Na podlagi 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepajo pogodbene stranke:
Skupščina SCP Ljubljana in združenje delodajalcev Slovenije – sekcija za promet in zveze kot predstavnika delodajalcev in
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – Sindikat delavcev prometa in zvez, Konferenca sindikatov v cestnem gospodarstvu, Sindikat cestnega prometa Slovenije kot predstavniki delojemalcev
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za cestno gospodarstvo
VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
Določila te pogodbe veljajo za območje Republike Slovenije, za vse delavce, ki so v delovnem razmerju v cestnih podjetjih CP Celje, PVVC Celje, CP Koper, CP Kranj, CP Ljubljana, CP Maribor, CP Murska Sobota, CP Nova Gorica, CP Novo mesto, CP Ptuj, JPVAC Ljubljana, v hčerinskih družbah cestnih podjetij in Slovenska cestna podjetja.
Za poslovodne delavce, oziroma člane uprave, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter za določena strokovna delovna mesta skladno s splošnim aktom, ne veljajo določbe od 49. do 58. člena te pogodbe, ter določbe tarifne priloge; druge določbe pa veljajo, če uporaba ni izrecno izključena z njihovo pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praksi.
Izraz “delavci“ v tej pogodbi pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
Časovno: ta pogodba začne veljati ko jo podpišejo vse pogodbene stranke in velja do 31. 12. 2000.
Ta pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece pred potekom roka njene veljavnosti. Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.
Kolikor v odpovednem roku ne pride do sklenitve nove pogodbe, se veljavnost pogodbe podaljša za šest mesecev. Če še v podaljšanem roku ne pride do sklenitve nove, pogodba za obe pogodbeni stranki preneha veljati v obsegu kot je bila odpovedana.
Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb o plačah in drugih osebnih prejemkih te pogodbe, velja do 31. 12. 1998. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 31. 12. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša za naslednje leto.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to pogodbo stranke v skladu z zakonom in splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti urejajo:
– veljavnost kolektivne pogodbe,
– sklenitev delovnega razmerja, razporejanje delavcev,
– sprejem akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
– določanje in reševanje presežnih delavcev ter merila,
– delovni čas,
– letni dopust in druge odsotnosti z dela,
– izobraževanje delavcev,
– varstvo delavcev,
– odgovornost za delovne obveznosti,
– pravice sindikalnih zaupnikov,
– osebne dohodke, nadomestila in druga povračila,
– sklenitev kolektivne pogodbe,
– ostale določbe.
2. člen
Za vprašanja, ki niso urejena s to pogodbo, se uporabljajo določila zakona in splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.
II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
3. člen
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja
Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev določenih z zakonom še naslednje:
– pogoje določene z aktom o sistemizaciji delovnih mest,
– posebne pogoje, ki so določeni s splošnim aktom, ki ureja varstvo pri delu,
– pogoje določene s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti in to pogodbo.
4. člen
Pogodba o zaposlitvi
Delovno razmerje je sklenjeno, ko na podlagi dokončnega sklepa o izbiri, kandidat podpiše pogodbo o zaposlitvi in nastopi delo. Pogodba o zaposlitvi ne sme biti v nasprotju z zakonom, splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti in pogodbo za cestno gospodarstvo.
V primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo s spremembo pogodbe o zaposlitvi, razen pri prevzemu delavcev po 15. členu SKPG.
S pogodbo o zaposlitvi delavec in podjetje oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo, če se zahteva,
– pripravništvo, če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom,
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmori, počitki, dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osnovno plačo, dodatke, nadomestila,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, ocenjevanje),
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti podjetja oziroma delodajalca in delavca.
Pogodba o zaposlitvi za tiste delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, lahko vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca.
5. člen
Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in o izbiri in organi, ki odločajo v ugovornem postopku
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme direktor.
Izbiro med kandidati opravi direktor ali organ, določen s splošnim aktom podjetja.
V ugovornem postopku odloča organ, določen s pogodbo o ustanovitvi družbe ali z drugim splošnim aktom.
6. člen
Poskusno delo
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša največ:
– za dela I.–III. skupine en mesec,
– za dela IV. skupine dva meseca,
– za dela V. skupine tri mesece,
– za dela VI.– IX. skupine šest mesecev.
7. člen
Razpis oziroma oglas
Razpis oziroma oglas, ki se javno objavi, mora vsebovati:
– naziv delovnega mesta,
– število delavcev, ki so potrebni za opravljanje del,
– strokovno izobrazbo in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec,
– navedbo ali se zahteva poskusno delo oziroma preizkus znanja,
– navedbo ali se delovno razmerje sklepa za določen ali nedoločen čas,
– navedbo da je rok za prijavo najmanj 8 dni od dneva objave,
– dokazila ki jih morajo kandidati priložiti k prijavi,
– navedbe da bodo kandidati obveščeni o izbiri najkasneje v tridesetih dneh po preteku roka za prijavo,
– navedbo za koliko časa bo delavec izbran,
– po potrebi druge navedbe.
Zaradi potreb delovnega procesa oziroma racionalizacije poslovanja se lahko sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
8. člen
Za opravljanje dela v drugi organizaciji do 1/3 delovnega časa lahko izda soglasje direktor, če to ne vpliva na opravljanje dela v podjetju in ni v nasprotju z interesi podjetja.
9. člen
Pripravništvo
Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če zakon ne določa drugače:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje največ 9 mesecev,
– za dela VII. stopnje največ 12 mesecev.
Pripravništvo se podaljša, če je opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za delo IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni.
Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
Delavcu-pripravniku, ki opravlja pripravniško delo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega, časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravnika.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
10. člen
Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
11. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti
Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.
O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.
Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.
III. RAZPOREJANJE DELAVCEV
12. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile, naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje, reševanje človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v podjetju, ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in obratov.
Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, oziroma ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če je invalid,
– če je starejši od 50 let,
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke s predšolskim otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot eno uro.
13. člen
V primerih naštetih v četrti alinei tretjega odstavka prejšnjega člena, ko delavec privoli, je podjetje oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
Delavca je mogoče razporediti na vsa gradbišča in enote v sestavi podjetja; taka razporeditev se ne šteje za razporeditev delavca iz kraja v kraj.
Delavca se lahko razporedi na delo iz enega kraja v drug kraj brez njegove privolitve, če to zahteva nemoteno opravljanje delovnega procesa. Takšni primeri so zlasti:
– če pride do sprememb v organizaciji podjetja,
– če je treba število delavcev v službi povečati, v drugi pa zmanjšati,
– če je zaradi pomanjkanja delavcev določene strokovnosti ogrožen tehnološki proces podjetja.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
14. člen
Če je delavec skladno z zakonom začasno razporejen v drugo podjetje oziroma k drugemu delodajalcu in tam tudi začasno sklene delovno razmerje (24. člen ZDR), se glede vseh pravic, ki so vezane na trajanje delovnega razmerja v podjetju (npr. jubilejne nagrade, dodatek za stalnost ipd.) šteje, da delovnega razmerja v podjetju ni prekinil. Prav tako ima v tem času tudi pravico do uporabe počitniških kapacitet in drugih ugodnosti v podjetju pod enakimi pogoji kot drugi delavci podjetja.
Med začasno razporeditvijo podjetje za dela iz prvega odstavka tega člena ne sme zaposlovati novih delavcev, niti ni mogoče uvesti poskusnega dela.
Na tak način ni možno razporediti delavcev iz tretjega odstavka 13. člena te pogodbe.
15. člen
Prevzem delavca v drugo podjetje
Delavec je lahko prevzet na delo v drugo podjetje oziroma k drugemu delodajalcu (15. člen ZTPDR) pod naslednjimi pogoji:
– da se v podjetju ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določenega oddelka oziroma določenega poklicnega profila,
– da drugo podjetje oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa obeh delodajalcev na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.
Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.
IV. DOLOČANJE IN REŠEVANJE PRESEŽNIH DELAVCEV
16. člen
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
Poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja tudi delavcu, ki je starejši od 50 let oziroma delavki, ki je starejša od 45 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe.
Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je doseganje delovnih rezultatov. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo boljše delovne rezultate.
Kriterije doseganja delovnih rezultatov je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovnih rezultatov in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev.
V primeru enakega doseganja delovnih rezultatov ali neizdelanih ali neuporabljenih meril za ugotavljanje delovnih rezultatov je drugi kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
Tretji kriterij je upoštevanje delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
Četrti kriterij je upoštevanje delovne dobe pri delodajalcu, ki ugotavlja presežke. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Peti kriterij je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu.
Šesti kriterij je upoštevanje socialnega stanja. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodke na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, premoženjsko stanje delavca in opravljanje pridobitne dejavnosti (kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb) delavca oziroma člana družine, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.
Kriterije je mogoče uporabiti le po metodi izključevanja, razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo določena možnost uporabe tudi kumulativne metode. Če delodajalec uporabi za določanje presežnih delavcev kumulativni način, ima najvčejo težo (ponder) kriterij uspešnosti, praviloma 50%. Težo vsakega naslednjega kriterija po vrstnem redu iz tega člena je manjša praviloma za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.
Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, se lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
17. člen
Kriteriji za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov delavcev
1. Delovna uspešnost
Pri tem kriteriju se ocenjuje količina in kvaliteta opravljenega dela, gospodarnost pri delu, intenzivnost dela. Obdobje, za katerega se ocenjuje delovna uspešnost, ne sme biti krajše od treh mesecev. O ocenjevanju delovne uspešnosti, ki se bo upoštevala za ugotavljanje presežkov, morajo biti delavci obveščeni pred uvedbo tega ocenjevanja.
Delovna uspešnost se ocenjuje na osnovi naslednjih kriterijev:
a) Količina opravljenega dela
Pri tem kriteriju se ocenjuje količina dela, ki jo delavec opravi v rednem delovnem času.
-----------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------
Delavec je izredno učinkovit - stalno opravlja zelo
veliko količino dela +2
Delavec je zelo učinkovit - pogosto opravlja
nadpovprečno količino dela +1
Delavec opravlja predvideno normalno količino dela 0
Delavec je podpovprečno učinkovit - opravlja
le najnujnejše delo -1
Delavec naredi zelo malo: delu se rad izogiba
oziroma večkrat opusti tudi najnujnejša
opravila -1
-----------------------------------------------------------
b) Kvaliteta dela
Pri tem kriteriju se ocenjuje kvaliteto opravljenega dela, ob upoštevanju rokov in potrebnem nadzoru nad opravljenim delom.
-----------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------
Delavec stalno opravlja delo zelo kvalitetno in
v postavljenih rokih +2
Delavec opravlja delo kvalitetno in vestno,
tudi brez kontrole in posebnega usmerjanja,
napake, nepravilnosti pri delu so redke +1
Delavec opravlja delo s predvideno kvaliteto,
napake pri delu oziroma zamude so le občasne,
potrebna je normalna kontrola in običajna navodila 0
Delavec opravlja delo s še zadovoljivo kvaliteto,
vendar je včasih nepazljiv, zamuja roke oziroma
ne upošteva navodil v celoti; potrebna
je večkratna kontrola in obrazložitev -1
Delavec opravlja delo zelo nekvalitetno, pogosto je
nepazljiv oziroma ne upošteva navodil ali rokov;
napake in pomanjkljivosti pri delu so pogoste -2
-----------------------------------------------------------
c) Gospodarnost pri delu
Pri tem kriteriju se ocenjuje gospodarnost in
racionalnost pri opravljenem delu
Delavec je pri delu zelo gospodaren in racionalen,
stalno porablja manj materiala od normalne oziroma
predvidene porabe, oziroma delo organizira
tako, da so stroški čim manjši +1
Delavec opravlja delo z normalno, oziroma
predvideno porabo materiala, oziroma
s predvidenimi stroški 0
Delavec opravlja delo zelo negospodarno
in neracionalno, povzroča dodatne stroške
oziroma porablja nadpovprečno veliko materiala -1
-----------------------------------------------------------
Pri ocenjevanju delovne uspešnosti je potrebno upoštevati, da je manjše število delavcev (največ 10%) nadpovprečno od povprečno uspešnih.
Oceno delovne uspešnosti za posameznega delavca predstavlja seštevek ocen, ki jih je delavec prejel pri posameznem kriteriju.
2. Strokovna izobrazba
Pri tem kriteriju se upošteva ustreznost stopnje in smeri strokovne izobrazbe brez funkcionalnih znanj, ki se zahtevajo za opravljanje dela na delovnih mestih, na katera so razporejeni.
Ustreznost strokovne izobrazbe se ugotavlja na podlagi naslednjih kriterijev:
-----------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------
Delavec ima enako ali višjo stopnjo ali
enako smer strokovne izobrazbe, kakor se zahteva
za opravljanje dela, na katerega je razporejen
in vsa zahtevana funkcionalna znanja +1
Delavec ima enako ali višjo stopnjo strokovne
izobrazbe, kakor se zahteva pri opravljanju
dela, na katerega je razporejen, vendar drugo
smer izobrazbe oziroma mu manjka eno od zahtevanih
funkcionalnih znanj 0
Delavec ima za eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo
od zahtevane oziroma mu manjkata dve ali več
zahtevanih funkcionalnih znanj -1
Delavec ima za dve ali več stopenj nižjo strokovno
izobrazbo od zahtevane -2
-----------------------------------------------------------
3. Delovna doba
Pri tem kriteriju se upošteva dolžina skupne delovne dobe, ki jo imajo posamezni delavci. Za skupno delovno dobo se upošteva pokojninska doba, dosežena na dan 31. 12. preteklega leta. Število točk se določi po naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------
Nad 20 let delovne dobe + 2
Od 10 -20 let skupne pokojninske dobe + 1
Do 10 let skupne pokojninske dobe 0
-----------------------------------------------------------
4. Zdravstveno stanje delavca
Pri tem kriteriju se upošteva zdravstveno stanje delavcev, ugotovljeno na podlagi zdravstvenih spričeval in naslednje tabele:
-----------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------
Invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu
ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara
najmanj 30% +3
Invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe
izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50% +2
Telesna okvara, ki jo je imel delavec pred
sprejemom v delovno razmerje, če se takšna
telesna okvara poslabša med trajanjem delovnega
razmerja +1
-----------------------------------------------------------
5. Socialne razmere
Pri tem kriteriju se upoštevajo socialne razmere delavca in njegove družine in sicer število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost zakonca, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic, opravljanje kmetijske dejavnosti in družbeništvo v zasebnih oziroma mešanih podjetjih. Število točk se določi po naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------
Opis Število točk
-----------------------------------------------------------
Trije ali več nepreskrbljenih otrok +3
Dva nepreskrbljena otroka +2
En nepreskrbljen otrok +1
Samohranilec +2
Nezaposlen zakonec +2
Opravljanje kmetijske dejavnosti -1
Družbeništvo v zasebnih oziroma mešanih podjetjih -1
Pretežno lastništvo zasebnega, oziroma mešanega
podjetja -2
Opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic -2
-----------------------------------------------------------
Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
Pri določanju delavcev, ki bodo presežek in pri izbiri ukrepov, se upošteva seštevek ocen, dobljen z upoštevanjem vseh navedenih kriterijev. Kot presežek se najprej opredelijo delavci z manjšim številom točk.
18. člen
Pomirjanje v postopku reševanja presežkov
Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.
Če je pomirjenje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.
Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.
Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.
Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.
19. člen
Merila za nočno delo
Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
V. DELOVNI ČAS, ODMORI IN DOPUSTI
20. člen
Delovni čas delavcev znaša 40 ur v delovnem tednu (polni delovni čas). O začetku in koncu delovnega časa, izkoriščenju odmora ter o letni razporeditvi delovnega časa odloča direktor s sklepom.
Direktor je dolžan delovni čas razporediti glede na potrebe delovnega procesa. Pogoje za razporeditev in prerazporeditev delovnega časa se uredi na ravni družbe ali podjetja.
21. člen
Nadurno delo
Nadurno delo se lahko uvede v skladu z zakonom zlasti za naslednja dela:
– strojno in ročno polaganje asfalta in poraba proizvedenih in dostavljenih mešanic,
– izvedba gradbenih del na objektih, pri katerih se delo zaradi tehnologije ne more premakniti,
– izvajanje del na cestah, ki so posledica elementarnih dogodkov ali prometnih nezgod,
– popravljanje vozil in strojev, ki so nujno potrebni za nemoteno izvajanje del,
– odstranjevanje snežnih plazov s ceste,
– izvedba del, vezanih na rok, če so bila ta dela prekinjena ali ovirana zaradi vremenskih razmer, pomanjkanja energije, ipd.,
– pluženje snega in posipanje poledice v zimski službi,
– prevoz delavcev na delovišča, zaradi značaja delovnega procesa pri katerem ne pride v poštev prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi (samo za šoferje),
– čiščenje jarkov in propustov ob nalivih zaradi izlitja vode na cesto,
– delo pobiralca cestnine zaradi nenadnega povečanja prometa, izredne podražitve cestnine in izrednega prevoza cestnine,
– v drugih primerih.
22. člen
Letni dopust
Delavec izrabi letni dopust glede na naravo in organizacijo dela, ter ob upoštevanju njegovih potreb v dogovoru z neposrednim vodjem delovnega procesa. V posameznih delih podjetja, kjer narava in organizacija dela to dopušča, je na predlog direktorja možno organizirati kolektivni dopust.
Proste sobote se ne vštevajo v dopust.
23. člen
Delavec lahko izrabi dva dni letnega dopusta na dneva v tekočem letu, ki ju sam določi, pri čemer mora o tem obvestiti podjetje najmanj tri delovne dni pred izrabo. V izjemnih primerih lahko izrabi ta dneva dopusta tudi brez predhodnega obvestila, če gre za nenadni dogodek, o katerem ni bilo mogoče v predpisanem roku obvestiti podjetja. O takšni odsotnosti mora delavec obvestiti podjetje najpozneje naslednji delovni dan.
24. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od:
a) skupne delovne dobe,
b) zahtevnosti del delovnega mesta,
c) posebnih socialnih in zdravstvenih razmer,
d) kontinuiranega opravljanja nočnega dela (izmensko delo),
e) kontinuirano opravljanje dela pobiralca cestnine.
Dolžina letnega dopusta se določa po naslednjih osnovah in merilih:
a) Skupna delovna doba:
do 5 let 18 dni dopusta
nad 5-10 let 19 dni dopusta
nad 10-15 let 21 dni dopusta
nad 15-20 let 23 dni dopusta
nad 20-25 let 25 dni dopusta
nad 25 let 27 dni dopusta
Kot skupna delovna doba se šteje vsa delovna doba, ki se delavcu prizna za pokojninsko dobo po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, razen dokupa let in benificirane delovne dobe.
b) Zahtevnost del delovnega mesta
VI. tarifni razred 1 dan dopusta
VII. tarifni razred 2 dni dopusta
VIII. in IX. tarifni razred 3 dni dopusta
c) Posebne socialne in zdravstvene razmere:
Glede na posebne socialne in zdravstvene razmere pripada:
1. samohranilki(cu) 2 dni dopusta
2. materi z otrokom do
starosti 7 let 1 dan dopusta
3. materi z dvema ali več
otroki do 10 let 3 dni dopusta
d) Kontinuirano opravljanje nočnega dela 1 dan dopusta
e) Kontinuirano opravljanje dela pobiralca cestnine
Na delovnem mestu pobiralca cestnine, ki opravlja delo s strankami pripada:
nad 200 do 400 strank na dan 1 dan dopusta
nad 400 do 600 strank na dan 2 dni dopusta
nad 600 strank na dan 3 dni dopusta
25. člen
Povečan letni dopust imajo delavci stari najmanj 50 let. Za vsako leto starosti nad 50 let imajo pravico do 1 dneva dopusta vendar največ 5 dni.
Ne glede na starost pripada delavcem, ki jim je priznana telesna okvara do 60% 2 dni dopusta, nad 60% telesne okvare 3 dni dopusta, delovnim invalidom II. kategorije 2 dni, III. kategorije 1 dan. Delavcem, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa in delavcem, ki negujejo ali varujejo težje ali zmerno telesno težje ali težko prizadete osebe, pa pripada 2 dni dopusta na osebo.
26. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače največ sedem dni v letu v naslednjih primerih:
– lastne poroke 2 dni
– poroke otroka 1 dni
– rojstva otroka 1 dni
– smrti zakonca, otrok, posvojenca, staršev 2 dni
– smrti zakončevih staršev, starih staršev,
bratov, sester 1 dan
– selitev družine iz kraja v kraj v interesu
delodajalca 2 dni
– selitev delavca, oziroma družine 1 dan
– elementarnih nesreč 3 dni
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in funkcij v organih republike in lokalnih skupnostih.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivi osebni opravki,
– zasebna potovanja,
– nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
– popravilo hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenje na lastne stroške.
Direktor ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
27. člen
Varstvo in zdravje pri delu
Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu in zdravju pri delu.
Delodajalec ima predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
– prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,
– zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– posvetovati se mora z reprezentativnim sindikatom o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij.
Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek delodajalca.
Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili delodajalca.
28. člen
Učenci in študenti na praksi
Podjetje zagotavlja učencem, vajencem, dijakom in študentom na praksi (obvezni in počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– prehrano med delom,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– plačilo stroškov prevoza na delo.
29. člen
Obveščanje delavcev
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan na zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno obveščati delavce:
– o večletnih in letnih planih delodajalca,
– o primerih poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motnjah v poslovanju ali likvidnostnih težavah,
– o doseženih letnih poslovnih rezultatih,
– o predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač,
– o drugih vprašanjih, dogovorjenih med sindikatom in vodstvom družbe.
Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
VI. IZOBRAŽEVANJE
30. člen
Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z njim ustrezno pogodbo.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice kot bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa, o pravicah delavcev odloči delodajalec.
Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.
Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje prekvalifikacija ali dokvalifikacija v skladu z spremembo akta o sistemizaciji za dosego strokovne izobrazbe tipičnih delovnih mest po 50. členu te pogodbe.
31. člen
Izpiti
Če je delavec napoten na izobraževanje, oziroma če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, mu pripada, če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa:
– dva delovna dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– trije delovni dnevi za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali fakulteti),
– sedem delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– deset delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma fakulteti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petnajst delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
– dvajset delovnih dni za doktorat.
Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit.
Do odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov je delavec upravičen samo ko prvič opravlja izpit.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo med delavcem in delodajalcem.
32. člen
Povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem
Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca in delavcu, ki je napoten na izobraževanje, delodajalec krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacijo, šolnino,
– stroške prehrane,
– stroške bivanja.
Delavcu plačilo teh stroškov ne pripada, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
33. člen
Razporeditev in obveznosti
Delodajalec mora delavcem, ki se izobražujejo v interesu delodajalca ali jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času določenim s pogodbo.
Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške, povezane z izobraževanjem.
34. člen
Vajenci
Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem gredo najmanj pravice določene z zakonom.
Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona o vajeniškem razmerju.
35. člen
Mentorji praktičnega pouka
Delodajalec, ki izvaja praktičen pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu-mentorju praktičnega pouka;
– dodatno strokovno in andragoško-pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog mentorja,
– delno oprostitev delovnih obveznosti na delovnem mestu, tako da skupaj z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega časa.
VII. VARSTVO STAREJŠIH DELAVCEV
36. člen
Delavci, starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženske), uživajo posebno varstvo pred razporeditvijo na delovno mesto, na katerem obstaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare. Z aktom o sistemizaciji podjetja se opredeli, katera so tista delovna mesta, na katera ni dovoljeno razporejati starejših delavcev.
VIII. ODGOVORNOST DELAVCEV ZA IZPOLNJEVANJE DELOVNIH OBVEZNOSTI
a) Disciplinski organ
37. člen
Lažje kršitve obravnava in zanje izreka disciplinske ukrepe direktor ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
38. člen
Hujše kršitve delovnih obveznosti obravnava disciplinska komisija.
Disciplinsko komisijo imenuje pristojni organ delodajalca.
b) Kršitve delovnih obveznosti
39. člen
Lažje kršitve delovnih obveznosti za katere se lahko izreče javni opomin ali denarno kazen so:
1. nesmotrna ali nevestna uporaba sredstev zaupanih delavcu za opravljanje dela,
2. neizvrševanje, nepravočasno ali nevestno izvrševanje dela,
3. opustitev ali nepravočasno pošiljanje listin ali podatkov na zahtevo pooblaščenih organov,
4. zamujanje na delo, predčasen odhod z dela ali odhod z dela brez dovolilnice ali soglasja neposrednega vodje,
5. opustitev sporočila predpostavljenemu o izostanku z dela, predno bi moral priti na delo,
6. lažje poškodovanje delovnih sredstev,
7. zloraba uporabe službenega telefona na delovnem mestu ali zloraba uporabe telefona, neoglašanje na pozive, prikrivanje prisotnosti, ali odklanjanje izvršitve določenih nalog kadar ima delavec doma službeni telefon,
8. oviranje pri delu pooblaščene osebe za varstvo pri delu ali služb družbenega nadzorstva,
9. nepravilno obračunavanje in odvajanje gotovine za opravljene storitve,
10. nevestno hranjenje dokumentov, materiala ali sredstev za delo,
11. nepravilno parkiranje službenega ali zasebnega vozila na dvoriščnih objektih podjetja posebno, če je s tem oviran dostop do prostorov ali ovirana požarna varnost,
12. nepravilen odnos do uporabnikov storitev ter sodelavcev,
13. širjenje neresničnih izjav o sodelavcih, ali dajanje lažnih podatkov o njih,
14. druge kršitve, ki so določene s splošnimi akti podjetja.
40. člen
Hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja ali drug disciplinski ukrep so:
1. ne izvrševanje, malomarno, nepravilno, neredno ali nepravočasno izvrševanje dela,
2. povzročanje pretepa, nereda ali nasilniško obnašanje na delu
3. opustitev ukrepov za varstvo delavca pri delu,
4. kršitev pravic delavca,
5. zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila,
6. dajanje nepravilnih podatkov, s čimer se spravi delavca v zmoto glede njegovih pravic,
7. dajanje nepravilnih podatkov, ki so vplivali na odločanje v podjetju,
8. sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami zakona, kolektivno pogodbo ali splošnimi akti,
9. neopravičeno zadrževanje delavca med delovnim časom v prostorih izven podjetja ali na kraju, kjer ne opravlja dela, za katerega je zadolžen,
10. neupoštevanje predpisov ali navodil pri delu,
11. neopravičeno izostajanje z dela do 4 delovne dni,
12. prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil ali uživanje alkoholnih pijač ali mamil med delovnim časom,
13. vožnja službenih vozil v vinjenem stanju,
14. nepravilno zaračunavanje cen storitev ali proizvodov,
15. odklonitev odrejenega dela,
16. odklonitev občasnega, posebnega in dodatnega zdravstvenega pregleda,
17. odklonitev razporeditve na delo v drug kraj,
18. uporaba službenih vozil za zasebne namene,
19. koriščenje odsotnosti z dela zaradi bolezni v nasprotju z navodili pristojnega zdravnika,
20. opravljanje storitev iz dejavnosti podjetja uporabnikom brez naloga podjetja,
21. opravljanje del in sklepanje poslov, ki sodijo v delovno področje podjetja, za svoj ali tuj račun, med trajanjem delovnega razmerja, če bi to lahko vplivalo na koristi podjetja, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje ali zdravje delavcev, ali drugih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno ogrožen delovni proces v podjetju, ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje,
22. kršitve internih aktov podjetja,
23. druge kršitve, ki so določene s splošnimi akti podjetja.
24. škodovanje ugledu podjetja,
25. motenje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti,
26. za istočasno storjenih tri ali več lažjih kršitev delovnih dolžnosti,
27. za protipravno prilastitev denarja, opreme in drugo, ki presega 5.000 SIT,
28. onemogočanje vpogleda v listine, ki so delavcu potrebne za uveljavljanje njegovih pravic iz delovnega razmerja.
41. člen
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za hujše kršitve delovnih dolžnost in obveznosti, ki se nanašajo:
1. na neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti,
2. na nezakonito razpolaganje s sredstvi,
3. na nesmotrno in neodgovorno uporabo sredstev,
4. na opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora storiti v okviru svojih pooblastil,
5. na to, da delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela,
6. na kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta, oziroma kolektivne pogodbe,
7. na zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila,
8. na izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo,
9. na zlorabo pravice do bolezenskega dopusta,
10. na kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja,
11. na kršitev predpisa o obrambi in zaščiti ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe,
12. na motenje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti,
13. če se delavec ne odzove na poziv predpostavljenih za izvajanje zimske službe ali za odpravo elementarnega dogodka na cesti.
42. člen
Disciplinski postopek in kriterije disciplinskih kršitev ureja poseben akt delodajalca.
43. člen
Odškodninska odgovornost
O odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti delavca za hujšo kršitev delovne obveznosti.
44. člen
Višina materialne škode se ugotovi na podlagi podjetniških tarif, tržne vrednosti stvari ali storitve na dan in v kraju, kjer je škoda nastala, po izdanih računih o nadomestilu oziroma popravilu in drugih dokazilih.
45. člen
V primeru neopravičenega izostanka z dela in neizvrševanja dela znaša višina odškodnine enkratni znesek povprečnega zaslužka delavca v preteklih treh mesecih, obračunanega za število neopravičenih ur dela izostanka z dela.
46. člen
Poleg primerov, ki so navedeni v splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti, se lahko višina odškodnine zmanjša ali pa se delavca oprosti plačila odškodnine, če je s svojim naknadnim ravnanjem zmanjšal višino nastale škode oziroma preprečil nadaljnje škodljive posledice.
IX. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
47. člen
S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.
Delodajalec je dolžan v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
Reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu se vročajo gradiva za seje organov delodajalca, razen sej uprave oziroma poslovodstva, kadar obravnavajo vprašanja iz prvega odstavka 29. člena te pogodbe.
Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila in svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.
48. člen
Materialni pogoji za sindikalno delo
S kolektivno pogodbo pri delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov zagotovljeno:
ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih in ne manj kot 60 ur, če je več kot 20 zaposlenih, ter pol ure za vsakega od preostalih zaposlenih delavcev za opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodni organ. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;
prostorski pogoji za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
tehnična izvedba obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata;
trije plačani dnevi letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee;
Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu določi sindikat v skladu s svojim statutom oziroma pravili ter pogodbo med delodajalcem in sindikatom.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med delovnim časom.
Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
Imuniteta sindikalnega zaupnika
Sindikalni zaupnik zaradi dejavnosti uživa imuniteto.
Sindikalnega zaupnika zaradi njegove sindikalne aktivnosti, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, ni mogoče brez soglasja sindikata prerazporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu, oziroma uvrstiti med presežke.
Sindikalnemu zaupniku pod pogoji iz prejšnjega odstavka ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.
Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje.
Če sindikat ni dal soglasja lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja. Dokazno breme je na delodajalcu.
Pomirjanje lahko sproži sindikat tudi v primeru, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
Glede pomirjanja se smiselno uporabljajo določbe 19. člena te pogodbe o pomirjanju v postopku ugotavljanja presežnih delavcev.
Imuniteta sindikalnega zaupnika traja še 9 mesecev po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
Za sindikalne zaupnike se štejejo tudi funkcionarji sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
X. IZHODIŠČNE PLAČE IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI
49. člen
Plače
Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.
Pri uveljavljanju pravice na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in pri delodajalcih, ki so kapitalsko povezani z večinskim deležem.
Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno, in sicer najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
Plače se izplačujejov v denarju ali se nakazujejo na tekoči račun ali hranilno knjižico.
Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov in regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki v zvezi z delom pa v sorazmerju s časom prebitim na delu.
Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalcema.
Delodajalec je dolžan pri spremembi metode za vrednotenje delovnih mest pisno seznaniti sindikate pri delodajalcu.
Plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki, del plače na podlagi doseganja delovne uspešnosti ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja.
V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače delavca v tolarjih in dodatno v obliki, ki omogoča preračun v vsakokratno tolarsko vrednost.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe.
Za vnaprej določene (predvidene 100%) delovne rezultate se štejejo delovni rezultati, merjeni po vnaprej določenih kriterijih, individualno ali skupinsko. Norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega vsaj 90% delavcev, ki delajo po teh kriterijih.
Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.
Izhodiščna plača za določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarfini prilogi te kolektivne pogodbe, je najnižja osnovna plača, ki jo ima delavec pravico prejeti za delo v polnem delovnem času in vnaprej določene delovne rezultate ter normalne delovne pogoje.
Delavec, ki je začasno razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
50. člen
Razvrščanje delovnih mest v posamezne tarifne razrede po tej pogodbi opravi direktor podjetja s cenikom delovnih mest.
Temeljno merilo razvrščanja tipičnih del oziroma poklicev je strokovna izobrazba.
Tipična dela oziroma poklici, ki se razvrščajo v posamezne ta-rifne razrede so:
I. tarifni razred: gradbeni delavec III,
II. tarifni razred: cestar II,
III. tarifni razred: vzdrževalec avtoceste I, cestar I, strojnik III,
IV. tarifni razred: asfalter I, voznik I, pobiralec cestnine, strojnik I, cestni preglednik, strojnik separacije,
V. tarifni razred: upravljalec asfaltne baze, prometnik,
VI. tarifni razred: referent za tehnične in upravne postopke, vodja delavnic,
VII. tarifni razred: strokovni delavec za notranjo kontrolo, vodja priprave dela,
VIII. tarifni razred: svetovalec.
IX. tarifni razred: /O/
V primeru spora se uporabi veljavni šifrant poklicev.
51. člen
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. tarifni razred: (enostavna dela)
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola
II. tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji
III. tarifni razred: (srednjezahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja
IV. tarifni razred: (zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol priznanega poklicnega ali strokovnega izboraževanja
V. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja
VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba ali delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba.
VII. tarifni razred: (visokozahtevna dela)
Delavna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba.
VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija, ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.
IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.
Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev, oziroma veljavna standardna klasifikacija poklicev.
Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
XI. OSNOVNA PLAČA DELAVCA
52. člen
Osnova za določanje cenika delovnih mest so izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih. Cena dela posameznega delovnega mesta pa se razlikuje glede na zahtevnost dela in lahko odstopa od posameznega tarifnega razreda. Tipična dela, ki sodijo v nižji tarifni razred, lahko dosežejo v ceniku del tudi oceno višjih tarifnih razredov.
Direktor izda cenik delovnih mest družbe ali podjetja.
53. člen
Osnovna plača delavca je določena s cenikom delovnih mest, upoštevaje načela te pogodbe.
54. člen
Če obstaja nevarnost, da podjetje ne bi moglo v bližnji prihodnosti zagotavljati izhodiščnih plač po tej pogodbi, se glede teh na pogajanjih direktor in sindikati opredelijo s socialnim sporazumom v podjetju.
XII. DEL PLAČE IZ NASLOVA USPEŠNOSTI DELAVCA
55. člen
Osnove za izračun delovne uspešnosti delavca in dodatkov je osnovna plača delavca.
Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost.
Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje individualno ali skupinsko, po vnaprej dogovorjenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
56. člen
Na osnovi kriterijev količine, kakovosti in gospodarnosti pripada delavcu plača za individualno uspešnost pri delu v višini do 40% osnovne plače.
Osnove in merila za navedeno stimulacijo so podrobneje urejene v posebnem aktu podjetja, ki ga sprejme uprava družbe.
Pristojni organ sprejme tudi akt v katerem so urejene osnove in merila za dodatke za inventivnost in inovativnost doseženo pri delu.
XIII. DODATKI
57. člen
Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki v naslednjem odstotku od osnove:
– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces
izvaja v drugi in tretji izmeni, oziroma v turnusu popoldan in ponoči
10%
– nočno delo 50%
– delo preko polnega del. časa 30%
– delo v nedeljo 50%
Za delo na dela prosti dan in praznike pripada delavcu poleg plače še dodatek 150% za vsako opravljeno uro, če mu ni mogoče zagotoviti prostega dne. Če je delavcu zagotovljeno koriščenje na drug dan, mu pripada dodatek v višini 50% od osnove.
Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
Zaradi posebnih obremenitev in nevarnosti pri delu znaša dodatek najmanj 20% od osnovne plače.
Delovna mesta na katerih se izplačuje dodatek za nevarnost in posebne obremenitve za čas opravljanja dela določi delodajalec na podlagi poprejšnjega mnenja sindikata.
58. člen
Za čas dežurstva ali pripravljenosti na domu izven rednega delovnega časa pripada delavcu nadomestilo v višini 20% od osnove.
59. člen
Dodatek za delovno dobo
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini kot je določena v tej tabeli od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe:
-----------------------------------------------------------
Skupna delovna doba Odstotno povečanje
osnovne plače
-----------------------------------------------------------
nad 1 letom 1
nad 3 leti 2
nad 5 leti 6
nad 10 let 8
nad 15 let 11
nad 20 let 13
nad 25 let 15
nad 30 let 17
nad 31 let za vsako dodat. izpolnjeno leto 0,5
-----------------------------------------------------------
Dodatek ne pripada delavcem za dokupljeno delovno dobo, po 31. 12. 1999. se dodatek uredi v skladu z 68. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.
60. člen
Vsem delavcem pripada dodatek za stalnost dela v cestnem gospodarstvu (pri Cestnem skladu, poslovnem združenju, SOZD ZCP, v CP in JPVAC) po naslednji lestvici:
-----------------------------------------------------------
Stalnost dela v cestnem
gospodarstvu Odstotek
-----------------------------------------------------------
nad 1 do 5 let 2
nad 5 do 10 let 3
nad 10 do 20 let 4
nad 20 let 5
nad 25 let 6
-----------------------------------------------------------
Dodatek se po 31. 12. 1999 uredi v skladu z 68. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.
XIV. DEL PLAČE IZ NASLOVA USPEŠNOSTI POSLOVANJA
61. člen
Kriterije za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu ob sprejemu poslovnega načrta. Ob sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na tej podlagi se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu dogovorita tudi o tem ali se ta del plače izplača v denarju, delnicah in o odložitvi njenega izplačila.
62. člen
Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz prejšnjega člena sorazmerno obračunanim plačam za redni efektivni delovni čas.
63. člen
Obračun plače
Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe, oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti-stimulativni del,
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– zneske prispevkov za socialno varnost,
– neto plačo,
– davek od osebnih prejemkov,
– neto izplačilo.
Ob obračunu plače delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
Delodajalec v navzočnosti delavca opravi pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazloži vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog zahteva.
XV. NADOMESTILA PLAČE
64. člen
Osnova za izračun nadomestil je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas in povprečne delovne uspešnosti.
V osnovo za izračun nadomestila se ne vštevajo plačila opravljenih nadur in iz uspešnosti poslovanja.
Delavcu pripada za čas zastoja ali prekinitve dela, do katerega pride brez delavčeve krivde (vremenske neprilike, okvare strojev, pomanjkanje dela in podobno) nadomestilo plače v višini 75% osnovne plače z dodatkom za delovno dobo in stalnost.
65. člen
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta in odsotnosti iz 27. člena te pogodbe,
– na dela prost dan po zakonu,
– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje, oziroma izobraževanja v interesu delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove.
V primeru iz prve alinee tega člena pripada delavcu nadomestilo v višini 80% osnove.
Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu, če opravlja v času bolniške pridobitno delo, če v dveh dneh po začetku odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel, če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo in če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika.
Nadomestilo ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na delovno mesto v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji, v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače tekočega meseca, povečanega za dodatek za delovno dobo.
Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače za največ 4 delovne dneve, v primeru kršenja imunitete sinidkalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov in
– stavka je organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.
Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.
XVI. DRUGI OSEBNI PREJEMKI
66. člen
Med druge osebne prejemke štejemo:
– regres za letni dopust,
– jubilejne nagrade,
– odpravnine ob upokojitvi,
– solidarnostne pomoči.
67. člen
Regres za letni dopust
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta oziroma v nelikvidnih organizacijah najkasneje do konca novembra tekočega leta. Regres se lahko izplača v dveh delih. Višina regresa se določi v tarifni prilogi te pogodbe.
Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
Neodvisno od izrabe letnega dopusta regres (odškodnina) za letni dopust pripada delavcem, ki ga niso mogli izrabiti iz razlogov na strani delodajalca.
68. člen
Jubilejne nagrade
Delavcu pripada jubilejna nagrada:
za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda,
za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda,
za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.
Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz tega člena.
Ne glede na določila tega člena bo delodajalec izplačal v času veljavnosti te pogodbe jubilejno nagrado delavcu, ki izpolni 30 let delovne dobe. Delavec je upravičen do jubilejne nagrade pri delodajalcu enkrat za posamezni jubilej.
69. člen
Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija oziroma delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe.
Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
70. člen
Solidarnostne pomoči
V primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, če ga je delavec vzdrževal, delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč. V prvem primeru pripada družini solidarnostna pomoč v višini 60% povprečne mesečne plače v RS za pretekle tri mesece, v drugem primeru pa pripada delavcu solidarnostna pomoč v višini 30% enakega povprečja.
Ožji družinski člani so zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
Solidarnostno pomoč se izplača najpozneje v 30 dneh od nastanka dogodka.
Solidarnostno pomoč v ostalih primerih predlaga sindikat podjetja ali ustrezna strokovna služba.
O upravičenosti in višini odloči direktor, oziroma uprava družbe ali podjetja.
71. člen
Nagrade za različne oblike ustvarjalnosti
Za izredno delo, ki ga določi poslovodni organ in je prispevalo k boljšemu rezultatu poslovanja v družbi ali podjetju je mogoče delavcem izplačati posebno nagrado.
Poslovodni organ lahko odobri nagrado po kriterijih določenih v splošnem aktu podjetja ali družbe.
72. člen
V primeru začasnih razporeditev je delavec upravičen do osnovne plače delovnega mesta, ki je zanj ugodnejša.
XVII. POVRAČILO STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
73. člen
Prehrana med delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci, vajenci in študentje na praksi.
Delavec, ki dela več kot 10 ur je upravičen do dodatnega polnega povračila stroškov za prehrano.
Znesek povračila stroškov prehrane med delom je naveden v tarifni prilogi te pogodbe.
74. člen
Prevoz na delo in z dela
Delavci so upravičeni do povračila prevoznih stroškov na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi v višini najmanj 60% cene dnevne vozovnice v javnem prometu za dneve prisotnosti na delu, kakor se dogovorijo in določijo v pogodbi o zaposlitvi.
75. člen
Povračilo stroškov za opravljanje službenih prevozov
Za opravljene prevoze z lastnim vozilom v službene namene pripada delavcu na podlagi potnega naloga kilometrina.
76. člen
Delavcem, katerih delovni proces zahteva za opravljanje del lastno osebno vozilo, povračilo stroškov za opravljanje službenih prevozov. Osnova za izračun za prevožen kilometer je 25% od cene super bencina.
Direktor podjetja s pogodbo o zaposlitvi določi delovna mesta, na katerih delavcem pripada uporaba vozila iz prvega odstavka tega člena.
Upravičencem pripada zaradi rizika službenih prevozov z lastnim vozilom tudi povračilo stroškov registracije vozila in kasko zavarovanja.
Kilometrina se obračunava mesečno na podlagi potnega naloga, ki ga izda direktor podjetja.
77. člen
Dnevnice za službena potovanja
Delavcu pripada dnevnica na podlagi izdanega potnega naloga delodajalca.
78. člen
Delavec je upravičen do cele dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 12 ur in manj kot 24 ur;
– do polovične dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 8 ur in manj kot 12 ur;
– do znižane dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 6 ur in manj kot 8 ur, pod pogojem, da nastopi službeno potovanje vsaj 2 uri pred pričetkom svojega rednega dela ali pa ga konča vsaj 2 uri po preteku svojega rednega dela.
Višina dnevnic je določena v tarifni prilogi te pogodbe.
79. člen
Stroški za prenočišče se delavcu na službenem potovanju priznajo v polnem znesku po priloženem računu, v skladu z navodili iz potnega naloga.
80. člen
Službena potovanja v tujino
Delavci so upravičeni do povračila tovrstnih stroškov v skladu s predpisi, ki veljajo za državne organe.
81. člen
Terenski dodatek
Do povračila stroškov za delo na terenu je upravičen delavec za čas bivanja in dela na terenu, če dela v kraju izven sedeža podjetja in svojega stalnega oziroma začasnega bivališča.
Povračilo iz prejšnjega odstavka pripada delavcu za dneve, ko dela na terenu, pod pogojem, da sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. V nasprotnem primeru ima delavec pravico do višine povračila stroškov za službeno potovanje. Povračilo stroškov za delo na terenu izključuje pravico do povračila stroškov za službeno potovanje.
82. člen
Zaščita zdravja in varstveni napitek
Na delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva oziroma jih delavec opravlja v težkih delovnih razmerah, ima za zaščito zdravja pravico, da poleg hrane med delom, prejema še varstveni napitek. Služba varstva pri delu določi delovna mesta, ki so zdravju škodljiva in za katera pripada delavcem varstveni napitek.
XVIII. INOVACIJE
83. člen
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 3% letne čiste gospodarske koristi po naslednjih merilih:
– tehnični in gospodarski pomen inovacije za podjetje,
– koristi, ki jih podjetje lahko doseže z uporabo inovacije,
– vrednost sredstev, ki jih bo podjetje vložilo za uresničitev inovacije,
– delež predlagatelja pri inovaciji,
– druge okoliščine, ki so pomembne ob odmeri plačila.
Šteje se, da je predlog inovacije koristen, če se poveča dohodek ali prihranek podjetja.
Kot prihranek se šteje zlasti:
– prihranek na času ali materialu,
– vrednost porabljenega materiala,
– stroški, ki jih je podjetje imelo s pridobitvijo predloga inovacije.
Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.
84. člen
Pripravniki, učenci in vajenci na praksi
Pripravniku, ki se usposablja pripadajo plača in drugi osebni prejemki v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred, ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po tej pogodbi.
Učencem in študentom na praksi za poln delovni čas in predviden delovni rezultat obvezne prakse pripada plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
Učenci, vajenci in študentje na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
Učenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.
85. člen
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
Delavcu mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
XIX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
86. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranke kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
87. člen
Negativne izvedbene dolžnosti
Stranke so dolžne opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
88. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba se lahko odpove tri mesece pred potekom njene veljavnosti.
Odpoved je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot 3 mesece.Odpoved te pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka pogodbe ni mogoče odpovedati.
Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana se podaljša vsako leto še za eno leto.
Po prenehanju kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove pogodbe.
89. člen
Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe, oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
90. člen
Reševanje kolektivnih sporov
Za reševanje sporov med strankami kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.
Velja da gre za spor med strankami, če se ne sporazumejo o spremembi oziroma, dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.
91. člen
Postopek pomirjevanja
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev imenujejo komisijo za pomirjevanje v skladu z 18. členom te pogodbe.
92. člen
Začetek postopka pomirjevanja
Postopek pomirjevanja se začne s predlogom katerekoli stranke v roku 30 dni od nastanka spora, ko je stranka zanj izvedela.
93. člen
Učinki pomirjevanja
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti v pisni obliki.
94. člen
Če je pomirjevanje neuspešno se postopek ustavi, o spornih vprašanjih odloči arbitražni svet. Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev arbitražne komisije dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njo v nasprotju.
95. člen
Postopek pred arbitražo
Po neuspelem postopku pomirjevanja lahko stranke sporazumno poverijo reševanje spora arbitraži, ki jo sestavlja 5 arbitrov.
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev imenujejo v arbitražo po 2 arbitra.
Predsednika arbitraže imenujejo stranke sporazumno.
Odločba arbitraže je dokončna.
96. člen
Tolmačenje kolektivne pogodbe
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev te kolektivne pogodbe imenujejo tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenujejo vsaka stranka po enega člana, tretjega člana pa imenujejo sporazumno.
XX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
97. člen
Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe preneha veljati kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 16/96.
Ljubljana, dne 27. februarja 1998.
ZSSS – Sindikat delavcev
prometa in zvez
Predsednik
Jože Gaube l. r.
Konferenca sindikatov
v cestnem gospodarstvu
Predsednik
Marjan Stanič l. r.
Sindikat cestnega prometa
Slovenije
Predsednik
Zoran Alijevič l. r.
Slovenska cestna podjetja
Predsednik
skupščine
Alojz Kramljak l. r.
Združenje delodajalcev Slovenije
sekcija za promet in zveze
Predsednik
Peter Marn l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 5. 3. 1998 pod zap. št. 36/2 in št. spisa 104-01-002/96-005.
TARIFNA PRILOGA
h kolektivni pogodbi za cestno gospodarstvo
1. Izhodiščne plače po tej kolektivni pogodbi so po posameznih
tarifnih razredih enake kot v veljavni tarifni prilogi splošne
kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, povečane za 5% in
so določene za januar 1998 kot sledi:
-----------------------------------------------------------
Tarifni razred Koeficient Izhodiščna
plača
-----------------------------------------------------------
I. enostavna dela 1,00 53.059
II. manj zahtevna dela 1,10 58.365
III. srednje zahtevna dela 1,23 65.263
IV. zahtevna dela 1,37 72.691
V. bolj zahtevna dela 1,55 82.241
VI. zelo zahtevna dela 1,85 98.159
VII. visoko zahtevna dela 2,10 111.424
VIII.najbolj zahtevna dela 2,50 132.648
IX. izjemno pomembna, najbolj
zahtevna dela 3,00 159.177
-----------------------------------------------------------
2. Izhodiščne plače se povečujejo v skladu z eskalacijsko
lestvico iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.
Če v času veljavnosti te tarifne priloge ni določena eskalacija v
splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti se uporablja
zadnja veljavna eskalacija.
3. Višina regresa znaša za leto 1998 102.000 tolarjev.
4. Povračilo stroškov prehrane med delom znaša najmanj 611 SIT na
dan za dan prisotnosti na delu.
5. Povračila stroškov v primeru službenega potovanja in dela na
terenu iz te pogodbe znašajo:
Dnevnice (78. člen te pogodbe) SIT
- cela dnevnica 3.500
- polovična dnevnica 1.750
- znižana dnevnica 1.218
- kilometrina - 30% cene super bencina
- terenski dodatek - 21% cele dnevnice
- prenočišče se izplačuje po predloženem računu skladno s potnim
nalogom.
Zneski povračil stroškov iz 4. in 5. točke te priloge se
izplačujejo in povečujejo v višini zgornjega zneska določenega z
uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih
prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot
odhodek.
Tarifna priloga za cestno gospodarstvo začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa
se od 1. 1. 1998.
