
Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so kolesarske steze in pešpoti, objekti mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugi prostori, določeni s projektno dokumentacijo, kot so urgentne in intervencijske poti. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje treba pridobiti soglasje pristojnega organa in upravljavca ceste.
44. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje.
45. člen
Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče, ki omogoča obračanje tovornjaka brez prikolice.
Vsaka parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je treba predvideti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč, kar investitor dokaže z vpisom služnostne pravice poti in dostopa.
46. člen
Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim izravnavam terena in spremljajočim vsesplošnim odstranjevanjem vegetacije.
Ob sanacijah je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vzorce.
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
5. Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter urejanje sistemov zvez
47. člen
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljavca posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
48. člen
Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti postavljeni nevpadljivo. Nadzemni objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom. Postavitev teh objektov v območju varstva naravne in kulturne dediščine ni dopustno.
49. člen
Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Kanalizacijsko omrežje:
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na čistilno napravo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. Kolikor javna kanalizacija ni zgrajena je možno sanitarne in tehnološke vode zadrževati v septičnih vodotesnih, triprekatnih, nepretočnih greznicah, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezno opremljeno čistilno napravo. Pri tem je treba upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijsko omrežje ali ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.
Vse samostojne garaže in garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj in maščob.
Vodovodno omrežje:
Predvidene vodovode je načeloma treba graditi ob obstoječih in predvidenih cestah.
Do izgradnje vodovodnega omrežje je možna začasna vodooskrba iz kapnic.
Možna je uporaba dveh vodnih virov (javno vodovodno omrežje in kapnico iz cisterne) ob obvezni ločitvi obeh vodovodnih sistemov.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.
Električno omrežje:
Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le ob soglasju upravljavca električnega omrežja.
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov.
Javna razsvetljava:
Ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi v odvisnosti od gostote prometa.
Kabelsko razdelilni sistem:
Za sprejem televizijskih in radijskih signalov in distribucijo signala se dopušča gradnja razdelilno kabelsko omrežje, ki se poveže z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
6. Merila in pogoji za varovanje okolja
50. člen
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
Novogradnje, v katerih se bo odvijala gospodarska dejavnost morajo s poročilom o pričakovanih vplivih na okolje dokazati, da je tveganje za okolje sprejemljivo, poročilo mora vsebovati tudi ukrepe za zmanjšanje tveganj za okolje.
Varstvo zraka:
Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Varstvo pred hrupom:
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob magistralnih cestah in železnici je treba zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi izvedbenih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.
Ob prometnicah nivo hrupa ne sme presegati vrednosti IV. stopnje, v ostalem delu območja obdelave pa III. stopnje hrupne obremenjenosti.
Varstvo voda in vodnih virov:
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila veljavnega odloka o zaščiti vodnih virov v Občini Grosuplje. Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadne vode, je treba predhodno ustrezno očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih čistilnih napravah.
Varstvo tal in odstranjevanje odpadkov:
Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih pristojnih inšpekcijskih služb.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma v podtalnico. V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni samo taki tehnološki posegi, ki ne bodo posegali v stanovanjsko zazidavo s prekomernim onesnaženjem zraka, površina voda in podtalnice.
Industrijski in komunalni odpadki se morajo odvajati na način in na ustrezne deponije, kot jih določi pristojna inšpekcijska služba.
Izrecno je prepovedano odlaganje odpadkov v opuščene struge že urejenih potokov ter zasipanje kraških vrtač (požiralnikov).
7. Merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine
51. člen
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila veljavnih odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Grosuplje.
Posege na območjih, za katera veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine je treba izvajati pod pogoji in v skladu s smernicami pristojne varstvene službe.
52. člen
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
53. člen
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.
8. Merila in pogoji za varstvo pred požarom
54. člen
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za objekte, ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev.
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil.
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje je nujna postavitev hidrantov, kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V območjih kjer to ni mogoče mora biti zagotovljena zadostna količina vode za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka prek primerno opremljenega odjemnega mesta.
Vsaka lokacijska dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino prejšnjih odstavkov tega člena.
III. POSEBNA MERILA IN POGOJI
55. člen
Posebna merila in pogoji nadomeščajo ali dopolnjujejo splošna merila in pogoje.
Komunalno urejanje:
Vodovodno omrežje:
Naselja Velika Stara vas, Mala Stara vas in Spodnje Duplice se napajajo iz vodohrana nad Kačjakom 392m nv, zato je na teh področjih možna pozidava do kote 370m nv.
Naselji Peč in Zgornje Duplice pa se napajata iz RZ Peč na koti 453m nv, zato je v območju teh dveh naselij možna pozidava do kote 430m nv ob pogoju, da se ob večjem odvzemu vode izdela projekt zamenjave tlačnega cevovoda ali dograditve rezervoarja Peč.
Električno omrežje:
Zgraditi je treba TP Žabja vas-Polica in TP Dole s priključnim daljnovodom ter povezovalni daljnovod Kožljevec-Mali vrh (Trebeljevo).
Kanalizacija:
V Polici je treba zgraditi fekalno kanalizacijo in čistilno napravo.
Varovanje okolja:
V 3. varstvenem pasu vodnih virov ležijo naslednja območja: severozahodni del naselja Mala Stara vas, Dole, Blečji vrh, Troščine, Mali Konec, Gorenja vas in Dolenja vas.
Na območju naselja Dole pri Polici je na območjih predvidenih za gradnjo počitniških hiš prepovedana uporaba ogreval na premog in tekoče naftne derivate, ker le-ti prekomerno onesnažujejo zrak in strešine objektov, ki služijo za zbiranje kapnice kot vira pitne vode.
Na območju naselja Dole pri Polici je na območjih predvidenih za gradnjo počitniških hiš prepovedana uporaba ogreval na premog in tekoče naftne derivate, ker le-ti prekomerno onesnažujejo zrak in strešine objektov, ki služijo za zbiranje kapnice kot vira pitne vode.
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje:
PPC I/5-a
Mala Stara vas
V območju je dovoljena dopolnilna in nadomestna gradnja, ki mora upoštevati obstoječ zazidalni red (ob cesti) in ohranjati arhitekturne značilnosti avtohtonih objektov.
Površine okoli cerkve morajo ostati nepozidane.
Velika Stara vas
V ureditveni enoti V je treba nove objekte locirati skladno z obstoječim zazidalnim redom (pravokotno na cesto) in ohranjati obstoječa razmerja stavbnih mas in arhitekturnih značilnosti.
Peč
Območje vrtače zasajene s sadnim drevjem in sadovnjaki vzhodno od vasi se ohrani nepozidano in v sedanji rabi.
Stare propadajoče objekte se nadomesti oziroma poruši.
Dole
Sanacija kamnoloma.
Objekte na izpostavljenih legah je potrebno maskirati z avtohtono vegetacijo.
Prostor okoli cerkve mara ostati nepozidan.
Območje vikendov – w
Dopustna je dopolnilna gradnja počitniških hiš vzdolžnega tlorisa.
Obstoječa vegetacija se ohranja v čim večji meri, upošteva se konfiguracije terena. Strma gozdna pobočja, kmetijske površine zaščitenih kmetij in vizualno izpostavljena travnata pobočja naj ostanejo nepozidana.
Etažnost je max. P+M.
Streha je simetrična dvokapnica z naklonom strešin 40-45°, smer slemena mora biti vzporedna s plastnicami, kritina opečna ali druga v opečni barvi.
Gradnja ograj ni dopustna, gradnja opornih zidov pa le takrat, ko z drugimi tehničnimi sredstvi ni mogoče preprečiti plazenja.
Posegi morajo biti izvedeni tako, da se čim manj posega v naravno okolje. Dovozi do počitniških objektov naj se združujejo.
Polica
Proste površine med zaselki naj ostanejo nepozidane.
Ureditvene enote W, W1, W2 in W3
Pred nadaljnjo gradnjo počitniških objektov je treba zgraditi dovozne poti.
Vse novogradnje morajo upoštevati konfiguracijo terena, postavljene morajo biti vzporedno s plastnicami. Kritina opečna oziroma v opečni barvi.
Vizualno izpostavljene počitniške objekte je potrebno maskirati z avtohtono vegetacijo.
Obstoječa kvalitetna vegetacija naj se ohranja v čim večji meri.
Ureditvena enota V1, V2, V3
Ohranjajo naj se značilni vaški robovi s sadovnjaki.
Dovoljena je dopolnilna in nadomestna gradnja. V osrednjem delu naselja je treba nove objekte locirati skladno z obstoječim zazidalnim redom, ohranjati obstoječa razmerja stavbnih mas in arhitekturnih značilnosti.
Potrebna je ureditev osrednjega trga med cerkvijo, šolo in župniščem z značilnostmi vaškega ambienta.
Max. višinski gabarit, pritličje in izkoriščeno podstrešje.
Južno pobočje zaselka Hrib naj ostane nepozidano – ohranjanje kulturnih teras in vedut na osrednjo dominanto, cerkev.
Površine ob avtocesti se namenijo obrtni dejavnosti.
PPC 1/5-b
Blečji vrh
Dopustne so nadomestne gradnje, dopolnilna gradnja pa je možna le ob poti vzhodno od cerkve.
Pri vseh posegih v prostor je izhodišče obstoječi talni red, uporaba avtohtonih arhitekturnih elementov in materialov.
Ohranjajo se drevoredi sadnega drevja ob dovozni cesti oziroma se ustrezno nadomeščajo.
Višinski gabarit: pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Streha: simetrična dvokapnica s čopi, kritina betonski zareznik – siv.
Možne so spremembe namembnosti starih stanovanjskih in gospodarskih objektov v vikende.
Za vse posege v prostoru je treba pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Troščine
Treba je ohraniti tipičen vaški rob s kozolci in sadnim drevjem na južnem in zahodnem robu naselja.
Treba je ohraniti vedute na cerkev sv. Križa.
Novogradnje morajo ohranjati značilnosti avtohtone arhitekture.
Mali Konec
Treba je ščititi tipičen vaški rob s kozolci in sadnim drevjem na južni in zahodni strani.
Novogradnje morajo ohranjati značilnosti avtohtone arhitekture.
IV. KONČNE DOLOČBE
56. člen
Na območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti (PIN) skladno z veljavnimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za tekoče plansko obdobje, niso dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali celovito izvedbo predvidenega načrta. Do sprejema PIN-a je prepovedana tudi parcelacija teh območij.
Dopustni so naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– posegi iz devete, desete, enajste, dvanajste, in trinajste alinee 8, člena, kadar je poseg predviden na območju funkcionalnega zemljišča ali dvorišča in občinski organ za urejanje prostora oceni, da niso v nasprotju s predvidenimi programskimi zasnovami PIN,
– ozelenitve, če občinski organ za urejanje prostora oceni, da niso v nasprotju s predvidenimi programskimi zasnovami PIN,
– prometne, komunalne, energetske in vodnogospodarske ureditve, če so skladne s programsko zasnovo PIN,
– odstranitev obstoječih objektov in naprav, če je ta skladna s programsko zasnovo PIN.
Ta določila veljajo do sprejetja posameznega prostorskega izvedbenega načrta.
Za območja izvedenih PIN stopajo v veljavo določila iz PUP; kar predvsem velja za poselitev, obravnavano z regulacijskimi načrti.
57. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Urbanističnega reda (Uradni list SRS, št. 44/82) v Občini Grosuplje za PPC 1/5-a in PPC 1/5-b – Polica.
58. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri upravnem organu Občine Grosuplje, pristojnim za urejanje prostora in na Upravni enoti Grosuplje.
59. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna urbanistična in gradbena inšpekcija.
60. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Grosuplje
Angelca Likovič, dipl. org. l. r.
