Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 48/93, 71/93 in 41/97) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97 in 70/97) je Občinski svet občine Kamnik na 32. seji dne 4. 2. 1998 sprejel

Ureditveni načrt temelji na projektu, ki ga je izdelal Projektivni atelje – ARHING pod št. 37/96 v aprilu 1997 in uskladil v oktobru 1997.

Ureditveni načrt zajema območje pridobivanja kalcita in apnenca, pogoje za eksploatiranje in sanacijo, določitev lokacije podzemne separacije s potrebno komunalno ureditvijo ter faznost izvajanja.
Celotno ureditveno območje meri v planu 2,55 ha.

Ureditveni načrt vsebuje:
– predhodne pogoje in soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti;
– posebne strokovne podlage – tekstualni in grafični del;
– vpliv predvidenih posegov na okolje z mnenjem Inštituta za varovanje zdravja;
– ureditveni načrt – tekstualni in grafični del.

Na severu poteka meja po strugi potoka Grohat do zaključka parcele št. 782. Po njeni zahodni meji se obrne proti jugu in teče do sečišča s parcelo št. 339/1. Tu zavije proti zahodu in se drži južnega roba parcel št. 783, 784, 785, 786, 787 in delčka parc. št. 788 do sečišča s severno mejo parcele št. 328, po kateri poteka ca. 100 m proti jugovzhodu in se nato obrne v smeri jugozahod. Prečka parcele št. 328 in 320 do polovice, nato pa vzporedno z jugozahodno mejo parcelne št. 320 poteka do Kamniške Bistrice. Po njenem desnem bregu nato poteka do izhodišča pri južnem robu parcele št. 873/131.

Pridobivalno območje kamnoloma zajema vse parcele znotraj meje ureditvenega načrta. To so parcelne številke: 335, 336, 337/1,2 332, 333/2, 333/1, 334, 329, 330/1, 330/2, 331, 325, 324/1, 324/2, 323, 321/2, 322/1, 339/1, 338/1, 338/2, 339/2, 339/1, 320, 321/1, 781, 782 – vse k.o. Županje njive.
Na tem območju so dovoljeni posegi za pridobivanje apnenca in kalcita, deponija jalovine, postavitev podzemne drobilnice, ureditev reliefa in ureditev brežin, etaž in nasipa ob desnem bregu Kamniške Bistrice s celotno rekultivacijo eksploatiranih površin.

V naslednjem obdobju (minimalno 20 let), se eksploatacija lahko izvaja le v severnem delu, južno območje se začasno rekultivira. Prepusti se naravnemu zaraščanju, ki se ga pospeši z dosaditvijo hitro rastočih avtohtonih vrst dreves v izkopane sadilne jarke in ovijalk v sadilne niše.

Odkop apnenca se v severnem in kasneje v južnem delu začne na najvišji predvideni etaži na koti 700. Nadaljuje se navzdol po posameznih etažah. Istočasno se kalcit odkopava na koti pod 550. Vmes, na koti 560, se uredi varovalno etažo z varovalnim robom, ki preprečuje padanje apnenca nižje od te kote.

Za pričetek odkopa na najvišji etaži je potreben predhoden posek gozda in izdelava dostopa do kote 738.

Pridobivanje se lahko izvaja po že ustaljeni metodi z vrtanjem minskih vrtin velikega premera in masovnim miniranjem. Parametri minskega polja in način miniranja so opisani v ureditvenem načrtu.

Za transport odminiranega materiala na osnovno etažo na koti 450 se izkoristi prirodna drča na meji med severnim in južnim delom kamnoloma, ki se jo predhodno reliefno korigira tako, da bo imela nagib 40º, širino pri dnu 10 m, širino pri vrhu 20 m in globino 10 m.

Na osnovni etaži 450 je potrebno v smeri sipanja preko drče na koncu urediti zaščitno pregrado, ki bo imela nalogo varovati cesto na osnovni etaži pred morebitnim valjenjem skal vzdolž drče.

Deponija jalovine se uredi na osnovni etaži z izdelavo nasipa proti Kamniški Bistrici.

Pred pričetkom del na nižji etaži – pod koto 700, je potrebno dela na predhodni etaži zaključiti vključno z rekultivacijo, ki se izvaja na enak način kot v južnem delu, le da se predvidi trajna zasaditev z avtohtonimi vrstami. Le-te ter zemeljski substrat za sadilne jarke in niše je potrebno izbrati tako, da se bodo lahko rastline prilagodile klimatskim pogojem in strmemu pobočju ter v končni fazi uspevale brez posebne nege (rdeči bor, smreka, trepetlika, breza, pionirske vrste plezalk in grmovnic).

Zasaditi je potrebno tudi končno oblikovani nasip ob Kamniški Bistrici s pričetkom zasaditve obrežnih vrst dreves (črna jelša, vrba) na južnem delu nasipa.

Na južnem delu opuščenega dela kamnoloma na koti 460 bo podzemna lokacija drobilnice z rovi na zunanje deponije posameznih frakcij med koto 450 in 460.

Stroji v drobilnici morajo biti opremljeni z napravami za odsesavanje in filtriranje prahu, ki odgovarjajo evropskim normativom in standardom.

Obstoječi pomožni objekti (obratna pisarna s prostori za zaposlene delavce in sanitarije) ostanejo nespremenjeni, ker se število zaposlenih ne povečuje.

Interni promet poteka po severni in južni cesti po pobočju Grohata z navezavo na posamezne etaže.
Južna cesta v makadamski izvedbi, ki v serpentinah vodi do kote 520, se bo s prenehanjem eksploatacije v južnem delu začasno opustila oziramo nadomestila z novo, ki bo vodila do vsipne rešetke primarnega bunkerja iz kote 450 na koto 467.
Nakladanje in manipulacija se izvaja na osnovni etaži.

Iz osnovne etaže se kamioni–cisterne in kamioni–vlačilci z nosilnostjo do 25 ton preko mostov na severnem in južnem delu čez Kamniško Bistrico vključijo v javni promet na cesti Kamniška Bistrica–Kamnik. Ker se promet s kamioni poveča za več kot 100%, je potrebno izvesti rekonstrukcijo križišča z glavno cesto in urediti levi zavijalni pas na glavni cesti Kamniška Bistrica–Kamnik.
Javni pomen bo po zaključku eksploatacije imela tudi cesta na severnem pobočju Grohata, ki je izven ureditvenega območja. Cesta je asfaltirana do kote 550, dalje do kote 700 pa je v makadamski izvedbi. Cesta ima funkcijo dostopa do posameznih etaž v kamnolomu.

Potrebna je izgradnja nove TP z močjo 450KW za potrebe nove drobilnice. TP bo locirana na koti 467 neposredno ob vsipni rešetki primarnega bunkerja. Postaja mora biti opremljena z ustrezno lovilno skledo za maksimalno količino olja, ki ga transformator vsebuje. Povezava do distribucijskega daljnovoda na severnem obodu kamnoloma, ki ga je deloma potrebno prestaviti, mora biti kabelska.

Za odvodnjavanje voda iz pobočja morajo biti etaže v horizontalnem naklonu 1% v daljši smeri do skupne točke na vsakih 200 m. Na teh mestih se postavijo manjši ustrezni usedalniki, ki morajo biti zatesnjeni tako, da se eventualna razlitja zadržijo.
Vode iz območja klasirnice bodo speljane tudi preko usedalnikov, ki morajo biti opremljeni z lovilci olj.

Med obratovanjem je potrebno stalno preverjati obremenitev okolja v skladu z določili 70. člena zakona o varstvu okolja.

Investitor površinskega kopa in upravljalec vodnega zajetja “Iverje” morata pogodbeno urediti medsebojne obveznosti. Nadzor nad izvajanjem ima Občina Kamnik, ki je sopodpisnik te pogodbe.

Dostopi do gozda morajo ostati zunaj ureditvenega območja neovirani. V te namene bo služila tudi cesta na severnem pobočju Grohata, ki jo je zgradil investitor kamnoloma.

Ograja kamnoloma mora biti taka, da živalskim vrstam ni preprečen prehod čez etaže.

Prepovedano je odlaganje materiala izven območja ureditvenega načrta. Odrivka se uporabi za izgradnjo 10 m visokega nasipa ob Kamniški Bistrici, odkopani apnenec in kalcit pa se začasno, do odvoza kupcem, odlaga na osnovno etažo na koti 450.

Prepovedano je izpiranje prahu v reko. Na desnem bregu Kamniške Bistrice se občasne večje količine vode ob nalivih pred izlitjem v Kamniško Bistrico iz osnovne etaže filtrirajo skozi umetni nasip.
Investitor mora vsa dela, ki lahko vplivajo na kvaliteto vode (kaljenje) Kamniške Bistrice, predhodno uskladiti z ribiško družino Bistrica–Domžale. Taka dela se ne smejo izvajati v času drsti potočne postrvi

Investitor je dolžan vsako zaključeno končno etažo pred pričetkom del na novi etaži sproti sanirati, to se pravi zasaditi z drevesnimi vrstami in grmovnicami v sodelovanju z ustreznimi strokovnjaki s tega področja in v skladu z usmeritvami ureditvenega načrta.

Celotno eksploatacijsko območje kamnoloma mora biti varovano z napisi o prepovedi gibanja na tem območju in z ustrezno varovalno ograjo. Z varovalno ograjo morajo biti zaščiteni tudi strmi odseki, ki bi lahko pomenili nevarnost za obiskovalca po končani eksploataciji.

Investitor se obvezuje v času do sprejetja ustrezne zakonodaje za te posege plačevati Občini Kamnik odškodnino za obremenitev okolja. Višina in način plačevanja se določi s posebno pogodbo med Občino Kamnik in podjetjem Calcit, d.d.
Odškodnina za obremenitev okolja se 100% vrača v KS Kamniška Bistrica za izgradnjo komunalne infrastrukture.

Etapnost je predvidena v naslednjem vrstnem redu:
1. etapa:
– ureditev križišča za levo zavijanje v kamnolom – pred povečanjem proizvodnje oziramo prometa;
– začasna opustitev in sanacija južnega dela kamnoloma;
– odpiranje najvišje etaže na koti 700. V ta dela so vključena: posek gozda do kote 738, izdelava dostopa na koto 738, izdelava buldožerske poti na koti 738, izdelava pomožne etaže na koti 720, izdelava vpadnika na koti 720 in 700 v smeri proti jugu, izvedba razgledne ploščadi na zaključku severne ceste;
– odkopavanje apnenca med kotama 738 in 700;
– dograditev nasipa ob Kamniški Bistrici z odkopano jalovino;
– ureditev drče za vertikalni transport;
– ureditev varovalne etaže z varovalno ograjo na koti 560;
2.etapa:
– sanacija prve zaključene najvišje etaže;
– odkopavanje apnenca pod koto 700;
– izgradnja drobilnice s klasirnico ter postavitev potrebne TP s kabelsko povezavo do VN voda;
– prestavitev VN daljnovoda na severnem območju kamnoloma;
– dokončna ureditev nasipa ob Kamniški Bistrici z zasaditvijo;
– asfaltiranje severne pobočne ceste do kote 700;
3. etapa:
– eksploatacija apnenca do kote 550 in sprotna sanacija zaključenih etaž;
– preselitev eksploatacije apnenca na južno območje z izkoriščanjem apnenca od zgoraj navzdol (v primeru ureditve lastništva), na severnem delu nadaljevanje z izkopom kalcita;
– sprotna dokončna sanacija severnega dela;
– prestavitev drobilnice s separacijo na severni del;
4. etapa
– zaključek vseh eksploatacijskih del (predvidoma do leta 2053). Zaključni nagib posamezne etaže bo 70º, zaključni nagib vseh etaž pa 53º;
– demontaža drobilnice in klasirnice ter rekultivacija tudi tega dela.

Pri izvajanju posegov v ureditvenem območju ni dovoljena sprememba namembnosti objektov in naprav. Od nakazanega oblikovanja reliefa (grafična priloga 11), so dovoljena manjša odstopanja glede na stanje na terenu, vendar mora ostati princip sanacije enak.
Vsi posegi se morajo izvajati na osnovi potrjenega rudarskega načrta, ki mora biti usklajen z izhodišči ureditvenega načrta.

Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja pristojna urbanistišna inšpekcija.

Ureditveni načrt je na vpogled občanom in pravnim osebam na Občini Kamnik, oddelek za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.