Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 20. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95, 16/96 in 1/97) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 19. februarja 1998 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec, ki jih je izdelal Razvojni center – Planiranje, d.o.o. Celje pod št. proj. 028/96 v januarju 1998 in so sestavni del tega odloka.

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec se nanašajo na:
a) pozidavo s stanovanjskimi, infrastrukturnimi in poslovnimi objekti ter z objekti za družbene dejavnosti in rekreacijo znotraj še prostih površin oziroma na dopolnilno gradnjo na posameznih karejih ureditvenega območja zazidalnega načrta;
b) spremembo meje ureditvenega območja zazidalnega načrta v jugovzhodnem delu tako, da se iz ureditvenega območja izločijo površine, ki jih ureja odlok o ureditvenem načrtu za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu z ožjim vplivnim območjem (Uradni list RS, št. 45/96 in 78/96).

Za ureditveno območje zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec, ki ga ne obravnava ta odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve ZN) – 5. člen tega odloka, veljajo določila odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske V. v Žalcu (Uradni vestnik Celje, št. 16/68), odloka o zazidalnem načrtu soseske Frenga Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 11/69 in 23/70 ter Uradni list SRS, št. 42/72) in odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseke V. v Žalcu in zazidalnega načrta soseske Frenga Žalec (Uradni list SRS, št. 10/82).

Celotno območje zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec meji na jugu na Savinjsko cesto, na vzhodu poteka meja po Aškerčevi ulici do Oničeve ulice, poteka po njej do njenega vzhodnega roba, kjer se obrne proti jugu po vzhodni meji zemlj. parc. št. 835/6 k.o. Gotovlje in nato po južni meji parcele št. 835/2 k.o. Gotovlje proti vzhodu do Velenjske ceste. Meja se obrne proti severu in poteka po Velenjski cesti do magistralne ceste M 10 Celje–Ljubljana, kjer se obrne proti zahodu in poteka po južnem robu magistralne ceste do križišča z Gotoveljsko cesto. Zahodna meja poteka po Gotoveljski cesti proti jugu do križišča s Savinjsko cesto.
Površina celotnega ureditvenega območja zazidalnega načrta, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske V. v Žalcu (Uradni vestnik Celje, št. 16/68), z odlokom o zazidalnem načrtu soseske Frenga Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 11/69 in 23/70 ter Uradni list SRS, št. 42/72) in z odlokom o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. v Žalcu in zazidalnega načrta soseske Frenga Žalec (Uradni list SRS, št. 10/82) se zmanjša za 2,50 ha in meri ca. 33,70 ha.

Ureditveno območje je zaradi preglednosti razdeljeno v 5 karejev z oznakami A, B, C, D in E. Vse navedene parcele ležijo v k.o. Gotovlje.
Kare A:
Nahaja se na severozahodnem delu območja in je omejen na severu z južnim robom magistralne ceste M10 Celje–Ljubljana, na vzhodu z zahodnim robom Ulice heroja Staneta. Južna meja poteka od Ulice heroja Staneta proti zahodu po južnem robu zemlj. parc. št. 162/6, 162/1, prečka cesto 1758/1 in se nadaljuje proti zahodu po južnem robu parcel 171/13 in 171/14. Meja se obrne proti jugu po robu parcel 237/26 in 215/1, nato proti zahodu po južnem robu parcele 215/1 do Arničeve ulice, jo prečka in teče po njenem zahodnem robu proti severu do parcele 237/1. V nadaljevanju poteka meja po zahodni meji parcele 237/1, 240/1, zaobide parceli 237/12 in 171/21 ter se nadaljuje po zahodnem robu parcele 171/1 proti severu in nato proti zahodu po južnem robu parcel 170/1 in 170/2, nato se obrne proti severu po zahodnem robu parcele 170/2 do južnega roba parcele 35/1, po katerem gre proti zahodu do izhodiščne točke v križišču magistralne ceste in Gotoveljske ceste.
Kare A meri ca. 6,4 ha.
Kare B:
Leži na severovzhodnem delu ureditvenega območja. Severna meja poteka po južnem robu magistralne ceste M10 Celje–Ljubljana, vzhodna po zahodnem robu Velenjske ceste, južna po severnem robu parkirišč osnovne šole in južnem robu kompleksa športnih igrišč ter zahodna po vzhodni meji funkcionalnega zemljišča nogometnega stadiona.
Območje meri ca. 2,2 ha.
Kare C:
Območje na jugozahodnem delu ureditvenega območja je omejeno na zahodu z vzhodnim robom Gotoveljske ceste, na severu z južnim robom Tomšičeve ulice, na vzhodu z zahodnim robom parcele št. 1757/2 k.o. Gotovlje in jugu s severnim robom Savinjske ceste.
Kare C meri ca. 1,4 ha.
Kare D:
Nahaja se na južnem delu ureditvenega območja. Vzhodna in južna meja potekata po zahodnem robu Ulice heroja Staneta in severnem robu Savinjske ceste, zahodna meja pa po vzhodnem robu parcele 197/11. Severna meja teče po severnem robu Tomšičeve ulice, zaobide parcelo 195/4, prečka parcelo 195/18 in se nadaljuje po severnem robu parcele 195/24.
Območje meri ca. 1,4 ha.
Kare E:
Kare vključuje jugovzhodni del ureditvenega območja. Južna meja poteka po Savinjski cesti do Aškerčeve ulice, kjer se obrne proti severu po zahodnem robu Aškerčeve ulice do parcele 157/3. Po južnem robu te parcele – parkirišče teče meja proti zahodu do občinske poti ob nogometnem stadionu in se nadaljuje po tej poti do parcele 161/2. Tu se obrne proti jugu po vzhodnem robu parcel št. 161/2, 150/4 in 149/5. V oddaljenosti ca. 35 m severno od objekta Žana se obrne proti zahodu in prečka parceli 149/5 ter 149/3 k.o. Gotovlje do vzhodnega roba Ulice heroja Staneta, po katerem se nadaljuje proti jugu do križišča s Savinjsko cesto.
Kare E meri ca. 4,1 ha.

Območje sprememb in dopolnitev ZN je namenjeno pozidavi z objekti, katerih dejavnosti spadajo med prevladujoče dejavnosti posameznih karejev ali pa so z njimi povezane.
Kare A:
– predvidena je gradnja 4 enodružinskih stanovanjskih hiš kot dopolnitev obstoječe stanovanjske pozidave,
– prostor severno in zahodno od obstoječe blokovne zazidave je namenjen novogradnji treh nizov stanovanjskih blokov in enega niza poslovno-stanovanjskega bloka (poslovni prostori v kletni etaži za nehrupno trgovsko, servisno in poslovno dejavnost),
– v obcestnem pasu magistralne ceste M 10 je predvidena gradnja bencinskega servisa s spremljajočimi prostori (prodajalna, avtopralnica, avtosalon, avtoservis, gostinski lokal), 3 nizi garažnih boksov, garažna hiša, poslovni objekt za trgovsko in servisno dejavnost, avtobusna postaja, sprememba namembnosti obstoječe kotlarne, poslovni objekt in gradnja prizidka k obstoječemu poslovno-stanovanjskemu objektu,
– parkirne površine za potrebe prebivalcev blokov so predvidene ob internih dovoznih cestah (211 parkirnih mest), v nizih garažnih boksov (72 garažnih boksov) in v garažni hiši (60 garaž), za potrebe stanovalcev – individualnih stanovanjskih objektov pa v sklopu funkcionalnih zemljišč,
– parkirne površine za potrebe javnih objektov (bencinski servis, poslovni objekt, avtobusna postaja) so predvidene na funkcionalnih zemljiščih teh objektov,
– zelenicam je namenjen prostor južno od magistralne ceste M 10, pas ob internih dovoznih cestah (drevoredi) in površine ob stanovanjskih blokih, ki se proti stanovanjskemu območju zaključujejo z notranjimi dvorišči,
– v atriju poslovnega objekta je predvidena ureditev manjšega trga.
Kare B:
– predvidena je ureditev parka z otroškim igriščem kot dopolnitev obstoječega športno-rekreacijskega centra.
Kare C:
– prostor med obstoječo stanovanjsko pozidavo in obcestnim pasom (10 m od Savinjske ceste) je namenjen gradnji prizidkov in samostojnih objektov za stanovanjsko oziroma nehrupno storitveno in servisno dejavnost.
Kare D:
– predvidena je gradnja prizidka h gasilskemu domu in prizidka k poslovnemu objektu za oskrbne, storitvene ali družbene dejavnosti,
– zemljišče južno od obstoječega objekta Telekoma je namenjeno ureditvi javnega parkirišča (26 parkirnih mest).
Kare E:
– na lokaciji obstoječe avtobusne postaje je predvidena gradnja novega poslovnega objekta za trgovsko, gostinsko, obrtno dejavnost in poslovne prostore mestnega značaja ter sprememba namembnosti obstoječega objekta avtobusne postaje v prostore za gostinsko, servisno ali trgovsko dejavnost,
– ob blagovnici Žana je predvidena gradnja prizidka,
– prostor vzhodno od hotela je namenjen gradnji bazena s spremljajočimi prostori (savna, fitnes, zimski vrt),
– predvidena je razširitev objekta glasbene šole (nadzidava, dozidava),
– na severnem zaključku Aškerčeve ulice je predvidena gradnja poslovno-stanovanjskega objekta za dejavnost, ki ne vpliva negativno na okolje,
– predvidena je razširitev obstoječega parkirišča severno od kulturnega doma (62 novih parkirnih mest),
– v atriju južno od blagovnice Žana je predvidena ureditev manjšega trga,
– zelenicam je namenjen prostor ob poslovnih in družbenih objektih, pas ob dostopnih poteh (drevored) ter na parkiriščih (zasaditev drevja).
Obstoječi objekti:
– dovoljena je dozidava, nadzidava in adaptacija obstoječih objektov po predhodni prostorski preveritvi,
– dovoljena je sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov po predhodni prostorski preveritvi in ob upoštevanju veljavnih normativov za varstvo okolja.

Rušenje objektov
Zaradi predvidenih posegov na območju sprememb in dopolnitev ZN je predvideno rušenje dveh objektov v kareju E:
– stanovanjski objekt Aškerčeva ulica 8,
– objekt s klubskimi prostori Aškerčeva ulica 10.
Na objektih, ki so z načrtom predvideni za rušenje, so dovoljena nujna potrebna vzdrževalna dela. Prizidave, dozidave in nadzidave ter druga dela, ki bi povečala gradbeno vrednost objekta, niso dopustna. Rušenje objektov je predvideno samo v primeru ustrezne novogradnje oziroma ureditve površin.

Za urbanistično oblikovanje območja sprememb in dopolnitev ZN veljajo naslednji pogoji:
Splošno:
– ohranitev obstoječih objektov in ureditve pripadajočih funkcionalnih zemljišč z zgrajeno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo v največji možni meri.
Kare A:
– vzdolžna os blokovne zazidave v smeri vzhod–zahod in sever–jug,
– orientacija dnevnih prostorov stanovanj v smeri proti vzhodu in zahodu v lamelah z osjo sever–jug in v smeri proti jugu v lamelah z osjo vzhod–zahod,
– členitev višinskega gabarita blokovne zazidave na način, da je ustvarjen prehod med obstoječo visoko blokovno zazidavo ter enodružinsko zazidavo in kmetijskimi površinami,
– lociranje objektov infrastrukturnega značaja v obcestni pas magistralne ceste M 10 (visoka obremenitev prostora ob cesti s komunalnim hrupom),
– ureditev zemeljskih nasipov ob dostopih na vhodni podest stanovanjskih blokov in ureditev notranjih dvorišč na drugi strani,
– ureditev ploščadi s primerno opremo na severni strani poslovno-stanovanjskega bloka,
– krožna zasnova dovoznih cest,
– pravokotni tlorisni gabarit enodružinskih stanovanjskih hiš z daljšo stranico v smeri vzhod–zahod, orientacija bivalnih prostorov proti jugu in zahodu, uvoz v garažo s servisne ceste.
Kare C:
– dopolnilna gradnja prizidkov in samostojnih objektov do gradbene linije v oddaljenosti 10 m od Savinjske ceste.
Kareji A, D in E:
– upoštevanje v grafičnem delu določene gradbene linije – odmik od ceste za poslovne objekte v kareju A, D in E, prizidek gasilskega doma, glasbeno šolo, bazen, prizidek blagovnice in poslovno-stanovanjsko hišo v kareju E ter ureditev dostopov do teh objektov z obstoječih prometnih površin,
– premostitev višinske razlike med obstoječim platojem pred blagovnico Žana in predvidenim platojem severno od novega poslovnega objekta s stopnicami v obliki polkroga (amfiteater) v kareju E.

Za arhitektonsko oblikovanje objektov veljajo naslednji pogoji:
Splošno:
– vertikalni gabariti vseh predvidenih objektov so opisani v arhitektonski zazidalni situaciji.
Kare A:
1. Blokovna zazidava
– določena je linija maksimalnega tlorisnega gabarita objektov,
– vertikalni gabarit je K+P+3 in K+P+4 in je po objektih razviden iz arhitektonske zazidalne situacije,
– členitev fasade je dovoljena do maksimalnega tlorisnega gabarita,
– zaradi vedutno izpostavljene lokacije ob magistralni cesti morajo biti fasade primerno členjene in oblikovane,
– zaradi bližine magistralne ceste in obremenitev s komunalnim hrupom je obvezna dodatna protihrupna zaščita severnih fasad stanovanjskih blokov,
– streha bo dvokapnica z naklonom 25–30º in temno kritino.
2. Poslovni objekt

– določena linija maksimalnega tlorisnega gabarita
– bruto tlorisni gabarit                      1350 m2
– etažnost                                    P+IP
– streha                                      dvokapnica
                                              v naklonu 30-35º
– kritina                                     temna

3. Enodružinska stanovanjska gradnja

– maksimalni tlorisni gabarit                 10 x 12 m
– etažnost                                    P+1
– streha                                      dvokapnica, smer
                                              slemena vzhod–
                                              zahod, naklon 25-35º,
                                              temna kritina
– oblikovanje                                 objekti se prilagajajo
                                              obstoječim objektom
– kota pritličja     ca. 20-30 cm nad
                                              nivojem obstoječega
                                              terena

Kare C:
– novogradnje kot zapolnitve med obstoječimi objekti in adaptacije, ter prizidave obstoječih objektov, je oblikovno prilagoditi obstoječi zazidavi.
Kare D:
1. Poslovni objekt

– bruto tlorisni gabarit                      550 m2
– etažnost                                    P+2
– streha                                      dvokapnica, temna
                                              kritina
– oblikovanje                                 skrbno oblikovanje
                                              fasad s poudarjenimi
                                              uličnimi fasadami

2. Prizidek gasilskega doma

– bruto tlorisni gabarit                      675 m2
– etažnost                                    P+1
– oblikovanje                                 skrbno oblikovanje
                                              fasad s poudarjeno
                                              ulično fasado

Za oba objekta je določena linija maksimalnega tlorisnega gabarita.
Kare E:
1. Poslovni objekt

– bruto tlorisni gabarit                      1030 m2
– etažnost                                    P+2
– streha                                      dvokapnica, temna
                                              kritina

2. Glasbena šola

– bruto tlorisni gabarit                      1020 m2
– etažnost                                    K+P+1

3. Poslovno-stanovanjska hiša

– maksimalni tlorisni gabarit                 15 x 20 m
– etažnost                                    P+1+IP
– streha                                      dvokapnica v naklonu
                                              30–35º
– kritina                                     temna

4. Bazen s spremljajočimi prostori

– tlorisni bruto gabarit                      780 m2
– etažnost                                    P

5. Prizidek blagovnica

– tlorisni bruto gabarit                      350 m2
– etažnost                                    P+1

Za vse objekte je določena linija maksimalnega tlorisnega gabarita.
Zaradi izpostavljene lokacije v novem centru mesta je potrebno skrbno oblikovanje fasad s poudarjenimi uličnimi fasadami in fasadami, ki mejijo na trg.

Elementi za zakoličbo objektov so opredeljeni v spremembah in dopolnitvah ZN iz 1. člena tega odloka in so obvezni.
V grafičnih prilogah so določene linije maksimalnega tlorisnega gabarita za naslednje objekte oziroma skupine objektov:
– blokovno zazidavo v kareju A,
– poslovne objekte v kareju A, D in E,
– prizidek gasilskega doma v kareju D,
– glasbeno šolo, bazen in prizidek blagovnice v kareju E.
Za enodružinske stanovanjske hiše so določeni maksimalni možni tlorisni gabariti.
Odmiki vseh objektov od prometnic so obvezujoči.
Višinski gabariti so določeni okvirno s številom etaž, natančneje bodo določeni v idejnih zasnovah objektov.
Tolerance pri tlorisnih in višinskih gabaritih:
Pri stanovanjskih objektih – blokih in enodružinskih hišah je dovoljena le gradnja z zazidalnim načrtom določenih ali manjših objektov. Za ostale objekte so kot tolerance dovoljene spremembe tlorisnih in višinskih gabaritov pod pogoji, da spremembe ne bodo ovirale kasnejših izvajanj in realizacije zazidalnega načrta in da bodo v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na varovanje okolja.
Tolerance pri namembnosti objektov:
V kareju C je dovoljena sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov v poslovno-stanovanjske objekte kakor tudi dopolnilna gradnja (novogradnje, prizidave) za nehrupno storitveno in servisno dejavnost pod pogojem, da investitor z oceno vplivov na okolje dokaže, da vplivi na okolje ne bodo presegali zakonsko dovoljenih ravni.
Tolerance pri funkcionalnih zemljiščih:
Meje funkcionalnih zemljišč so informativne. Kot tolerance so možne korekcije pri zakoličbi na terenu.
Tolerance pri ureditvi parkirnih površin:
Zazidalni načrt predvideva tlorisne dimenzije parkirnega mesta 5 x 2,5 m, s talno obeležbo za dimenzije 4,6 x 2,3 m je možno pridobiti ustrezno večje število parkirnih mest.

Na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je potrebno urediti proste zelene površine kot jih prikazuje koncept zasaditve v grafičnem delu ZN z naslednjo funkcijo:
– mestno-higienska funkcija zelenja: to je zelenje, ki je predvideno zaradi zadrževanja hrupa, prahu in izboljšave zraka. Takšno vlogo imajo obvezni zeleni tamponi južno od magistralne ceste M 10, ki ločijo prometnico od zazidanih, športnih in parkovnih površin, zasaditev drevja na parkirišču, drevoredi ob servisnih cestah in peš poteh (od parkirišča do kulturnega doma in glasbene šole) ter nekatere skupine dreves, ki ločijo med seboj različne dejavnosti (med območjem kulturnega doma in predvidenim bazenom);
– oblikovalska funkcija: to so nekateri drevoredi, skupine drevja ob križiščih, soliterna drevesa, ki ločujejo posamezna območja med seboj ali jih povezujejo in pomenijo v prostoru orientacijske točke oziroma nekaj, s čemer se prostor identificira;
– ambientalna funkcija: to so zelene in proste površine, ki ustvarjajo določene zaključene prostore s svojimi specifičnimi vizualnimi in ambientalnimi rešitvami. Mednje sodijo predvideni park severno od osnovne šole in zelene površine ob kulturnem domu, ter zasaditev ob centralnem igrišču in ploščadi notranjega dvorišča stanovanjskih blokov in zasaditev ob nizu garaž.
Koncept zasaditve v spremembah in dopolnitvah ZN je osnova za podrobnejšo obdelavo v projektu zunanje ureditve.

Za cestno omrežje in ostale utrjene površine veljajo naslednji pogoji:
– ureditev prometa na obodnih cestah ureditvenega območja sprememb in dopolnitev ZN kot to opredeljujejo sprejete “Urbanistične zasnove naselja Žalec” kot sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 69/93),
– izgradnja notranjega cestnega omrežja v kareju A: interna dovozna cesta v smeri vzhod–zahod in nanjo pravokotne servisne ceste, ki napajajo objekte ob magistralni cesti M 10, na drugi strani pa se priključujejo na že obstoječe cestno omrežje stanovanjske soseske,
– priključitev predvidenih objektov v karejih C, D in E na obstoječe cestno omrežje,
– vzpostavitev takšnega prometnega režima v kareju A, da bo notranje cestno omrežje namenjeno samo prometu vozil stanovalcev in uporabnikov objektov ter urgentnemu dovozu,
– ureditev parkirišč ob dovoznih cestah oziroma v sklopu funkcionalnih zemljišč predvidenih objektov,
– izgradnja treh nizov garažnih boksov (72 boksov) in garažne hiše (60 garaž) v kareju A,
– ureditev prometnih površin avtobusne postaje (krožni promet z bočnimi postajališči za avtobuse),
– ureditev manipulacijske ploščadi bencinskega servisa z desnim uvozom in izvozom na magistralno cesto M 10,
– ureditev kolesarskega prometa na način, da sledi cestam in glavnim peš povezavam,
– ureditev manjšega trga s popločenimi površinami, manjšimi zelenimi površinami, fontano ali skulpturami ter možnostjo ureditve letnih vrtov gostinskih lokalov v atriju poslovnega objekta v kareju A in južno od blagovnice Žana v kareju E,
– ureditev vseh karejev sprememb in dopolnitev ZN na način, da je omogočeno nemoteno gibanje pešcev (otroci, odrasli, invalidi) tako znotraj območja ZN kot tudi zunaj območja ZN,
– pred izgradnjo bodoče avtobusne postaje je potrebno izdelati prometno presojo ustreznosti priključevanja avtobusne postaje in kareja A na ulico Heroja Staneta. Prometna presoja mora opredeliti potrebo po semaforizaciji predvidenega cestnega priključka.

Za vodovodno omrežje veljajo naslednji pogoji:
– oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotovi iz obstoječega vodovodnega omrežja, ki ga je potrebno ustrezno dograditi,
– pred pričetkom gradnje predvidenih objektov je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo za dograditev vodovodnega omrežja in ga zgraditi,
– pred priključitvijo predvidenih objektov na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi transportni vodovod Ø 400, ki poteka ob severnem robu obravnavanega kareja A,
– priključevanje poslovno stanovanjskih objektov na vodovodno omrežje je možno v okviru razpoložljivih vodnih virov oziroma po zagotovitvi dodatnega vodnega vira in izgradnji vodohrama Plevno II,
– na predvidenem vodovodnem omrežju je potrebno predvideti in namestiti nadzemne hidrante za potrebe protipožarne zaščite, v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požara,
– gradnja garažnih boksov ob objektu kotlovnice je mogoča po predhodnem soglasju Javnega komunalnega podjetja Žalec in določitvi mikrolokacije vrtine tople vode.

Za kanalizacijsko omrežje veljajo naslednji pogoji:
– odvodnjo odpadnih vod z obravnavanega območja je potrebno zagotoviti preko obstoječega kanalizacijskega omrežja, ki se ga ustrezno dogradi, obratuje pa v mešanem sistemu,
– predvideno kanalizacijsko omrežje kareja A je potrebno dograditi v dveh delih. Zahodni del predvidenega kanalizacijskega omrežja se navezuje na kanal Ø 80, ki poteka po koridorju Kidričeve ulice. Vzhodni del omrežja kareja A pa se navezuje na kanal, ki poteka v koridorju Ulice heroja Staneta,
– v primeru neustreznih vzdolžnih sklonov predvidene kanalizacije oziroma ekonomsko učinkovitejše rešitve, je dopustna sprememba zasnove predvidenega kanalizacijskega omrežja, sprememba pa mora biti izdelana pod pogoji in v soglasju z upravljalcem kanalizacijskega omrežja Javno komunalno podjetje Žalec,
– pred pričetkom gradnje predvidenih objektov je potrebno dograditi kanalizacijsko omrežje, pred obratovanjem predvidenih objektov, pa morajo biti predvideni objekti priključeni na kanalizacijo skladno s pogoji upravljalca,
– priključevanje poslovno stanovanjskih objektov na kanalizacijsko omrežje je možno v okviru razpoložljivih zmogljivosti čistilne naprave Kasaze,
– pred odvodom meteornih vod z utrjenih površin, namenjenih prometu motornih vozil, v kanalizacijo, je potrebno vode predhodno očistiti v lovilcih olj in maščob, požiralniki pa morajo biti opremljeni s peskolovi,
– v primeru, da na območju v tehnološkem procesu uporabnika nastajajo onesnažene odpadne vode, jih je potrebno na območju, kjer nastajajo očistiti do stopnje, ki je dopustna za odvod v javno kanalizacijo in jih nato odvajati v javno kanalizacijo.

Za plinovodno omrežje veljajo naslednji pogoji:
– oskrba uporabnikov z zemeljskim plinom v predvidenih objektih se zagotovi preko obstoječega plinovodnega omrežja, ki se ustrezno dogradi,
– za območje kareja A, kjer je predvidena izgradnja novega distributivnega plinovodnega omrežja z navezavo na obstoječe plinovode v Čopovi in Bevkovi ulici, je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo, v kateri je potrebno zagotoviti minimalne predpisane vertikalne in horizontalne odmike od ostalih komunalnih in energetskih vodov,
– pred pričetkom gradnje predvidenih objektov je potrebno zgraditi distributivno plinovodno omrežje,
– oskrba s plinom pri večstanovanjskih blokih in poslovnih objektih zagotavlja pripravo sanitarne vode in kuhanje, medtem ko je pri individualnih stanovanjskih hišah plin namenjen tudi ogrevanju.

Za električno omrežje veljajo naslednji pogoji:
– predvideni objekti bodo z električno energijo oskrbovani iz obstoječega mestnega nizkonapetostnega (NN) in visokonapetostnega (VN) električnega kabelskega omrežja, ki ga je potrebno dograditi,
– pred izgradnjo predvidenih objektov je potrebno izdelati tehnično dokumentacijo za elektrifikacijo kareja A obravnavanega območja in električno NN in VN kabelsko omrežje zgraditi,
– v kareju A je za zagotavljanje nemotene oskrbe predvidenih objektov z električno energijo potrebno zgraditi transformatorsko postajo TP Arničeva (20/0.4 kV),
– v kareju E je potrebno pred pričetkom gradnje glasbene šole (GS) izdelati projektno dokumentacijo za prestavitev dela obstoječega VN električnega kabla in prestavitev izvesti,
– pred pričetkom gradnje predvidenih objektov je potrebno na daljnovodu DV 2x110 kV Podlog-Žalec namestiti drugi sistem vodnikov, ki bo v prvi fazi obratoval z napetostjo 20 kV in bo vključen v mestno 20 kV kabelsko omrežje,
– priključitev posameznih uporabnikov na električno omrežje mora biti izvedena v soglasju in pod pogoji upravljalca električnega omrežja Javnega podjetja Elektro Celje.

Za telefonsko omrežje in omrežje kabelske televizije veljajo naslednji pogoji:
– pred pričetkom gradnje v ZN predvidenih objektov je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo za dograditev obstoječe kabelske kanalizacije in jo zgraditi,
– predvideni uporabniki bodo na TT kabelsko omrežje priključeni preko obstoječega TT kabelskega omrežja, ki ga je potrebno ustrezno zgraditi,
– predvidena kabelska kanalizacija se naj načrtuje in izgradi pod utrjenimi površinami namenjenim peš prometu,
– za priključitev uporabnikov na TT kabelsko omrežje je potrebno v objektih, oziroma na območju individualnih hiš, predvideti TT razvodišča,
– priključitev uporabnikov na TT kanalizacijsko omrežje mora biti izvedena v soglasju in pod pogoji upravljalca TT omrežja Telekom Slovenije PE Celje.

Ogrevanje večstanovanjskih, poslovnostanovanjskih in poslovnih objektov je potrebno zagotoviti s priključitvijo na centralni sistem ogrevanja mesta Žalec.
Za izgradnjo priključnega toplovodnega omrežja je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo in ga zgraditi pred pričetkom gradnje objektov.
Ogrevanje individualnih stanovanjskih hiš je potrebno izvesti z uporabo zemeljskega plina s priključitvijo objektov na distributivno plinovodno omrežje.

Komunalni odpadki se morajo zbirati na določenih prostorih ob objektih v tipiziranih posodah in kesonih. Odjemno mesto mora biti ob prometnici oziroma ob dovozih v posamezna območja in ob posameznih dvoriščih. Upoštevati je potrebno občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 19/97).
Na območju ZN ob pešpoteh ter vseh objektih je potrebno postaviti zadostno število visečih smetnjakov.
Upravljalec bencinskega servisa mora zagotoviti najstrožje ukrepe za ravnanje s posebnimi odpadki. Kolikor se bo na bencinskem servisu izvajala tudi menjava olj, je potrebno odpadno olje obravnavati kot posebni odpadek, odvoz na regeneracijo pa mora vršiti za to pooblaščena organizacija. Kot posebni odpadek je potrebno obravnavati tudi olje iz lovilcev olj.
Zagotoviti je potrebno ločeno zbiranje odpadkov na bencinskem servisu. Za vse tiste odpadke, za katere je možna regeneracija, je potrebno organizirati odvoz na regeneracijo, za ostale pa zagotoviti ustrezno deponiranje ali sežig.

Predvideni objekti v območju ZN ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženosti zraka. Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka sta za ogrevanje predvidena plin in olje kot energetski vir, parkirne površine pa se nahajajo ob prometnicah na robu zazidave. V območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki omogoča uspešno preprečevanje onesnaževanja zraka, kar mora biti opredeljeno v oceni vplivov na okolje in projektni dokumentaciji za posamezne objekte.
Na bencinskem servisu je obvezna uporaba zaprtega sistema pri pretakanju goriva v vkopane cisterne in v avtomobilske rezervoarje, uporaba nivojskega stikala za avtomatsko blokado pretoka v agregatih za polnjenje avtomobilskih rezervoarjev (preprečitev večjega razlitja goriva) in uporaba absorbcijskih sredstev za posutje večje količine razlitih goriv.

V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) sodijo območja A, B in C v II. območje varstva pred hrupom, za katerega veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni hrupa 45 dBA, območji D in E pa v III. območje varstva pred hrupom, kjer so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni hrupa 50 dBA.
Ureditveno območje je obremenjeno predvsem s komunalnim hrupom – cestnim prometom. Za omilitev komunalnega hrupa je predvidena južno od magistralne ceste ureditev zasajenega protihrupnega nasipa severno od šole na območju predvidenega parka, v kareju A pa je ob magistralni cesti predviden zeleni tampon ter ureditev parkirnih površin, obvezna pa je dodatna protihrupna izolacija severnih fasad stanovanjskih blokov.

Vse odpadne vode bodo odvajane v javno kanalizacijsko omrežje, s tem, da bodo meteorne vode s parkirnih površin (onesnažene z naftnimi derivati) vodene v kanalizacijsko omrežje preko zadostno dimenzioniranih lovilcev olj. Oljno goščo, ki nastane v lovilcu olj, je potrebno obravnavati kot posebni odpadek.
Izbrana tehnologija na bencinskem servisu mora zagotavljati, da ne bo prišlo do onesnaževanja talnih vod (dvojni plašči rezervoarjev za gorivo, kontrolne naprave, proti korizojska zaščita). Površine v območju pretakanja goriva, vse kinete in jaški morajo biti zgrajeni iz vodotesnega in oljeodpornega betona.

Pri izvedbi sprememb in dopolnitev ZN je potrebno upoštevati pogoje s področja varstva pred požari (22. člen zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 71/93, pravilniki in ostali predpisi). Do vseh objektov je omogočiti dovoz urgentnih vozil vsaj s treh strani po glavni in internih dovoznih cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili. Obvezna je izvedba hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti in zagotovitev predpisanih odmikov med objekti.
Za posamezne nove objekte, ki so predvideni z ZN, je na osnovi izračuna povečane obremenitve pri projektiranju objektov potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane varnosti pred požarom je v objektih obvezno predvideti ustrezne naprave in sredstva za gašenje požara.
Za območje bencinskega servisa je v lokacijskem postopku potrebno izdelati protipožarni elaborat.

Zazidalni načrt se lahko izvaja v več etapah odvisno od potreb in finančnih možnosti posameznih investitorjev. Obvezno je, da se posamezne faze izvedejo kot celota z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo in z upoštevanjem pogoja, da ne bodo negativno vplivale na varstvo okolja.
Do pričetka gradnje ostaja namembnost površin nespremenjena s tem, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno uporabo zemljišč in načrtovano realizacijo predvidenih posegov skladno s spremembami in dopolnitvami ZN.

Investitor mora v postopku za izdajo upravnega dovoljenja za poseg v prostor pridobiti geotehnično poročilo, za dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje, pa pridobiti oceno vplivov na okolje ter v projektni dokumentaciji prikazati rešitve predvidenih ukrepov za zaščito okolja.
Za vsak posamezni objekt, v katerem se bodo opravljale take dejavnosti, kjer bi v proizvodnem procesu nastajale odpadne vode ali škodljive snovi, je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti ločene vodnogospodarske pogoje.

Za komunalno opremo zemljišč je odgovoren investitor objekta v območju sprememb in dopolnitev ZN Občina Žalec v okviru razpoložljivih namenskih sredstev.

Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in izvedbo prometnih površin, je uporabiti za ureditev zelenic, viške pa je deponirati na določenih lokacijah skladno z občinskim odlokom o ravnanju s plodno zemljo (Uradni list SRS, št. 8/88).

Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, komunalnega in energetskega omrežja je upoštevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih sprememb in dopolnitev ZN iz 1. člena tega odloka.

Spremembe in dopolnitve ZN so stalno na vpogled pri Upravni enoti Žalec – oddelek za okolje in prostor in Občini Žalec.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka upravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.