Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 ter Uradni list RS, št. 30/95) in 19. člena statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 30/95) je Občinski svet občine Podčetrtek na 23. redni seji dne 2. 2. 1998 sprejel
O D L O K
o urejanju javnih površin ter o zunanjem izgledu naselij v Občini Podčetrtek
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Določila tega odloka veljajo za celotno območje Občine Podčetrtek.
Z njim se urejajo tudi nekatere specifične zadeve na ožjem turističnem območju, ki obsega:
Zdraviliško cesto, Cesto na grad, Trško cesto, Škofjo goro, Slake ob cesti za Olimje, jedro Olimja.
Vsa ostala naselja in zaselki v Občini Podčetrtek pa tvorijo širše turistično območje.
2. člen
Ta odlok ureja:
1. zunanji videz ter urejenost naselij,
2. rejo živali v naseljih,
3. urejanje, vzdrževanje in varovanje zelenih površin, ki so v lasti občanov,
4. čiščenje javnih površin ter urejanje javnih poti in zelenih površin,
5. varstvo pred hrupom.
3. člen
Površine in objekti po tem odloku so:
1. javne poti, ulice, trgi in pločniki,
2. javni parki, zelenice, zelenice ob javnih poteh, zelenice ob spomenikih,
3. športna in otroška igrišča ter kopališča na prostem,
4. avtobusna postajališča, železniška postajališča, parkirni prostori, tržnice in telefonske govorilnice,
5. bankine ob železnici v naseljih in ožjem turističnem območju.
4. člen
S tem odlokom se poleg površin iz 3. člena ureja tudi naslednje površine:
1. površine ob stanovanjskih in poslovnih objektih,
2. parkirni prostori in funkcionalne površine ob javnih objektih in lokalih,
3. površine in objekti, ki so namenjeni za prireditve na prostem,
4. površine in objekti za plakatiranje,
5. stanovanjski objekti, gospodarski in pomožni objekti, proizvodni in poslovni objekti ter vse površine namenjene rabi teh objektov,
6. nezazidana stavbna zemljišča,
7. kmetijska zemljišča.
S tem odlokom se urejajo tudi določeni posegi na zasebnih zemljiščih, ki zadevajo skupne interese vseh občanov in vplivajo na širšo okolico. (Zbiranje odpadnih voda, odvajanje fekalnih vod in gnojnice, odlaganje komunalnih in drugih kosovnih odpadkov).
II. ZUNANJI VIDEZ TER UREJENOST NASELIJ
5. člen
Lastniki, uporabniki in upravljalci so dolžni skrbeti za čistočo vseh površin ob objektih tako, da se ne kvari videz objekta, da se ne dela škode na teh površinah in ne ogroža zdravje ljudi.
6. člen
Lastniki, uporabniki in upravljalci površin in objektov iz 3. in 4. člena so dolžni:
– urejati in redno vzdrževati dvorišča, vrtove, žive meje, ograje, drevje, zelenice, okrasne nasade in dovozne poti,
– odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšuje preglednost,
– redno vzdrževati in obnavljati fasade, strehe, žlebove, odtočne cevi ter okna in zunanja vrata na stanovanjskih in vseh drugih objektih,
– odstraniti objekte, ki ne služijo več svojemu namenu in kvarijo videz kraja,
– na vseh objektih s strehami v naklonu, ki segajo na cesto, javno pot, ulico, trg, pločnik, pešpot in parkirišče je potrebno namestiti snegobrane, če sneg iz strehe ogroža življenje, zdravje in premoženje ljudi,
– v zimskem času odstranjevati sneg s pločnikov in dovoznih poti ter površin, ki služijo rabi objektov oziroma posipati pločnike ter odstranjevati ledene sveče,
– dan pred državnim in občinskim praznikom ter dnevi prireditev občinskega pomena v strnjenih naseljih izobesiti državne zastave, le-te pa po končanem prazniku ali prireditvi odstraniti,
– urejati in vzdrževati izložbe lokalov, ki morajo biti v nočnem času primerno osvetljene,
– urejati in vzdrževati znake in napise gospodarskih subjektov, ki morajo biti estetsko oblikovani in nemoteči za zunanji izgled,
– urediti in vzdrževati opuščene hiše in druge objekte ter njihovo okolico,
– plinske cisterne postavljati tako, da čim manj kazijo zunanji izgled.
7. člen
Prepovedano je:
– metati in odlagati: odpadke, gradbeni material, kosovne odpadke in podobno na javne površine in druge površine v lasti občanov,
– postavljati šotore in avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena,
– vlačiti po javni poti hlode in drugo, kar bi poškodovalo tako pot,
– trgati cvetje, hoditi po zelenicah, parkih,
– poškodovati, uničevati ali odstranjevati posode za odpadke in klopi, nameščene ob javnih površinah,
– pisati po zidovih in lepiti lepake po hišah, ograjah in drugih objektih, ki niso posebej namenjeni za plakatiranje,
– poškodovati avtobusna postajališča, oglasne table in druge javne objekte,
– izpuščati odpadne vode iz površin in objektov iz 3. in 4. člena tega odloka na ceste, ulice, trge, pločnike, javne poti, zelenice, parke, parkirišča ter zemljišča.
8. člen
Odpadne vode iz objektov, ki so opredeljeni v 4. členu tega odloka morajo biti speljane:
1. Omrežje javne kanalizacije, če le-ta obstaja in je za priključitev na kanalizacijo dal ustrezno soglasje soglasodajalec.
2. Če v naselju ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja ali je priključitev tehnično težko izvedljiva in povezana z nesorazmerno visokimi stroški, morajo biti odpadne vode iz stanovanjskih objektov in objektov, ki so namenjeni dejavnosti drobnega gospodarstva, za katere ne veljajo posebni predpisi o čiščenju odpadnih voda, speljane v vodotesno, neprepustno greznico ustreznih dimenzij brez odtoka na občasno izpraznjevanje.
Odpadne vode za katere pa veljajo posebni predpisi o čiščenju odpadnih voda, pa morajo biti predhodno čiščene.
3. Ureditev odpadnih voda iz prejšnje točke tega člena je možna tudi z izvedbo triprekatne, vodotesne greznice z odtokom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– če je teren primeren za izvedbo drenaže oziroma ponikovalnice z vidika geološke primernosti,
– da je možna izvedba drenaže oziroma ponikovalnice na zemljišču investitorja,
– da ureditev ne vpliva na stabilnost terena.
Dovoljenje o ureditvi odpadnih voda v skladu z določbo tretje točke tega člena izda okolje-varstvena inšpekcija.
4. Kmetijska gospodarstva morajo imeti sodobno urejeno gnojišče. Sodobno urejeno gnojišče je vodno neprepustna deponija trdega gnoja z vodo neprepustno jamo ustreznih dimenzij za gnojnico ali gnojevko brez odtoka.
Odpadne vode, ki jih urejajo določila tega člena, je prepovedano odvajati v odprtih jarkih.
9. člen
Lastniki, uporabniki in upravljalci objektov iz prejšnjega člena tega odloka so dolžni odpraviti ureditve odpadnih voda, če so v nasprotju z določili prejšnjega člena tega odloka v zakonsko predpisanem roku.
10. člen
Kmetijskemu gospodarstvu je v sušnem obdobju prepovedano gnojiti z gnojevko in gnojnico po kmetijskih zemljiščih, kjer ogroža podtalnico in v bližini naselij. V delu ožjega turističnega območja na zemljiščih ob Zdraviliški cesti pa je vso leto prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko.
Lastniki zemljišč, ki so do uveljavitve tega odloka gnojili zemljišča z gnojnico in gnojevko na ožjem turističnem območju ob Zdraviliški cesti, so upravičeni do odškodnine. Odškodnino izplača Občina Podčetrtek na osnovi ocene strokovnjaka kmetijske stroke iz sredstev turistične takse ožjega turističnega območja.
V odškodnino se štejejo več porabljena gnojila, ki jih morajo lastniki zemljišč dokupiti.
11. člen
Plakatiranje je dovoljeno na mestih, ki so za to namenjena. Krajevne skupnosti določijo mesta za plakatiranje v naseljih v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka. Ureditev mest za plakatiranje se izvede na krajevno običajen način. Krajevne skupnosti so dolžne dostaviti upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, lokacije vseh mest in objektov za plakatiranje v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka. Za uporabo mest za plakatiranje se plačuje najemnina.
12. člen
Prepovedano je plakatiranje na mestih, ki niso za to namenjena.
Vse plakate je potrebno odstraniti v roku 10 dni po končanem dogodku ali prireditvi, o kateri so obveščali. Odstraniti jih mora tisti, ki je plakatiranje opravil.
13. člen
Krajevne skupnosti določijo v naseljih Občine Podčetrtek površine, ki so namenjene za prireditve na prostem. Lokacija mest za prireditve na prostem mora biti opremljena z možnostjo uporabe pitne vode in sanitarij oziroma se nahajati v neposredni bližini objektov, kjer so možnosti uporabe pitne vode in sanitarij. Krajevne skupnosti so dolžne dostaviti upravnemu organu, pristojnem za komunalne zadeve, lokacije vseh mest in objektov za prireditve na prostem v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Za uporabo mest za prireditve na prostem se plačuje najemnina.
14. člen
Krajevne skupnosti določijo v naseljih Občine Podčetrtek površine in objekte, ki so namenjene za javno trženje. Lokacije mest za javne tržnice morajo biti opremljene z možnostjo uporabe pitne vode in sanitarij. Krajevne skupnosti so dolžne dostaviti upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve lokacije vseh mest in objektov, namenjenih za javno trženje, v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Za uporabo mest za trženje se plačuje najemnina.
15. člen
Vsako gradbišče v območju naselij mora biti urejeno v skladu z zahtevami zakona o graditvi objektov in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
V primeru, da je objekt dalj časa nedograjen oziroma nedokončan, mora investitor gradnje urediti okolico objekta tako, da ne kazi podobe naselja in ne moti okolice objekta.
Nedograjen in nenaseljen objekt v naselju mora imeti:
1. zavarovanje meje objekta in površine za njegovo normalno rabo pri gradnji proti okolici,
2. urejene in vzdrževane dostope in dovoze,
3. zaznamovana in zavarovana nevarna mesta na objektu in površinah za njegovo normalno rabo pri gradnji.
16. člen
Kdor povzroči poškodbo ali onesnaženje javne površine, mora vzpostaviti prvotno stanje. V primeru, da tega kljub opozorilu komunalnega redarja ne stori, lahko komunalni redar naloži pooblaščenemu izvajalcu, da to stori na stroške povzročitelja škode oziroma onesnaževanja.
III. REJA ŽIVALI
17. člen
V naselju Podčetrtek, Trška cesta, od hišne številke 1 do hišne številke 91 ter v več stanovanjskih hišah na območju Občine Podčetrtek ni dovoljeno rediti domačih živali, pse in mačke pa le, če to dopušča hišni red.
18. člen
Reja živali po tem odloku obsega rejo konj, govedi, prašičev, kuncev, perutnine ter drugih klavnih ali delovnih živali. V območju naselja, kjer je prepovedana reja živali, je izjemoma dovoljena reja živali lastnikom in uporabnikom objektov, ki se štejejo za kmete po zakonu o kmetijskih zemljiščih in tudi tistim, ki imajo tako urejene prostore, da reja živali ne moti okolice (smrad, gnojnica, gnoj, hrup).
Domače živali se ne smejo zadrževati na javnih površinah.
19. člen
Na javnih površinah je prepovedano voditi pse brez vrvice in jih puščati brez ustreznega nadzora.
20. člen
Prepovedano je voditi pse, mačke in druge živali na otroška in športna igrišča ter kopališča.
IV. UREJANJE, VZDRŽEVANJE IN VAROVANJE ZELENIH POVRŠIN IN JAVNIH POTI
21. člen
Vsi občani so dolžni varovati zelenje na javnih in zasebnih površinah.
22. člen
Na javnih zelenih površinah v naseljih in zasebnih površinah v ožjem turističnem območju se morajo redno in v skladu z namenom in zahtevnostjo teh površin opravljati vsa potrebna vzdrževalna dela, zlasti pa:
– spomladansko in jesensko čiščenje površin,
– vzdrževalna dela na tratah,
– gnojenje trat in rastlin,
– obrezovanje grmovnic in drevja ter živih mej (grmovnice, drevje, živa meja in druge kulture ob cesti ne smejo ovirati promet vozil in pešcev na javnih površinah),
– košnja trave,
– vzdrževanje poti in drugih utrjenih površin,
– sajenje in obnavljanje enoletnih nasadov in gredic,
– redno pobiranje smeti in čiščenje košev za smeti.
23. člen
Na javnih zelenih površinah je prepovedano:
– voziti in parkirati izven za to določenih površin, parkirati oziroma pustiti motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali poškodovano,
– lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, okrasno grmičevje ali druge nasade,
– odlagati na zelenih površinah razni material in odpadke.
24. člen
Kdor iz malomarnosti ali namerno poškoduje na javnih površinah drevje, grmičevje, klopi, ograje ali druge naprave ali površine onesnaži mora popraviti škodo oziroma počistiti površino na svoje stroške.
Če motornega vozila iz prejšnjega člena lastnik na poziv pristojnega organa ne odstrani, pristojni inšpekcijski organ odredi, da se vozilo odstrani na stroške lastnika.
Če lastnike ni mogoče ugotoviti, pristojni upravni organ odredi, da se motorno vozilo odstrani na stroške Občine Podčetrtek.
25. člen
Pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z obdelavo kmetijskih in drugih površin so dolžni:
– varovati poljske in druge javne poti, obcestne jarke ter pripadajoči svet tako, da ostanejo nepoškodovani,
– očistiti vozila in kmetijsko mehanizacijo pred odhodom na asfaltne površine,
– očistiti asfaltne površine ter poljske in druge poti ob priliki onesnaževanja.
26. člen
Za urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin v naseljih skrbijo krajevne skupnosti.
Urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin se financira iz občinskega proračuna, z lastnimi sredstvi krajevnih skupnosti in z drugimi namenskimi sredstvi.
V. ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN TER UREJANJE JAVNIH POTI IN ZELENIH POVRŠIN
27. člen
Krajevne skupnosti vzdržujejo javne površine z usposobljenimi izvajalci, ki jih izberejo in z njimi sklenejo ustrezno pogodbo na podlagi javnega razpisa.
V primeru majhnega obsega del lahko krajevne skupnosti z izvajalci sklenejo pogodbe neposredno brez javnega razpisa.
28. člen
Izvajalec javne službe sprejme pravilnik, s katerim določi pogostnost in prioritete čiščenja javnih površin ter pogostnost in obseg ostalih del pri vzdrževanju javnih površin. Pravilnik potrdi občinski svet, ki pri potrjevanju posebej pazi na usklajenost glede pogostnosti čiščenja med posameznimi naselji.
29. člen
Izvajalec javne službe mora voditi kataster javnih površin. Kataster mora vsebovati podatke o vrsti javne površine, o njeni velikosti ter o pogostnosti čiščenja v skladu s pravilnikom iz 27. člena tega odloka.
Podatki iz katastra javnih površin so podlaga za dodeljevanje sredstev občinskega proračuna v okviru financiranja komunalne rabe.
VI. VARSTVO PRED HRUPOM
30. člen
Občani, pravne osebe, krajevne skupnosti in druge organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost preprečevati in omejevati hrup v naravnem in bivalnem okolju. Na pobudo krajevne skupnosti ali pravne osebe, odbora za urejanje prostora, komunalno dejavnost in varstvo okolja lahko pristojni upravni organ z odredbo določi nižje normativne vrednosti maksimalno dovoljenih ravni hrupa od vrednosti, ki so že določene z republiškimi predpisi, na območjih, ki so posebej zavarovana. Z odredbo se določijo tudi ukrepi za varstvo pred hrupom.
VII. NADZORSTVO
31. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, policija in komunalni redar.
Za stalno spremljanje urejenosti prostora in varstvo okolja v skladu s tem odlokom in ostalimi predpisi, odbor za urejanje prostora, komunalno dejavnost in varstvo okolja, ta odlok tolmači, spremlja njegovo uresničevanje ter predlaga spremembe in dopolnitve.
32. člen
Pravne in fizične osebe so dolžne pooblaščenim osebam nadzora:
– omogočiti nemoteno izvrševanje nadzora,
– omogočiti dostop do objektov in na površine iz 3. in 4. člena tega odloka ter dostop do naprav, ki jih nadzorujejo,
– dati vsa potrebna pojasnila, ki so potrebna v zvezi z opravljanjem nadzora,
– pravica in dolžnost vseh občanov je, da sodelujejo s pristojnimi organi in jim pomagajo pri delu za čimbolj urejeno, naravno in zdravo okolje.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
33. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek:
1. kdor ravna v nasprotju z določili 6. člena tega odloka,
2. kdor krši določila 7. člena,
3. kdor krši določila 9. člena odloka,
4. kdor krši določila 10. in 12. člena tega odloka,
5. kdor redi domače živali, pse in mačke v nasprotju z določili 16., 17. in 18. člena tega odloka,
6. kdor krši določila 23. in 24. člena tega odloka,
7. kdor krši določila 25. člena odloka.
34. člen
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek iz 33. člena tega odloka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti se kaznuje z denarno kaznijo od 25.000 SIT do 250.000 SIT; odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 25.000 SIT.
35. člen
Z denarno kaznijo 10.000 SIT se kaznuje za prekršek takoj na mestu:
1. kdor na javnih površinah vodi pse brez vrvice ali jih pušča brez ustreznega nadzora,
2. kdor ravna v nasprotju z določilom 20. člena tega odloka.
Denarno kazen za prekršek po tem členu izreče in izterja od povzročitelja prekrška takoj na mestu komunalni redar oziroma druga pooblaščena oseba.
IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
36. člen
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
37. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, se na območju Občine Podčetrtek prenehajo uporabljati določila odloka o urejanju in varstvu okolja v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 11/95).
Št. 06202-225/98
Podčetrtek, dne 3. februarja 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Podčetrtek
Marko Stadler l. r.
