Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (ZNRŠZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. februarja 1998.

Naravni rezervat Škocjanski zatok (v nadaljnjem besedilu: rezervat) obsega območje znotraj meje, ki poteka: od južnega roba nekdanjega ustja Badaševice v smeri JV po jugo-zahodni brežini zatoka do železniškega nasipa, po njegovem severo-zahodnem robu v smeri SV do preliva med obema vodnima telesoma zatoka, kjer prečka železniški nasip ter nato poteka po njegovem jugo-vzhodnem robu v smeri JZ do severo-vzhodnega roba zemljišča parc. št. 3882/1, k.o. Bertoki in po njem v smeri JV do severo-zahodnega roba obalne ceste ter nato po njem v smeri SV do višine izliva razbremenilnika Rižane, kjer zavije severno, prečka železniško progo ter se nato nadaljuje po severo-zahodnem robu železniškega nasipa v smeri SV do zahodnega roba nove ceste Bertoki – Ankaran in se po njem nadaljuje do melioracijskega kanala parc.št. 5982/3, k.o. Bertoki, ga prečka in se nadaljuje v SZ smeri po severo-vzhodnem robu zemljišč parc. št. 5842/2, 5842/4, 5842/3, (k.o. Bertoki) in zatem zavije proti JZ po severo-zahodnem robu zemljišč 5842/3, 5843/1, 5844/2, 5845/2, (k.o. Bertoki), nakar zavije v smeri SZ do preliva med zatokom in morjem, potem zavije v smeri JZ po jugo-vzhodnem robu trase načrtovane ankaranske vpadnice po severo-zahodni brežini zatoka oziroma zemljišča 1547/1, k.o. Koper, kjer zavije na JV, prečka nekdanje ustje Badaševice in se zaključi na njegovem južnem robu.

Rezervat je razdeljen na dve območji. Meja med območjema poteka po zahodnem robu zemljišča parc. št. 6062/2, k.o. Bertoki, v smeri JV do železniškega nasipa. Zahodno od te meje je prvo območje, vzhodno od nje pa drugo območje.

(1) Meja rezervata in meja med območjema sta označeni na TTN Republike Slovenije (Koper 27 – vzd. 1996, Koper 28 – vzd. 1995, Koper 37 – vzd. 1996, Koper 38 – vzd. 1995) v merilu 1:5000, ki se hrani kot izvirnik pri Državnem zboru Republike Slovenije in pri ministrstvu, pristojnem za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, izvede v zemljiškokatastrskih načrtih meje na podlagi načrtov iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Na podlagi načrtov iz prejšnjega odstavka izda pristojna upravna enota po uradni dolžnosti v upravnem postopku lastnikom nepremičnin v rezervatu ugotovitvene odločbe o statusu naravne znamenitosti po tem zakonu.
(4) Pristojna upravna enota predlaga zaznambo statusa naravne znamenitosti po tem zakonu v zemljiški knjigi.
(5) Območje rezervata se objavi na publikacijski karti v merilu 1:25 000, ki je sestavni del tega zakona.

(1) V rezervatu je na prvem območju prepovedano:
1. izpuščati ali odvajati tehnološke, komunalne odpadne vode, tekoče odpadke in druge tekoče snovi;
2. poslabševati kakovost vode in tal;
3. spreminjati vodni režim;
4. graditi ali postavljati objekte ali naprave;
5. odlagati ali odmetavati odpadke;
6. onesnaževati zrak z emisijami snovi, ki imajo vir v rezervatu;
7. uporabljati agrokemična sredstva za gnojenje in varstvo rastlin;
8. izkopavati, nabirati, poškodovati ali lomiti prostorastoče rastline ali uničevati vegetacijske formacije;
9. posegati v obrežno vegetacijo;
10. loviti, nabirati, preganjati, ubijati živali ali uničevati njihove razvojne oblike;
11. uničevati ali poškodovati gnezdišča ter prostore, kjer se živali zadržujejo, hranijo ali razmnožujejo;
12. spreminjati oblikovitost ali sestavo površja;
13. povzročati hrup, eksplozije ali vibracije ter umetno osvetljevati živali, njihova gnezdišča ali bivališča, kolikor ni to v neposredni zvezi z uporabo obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov;
14. uporabljati kakršnokoli vozilo ali plovilo;
15. zadrževati se v nasprotju s pogoji obiskovanja in zadrževanja.
(2) V rezervatu je na drugem območju poleg ravnanj iz prejšnjega odstavka prepovedano tudi zadrževati se in spreminjati namembnost zemljišč, razen za potrebe rezervata oziroma za urejanje ustrezne predstavitvene infrastrukture.
(3) Minister, pristojen za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše podrobnejše pogoje obiskovanje in zadrževanja v rezervatu.

Vsi posegi izven rezervata, ki lahko spremenijo vodni režim ali kakovost voda, ki se izlivajo v rezervat, morajo biti izvedeni tako, da se ne poslabša obstoječa kakovost voda v rezervatu.

Ne glede na prepovedi iz 4. člena tega zakona v rezervatu lahko:
1. upravljalec rezervata uporablja naprave, vozila in plovila, potrebna za upravljanje, nadzor in spremljanje stanja v rezervatu;
2. upravljalec rezervata v soglasju z javnim zavodom, ki opravlja naloge varstva naravne dediščine na območju rezervata (v nadaljnjem besedilu: javni zavod), posega v obrežno vegetacijo z redčenjem, sekanjem in zasajanjem rastlinstva;
3. izvajalec del opravlja posamezne naloge na podlagi letnih programov dela upravljalca rezervata ali potrjenega sanacijskega programa, razen v času gnezdenja in selitvenih preletov ptic;
4. se opravljajo dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.

(1) Zaradi znanstveno raziskovalnih del lahko minister fizični ali pravni osebi, ki opravlja raziskovalno dejavnost, na podlagi pozitivnega mnenja javnega zavoda dovoli v rezervatu vožnjo s plovili in vozili, približevanje gnezdiščem ter prostorom, kjer se živali zadržujejo, hranijo ali razmnožujejo ter lov ali nabiranje živali ali rastlin.
(2) V dovoljenju iz prejšnjega odstavka se določijo tudi pogoji in način posega ter število osebkov posamezne vrste, ki se lahko odvzamejo iz narave.

Zemljišč na območju rezervata, ki so v lasti države, se ne sme odtujiti.

Zaradi varstva in delovanja rezervata v funkciji ohranitve oziroma ponovne vzpostavitve življenjskih prostorov ogroženih živalskih ali rastlinskih vrst, predvidenih s prostorskim izvedbenim aktom iz 12. člena tega zakona, se lahko lastninska pravica na nepremičninah na območju rezervata odvzame po postopku in na način, ki ga določa zakon, ki ureja razlastitev nepremičnin.

(1) Fizične in pravne osebe, ki se jim zaradi omejitev in prepovedi tega zakona bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru varstvenih režimov v rezervatu oziroma razvojnih usmeritev rezervata, so upravičene do odškodnine.
(2) Odškodnina iz prejšnjega odstavka obsega izgubo ali zmanjšanje dohodka od nepremičnine in se določi po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja razlastitev.

(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme po predhodnem mnenju Mestne občine Koper program varstva in razvoja rezervata (v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje petih let, ki vsebuje zlasti:
1. celovito oceno stanja v rezervatu;
2. načine uresničevanja ciljev varstva in razvoja, določenih z zakonom;
3. oceno stanja v okolici rezervata ter predlog ukrepov za izboljšanje in preprečevanje škodljivih vplivov;
4. potrebna sredstva in vire za doseganje ciljev rezervata, vključno s sredstvi za odškodnine ali nadomestila v primeru odvzema lastninske pravice, in za izvajanje predlaganih ukrepov za izboljšanje življenjskih pogojev in preprečevanje škodljivih vplivov v rezervatu;
5. prostorske opredelitve načrtovanih varstvenih in razvojnih dejavnosti v rezervatu;
6. določitev dejavnosti, ki se lahko opravljajo v rezervatu in smernice za njihov razvoj.
(2) Program je obvezno izhodišče za pripravo planov prostorskega razvoja in prostorskih izvedbenih aktov.
(3) Na podlagi programa sprejme upravljalec rezervata letni program dela, ki ga potrdi minister in mora biti v skladu s sredstvi, zagotovljenimi v proračunu Republike Slovenije.

(1) Vlada po predhodnem mnenju Mestne občine Koper sprejema prostorski izvedbeni akt za rezervat.
(2) Dovoljenje za posege v prostor v rezervatu izda ministrstvo, pristojno za urejanje prostora, na podlagi predhodnega soglasja javnega zavoda.

(1) Dejavnosti varstva in upravljanja rezervata sta javni službi.
(2) Varstvo rezervata obsega te naloge:
1. pripravljanje predloga programa iz prvega odstavka 11. člena tega zakona;
2. pripravljanje dodatnih strokovnih predlogov za varstvo naravnih vrednot v rezervatu;
3. pripravljanje predlogov vzdrževalnih in sanacijskih ukrepov;
4. usklajevanje raziskovalnih nalog v zvezi z rezervatom in organiziranje raziskovalnega dela;
5. opravljanje strokovnih nalog v zvezi z varstvom rezervata.
(3) Dejavnost iz prejšnjega odstavka opravlja javni zavod.
(4) Upravljanje rezervata obsega te naloge:
1. izvajanje varstvenega režima;
2. pripravljanje letnega programa dela in opravljanje tam določenih nalog;
3. stalno spremljanje in analiziranje stanje naravnih vrednot v rezervatu ter obveščanje javnega zavoda o izsledkih teh analiz;
4. upravljanje z zemljišči na območju rezervata, ki so v lasti države;
5. pripravljanje in vzdrževanje objektov, poti in označb v rezervatu;
6. izdajanje publikacij o rezervatu in informiranje javnosti;
7. vodenje informacijskega centra;
8. zbiranje in vodenje dokumentacije o stanju naravnih vrednot v rezervatu;
9. sodelovanje pri mednarodnih projektih ob predstavitvah in strokovnih raziskavah rezervata in skrb za izvajanje prevzetih projektov;
10. organiziranje in izvajanje nadzorne službe.
(5) Dejavnost iz prejšnjega odstavka opravlja upravljalec rezervata, ki izvaja nalogo iz 10. točke prejšnjega odstavka na podlagi javnega pooblastila.

(1) Vlada podeli koncesijo za upravljanje rezervata na podlagi javnega razpisa.
(2) Za določitev koncesionarja, za vprašanja v zvezi s koncesijsko pogodbo, za prenehanje koncesijskega razmerja in druga vprašanja iz koncesijskega razmerja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
(3) S pravnomočnostjo odločbe o podelitvi koncesije se na koncesionarja prenese tudi upravljanje z zemljišči na območju rezervata, ki so v lasti države.
(4) Sredstva za upravljanje rezervata se pridobivajo iz:
1. državnega proračuna;
2. sredstev lastne dejavnosti upravljalca v zvezi z rezervatom vključno z vstopninami;
3. dotacij in donacij;
4. drugih virov.

Javni zavod spremlja izvajanje koncesije na območju rezervata in obvešča ministrstvo o izvajanju nalog iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljajo inšpektorji za okolje.

(1) Izvajanje prepovedi, ki so določene v rezervatu, neposredno nadzoruje nadzorna služba, ki jo organizira upravljalec rezervata.
(2) Naloge nadzorne službe so:
1. neposredno spremljanje stanja v rezervatu;
2. stalen nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov;
3. ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz tega zakona ter obveščanje pristojnih inšpektorjev;
4. izrekanje denarnih kazni v primerih iz 21. člena tega zakona.
(3) Naloge nadzorne službe opravljajo naravovarstveni nadzorniki.
(4) Naravovarstveni nadzornik ima službeni znak in izkaznico.
(5) Naravovarstveni nadzornik ima v zvezi z opravljanjem nadzorstva po tem zakonu pravico legitimirati osebe.
(6) Minister podrobneje določi organizacijo in predpiše način dela nadzorne službe ter obliko službenega znaka in obrazec izkaznice iz četrtega odstavka tega člena.

(1) Naravovarstveni nadzornik je lahko vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki ima pooblastilo po tem zakonu.
(2) Naravovarstvenim nadzornikom izdaja minister pooblastilo iz prejšnjega odstavka po predhodnem preizkusu znanja.
(3) Preizkus znanja iz prejšnjega odstavka izvede javni zavod.
(4) Ministrstvo vodi evidenco izdanih pooblastil za naravovarstvene nadzornike, ki vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, rojstne podatke, podatke o strokovni izobrazbi, prebivališče, podatke o opravljenem predhodnem preizkusu znanja.
(5) Minister predpiše program preverjanja znanja ter način in postopek za izdajo pooblastil po tem zakonu ter način vodenja evidence iz prejšnjega odstavka.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s prepovedmi iz 1. do 13. točke prvega ter iz drugega odstavka 4. člena in iz 5. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če brez dovoljenja pristojnega ministra opravlja dejavnosti iz prvega odstavka 7. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev, ki se izterja na kraju prekrška, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če v nasprotju s prepovedjo iz 14. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona uporablja kakršnokoli vozilo ali plovilo;
2. če se v nasprotju s prepovedjo iz 15. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona zadržuje v rezervatu, v nasprotju s pogoji obiskovanja in zadrževanja.
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju prekrška, se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Denarno kazen iz prvega in drugega odstavka tega člena izterjajo takoj na kraju samem pristojni inšpektor, policist ali naravovarstveni nadzornik.

(1) Prvi program varstva in razvoja rezervata sprejme vlada v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi ukrepe, potrebne za vzpostavitev primernih pogojev za življenje rastlin in živali v rezervatu. Ta del programa mora vsebovati sestavine sanacijskega programa skladno z zakonom o varstvu okolja.
(3) V postopku priprave sanacijskega programa iz prejšnjega odstavka se predlagane rešitve preverijo tudi z vidika varstva kulturne dediščine na tem območju in z vidika razvoja mesta Koper.
(4) Primerni pogoji za življenje rastlin in živali na drugem območju rezervata se vzpostavijo v enem letu po uveljavitvi tega zakona oziroma v roku, določenim s programom iz prvega odstavka tega člena.
(5) Sredstva za izvedbo sanacijskih ukrepov zagotovi Republika Slovenija.
(6) Upravljalec rezervata poskrbi za izvedbo sanacijskih ukrepov.

Do sprejema prostorskega izvedbenega akta iz 12. člena tega zakona določi minister, pristojen za prostor, podrobnejše pogoje za gradnjo objektov, naprav in infrastrukture, potrebne za izvedbo sanacijskega programa iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Prepovedi iz 14. in 15. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona na drugem območju rezervata in prepoved zadrževanja na drugem območju rezervata iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, se začnejo uporabljati po vzpostavitvi primernih pogojev za življenje rastlin in živali v rezervatu, na podlagi programa iz 22. člena tega zakona.

Minister v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega zakona predpiše:
1. podrobnejše pogoje za obiskovanje in zadrževanja v rezervatu iz 4. člena tega zakona;
2. organizacijo in način dela nadzorne službe iz 17. člena tega zakona;
3. program preverjanja znanja iz 18. člena tega zakona;
4. način in postopek izdaje pooblastil iz 18. člena tega zakona;
5. način vodenja evidence iz 18. člena tega zakona.

Do uveljavitve sistema varstva naravnih vrednot opravlja naloge varstva naravne dediščine na območju rezervata po tem zakonu Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.

Upravljalci z zemljišči v lasti države na območju rezervata uredijo dokumentacijo v zvezi s prenosom upravljanja z zemljišči v treh mesecih po podelitvi koncesije.

Vlada določi koncesionarja in podeli koncesijo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.