Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 31. seji dne 10. 2. 1998 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija, ki jih je izdelal Oddelek za urbanizem in okolje Mestne uprave mestne občine Ljubljana pod št. 352-42/94 v septembru 1996 in dopolnil v januarju 1997.

Meja območja urejanja je razvidna iz katastrske karte “Meja območja in členitev območja“ v merilu 1:1000.

Sestavni del odloka so grafične karte:
– meja območja in členitev območja, merilo 1:1000;
– normativni elementi, merilo 1:1000.

Območje urejanja se členi v naslednje funkcionalne enote:
CR 3/3 Kopališče Ilirija.
A – zelenica ob železnici,
B – objekt kopališča s telovadnico,
C – parkirna hiša,
D – železnica.

Pri vseh novogradnjah in parcelacijah v območju je treba upoštevati omejitve, podane z regulacijsko linijo, gradbeno linijo in gradbeno mejo ter omejitve višinskih gabaritov, kot je to razvidno iz karte normativni elementi.
Za posege pod sedanjim nivojem zemljišča je obvezno zagotoviti predhodna arheološka raziskovanja.
Območje je v varovalnem pasu železniške proge, delno pa v varovalnem pasu Celovške in Tivolske ceste, zato je treba upoštevati pogoje gradnje v teh varovalnih pasovih.
Območje je v III. varstvenem pasu vodnih virov, zato je treba na podlagi hidrogeološkega poročila zagotoviti zadostno zaščitno zemeljsko plast do najvišje gladine podtalnice. Med izvajanjem del morajo biti upoštevani vsi varovalni ukrepi za zaščito podtalnice.
Vsi obstoječi in novopredvideni komunalno energetski vodi morajo imeti zagotovljene predpisane medsebojne odmike, odmike od ostalih objektov in drevja ter ustrezen varovalni pas. Obstoječe komunalno energetske vode je treba med gradnjo ustrezno zavarovati. Omrežje naj praviloma poteka po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno nemoteno vzdrževanje. Omrežje naj omogoča neposredno priključevanje porabnikov.
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo primarno in sekundarno kanalizacijo mešanega sistema, ki mora biti vodotesna. Priključke iz kleti je potrebno urediti preko črpališč. Vse čiste meteorne vode je treba ponikati, kjer so za to dani pogoji, v nasprotnem primeru jih je treba speljati v javno kanalizacijsko omrežje. Meteorna voda z manjših manipulacijskih površin mora biti speljana preko lovilca olj.
Odpadne vode se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničnimi pogoji, vodotesno in iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov (z nastavki priključkov) mora biti izvršen preizkus na vodotesnost.
Kanalizacijski sistem obravnavanega območja je mešan. Kanalizacija za odpadno in padavinsko vodo se bo navezovala na že zgrajeno kanalsko mrežo, ki vodi preko zbiralnika A0D v zbiralnik A0, ki poteka po levem bregu Ljubljanice.
Za oskrbo z vodo je treba izdelati programsko rešitev za celotno območje, ki mora biti usklajena s konceptom javnega vodovodnega omrežja in mora upoštevati faznost izgradnje objektov. Sekundarno vodovodno omrežje je treba prenoviti in dopolniti tako, da bo sposobno prevajati zadostne količine požarne vode in da bo omogočeno direktno priključevanje posameznih objektov. Ob novogradnji je treba zagotoviti tudi ustrezno hidrantno omrežje v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji in iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih vodovodov mora biti izvršen tlačni preizkus.
Za potrebe ogrevanja in priprave tople vode je potrebno objekte priključiti na vročevodno omrežje.
Vse objekte je za potrebe kuhe in tehnologije možno priključiti na plin.
Za priključitev novogradnje na električno omrežje je treba zgraditi novo transformatorsko postajo, ki mora biti locirana v objektu.
Za javno razsvetljavo naj se uporabijo tipski elementi.
Priključitev novih objektov na telefonsko omrežje je možna po dopolnitvi TK omrežja na ATC Ljubljana II.
Zbirna mesta za komunalne odpadke je treba locirati v objekte.
Promet z motornimi vozili na nivoju terena, razen za urgenco, ni dopusten. Parkiranje je obvezno urediti podzemno. Dostava naj se uredi preko prve parkirne kleti. Urgentne poti morajo biti izvedene v skladu s predpisi (širina 5m, oddaljenost od objekta 5m, nosilnost utrjene površine 10 ton osnega pritiska, minimalni radij obračanja 11,5m).
Zagotoviti je treba ustrezno prezračevanje za vse objekte s primerno lokacijo zajema in odvoda zraka. Zagotoviti je treba detekcijo CO pri podzemnih parkirnih kapacitetah.
Na obravnavanem območju vrednosti ravni hrupa ne smejo presegati mejnih ravni hrupa za II. območje (55dBA dnevno in 45dBA nočno) po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
Pri vseh objektih je treba zato predvideti ustrezno pasivno protihrupno zaščito.
Hrup zaradi prometa v parkirni hiši in zaradi prezračevalnih naprav je treba z ustreznimi tehničnimi ukrepi omejiti.
Pri načrtovanju dostopov je treba upoštevati pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir.
Vsa novogradnja mora biti zasnovana tako, do bo zagotovljeno ustrezno osončenje obstoječih in novih objektov.

Celotno območje se krajinsko uredi. Na jugovzhodnem robu se ponovno vzpostavi peš pot, nekdanji Lattermanov drevored in uredi dostop na pločnik Celovške ceste. Za ponovno vzpostavitev te aleje se po potrebi uredi podhod pod železniško progo. Drevored se dopolni z manjkajočimi drevesi. Na območju je dopustna ureditev zunanjih športnih igrišč. Dopustna je tudi postavitev mestne parterne opreme.

Obstoječi objekt Kopališča Ilirija se prenovi ali popolnoma rekonstruira s čemer se poleg osnovne plavalno športne funkcije v kompleks vključi tudi druge športno rekreativne dejavnosti in njim ustrezni spremljajoči program. Obvezna je ohranitev pročelnega dela stavbe kopališča (del objekta, ki je orientiran na Celovško cesto), ki se ustrezno vključi v novi objekt (dopustna je tudi njegova prestavitev). V času izven poletne sezone se bazen lahko prekrije. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno ogrevanje in prezračevanje. Prekritje mora biti izvedeno tako, da se lahko v času poletne sezone odstrani. Na jugozahodni strani mu je dopustno prizidati objekt telovadnice s spremljajočimi prostori. Ob prenovi ali prizidavi naj se tehnološki objekti kopališča ob Tivolski cesti nadomestijo.
Vsi objekti so namenjeni športno rekreacijskim dejavnostim, dopustna je ponudba storitev vezanih neposredno na rekreacijsko dejavnost ter v manjšem obsegu tudi ustrezen kompatibilni dopolnilni program.
Maksimalna višina kapnega venca objekta je 12 m. Maksimalna intenzivnost izrabe zemljišča (FSI) 2.00 (ob upoštevanju prekritja bazena).
Dostava za potrebe območja je preko prve kleti parkirne hiše.
Za pridobitev arhitekturne rešitve prenove kopališča ali njegove popolne rekonstrukcije in gradnjo telovadnice je potrebno izvesti javni arhitekturni natečaj.
Za konkretne oblikovalske rešitve posegov v objekt kopališča je treba pridobiti stališče oziroma soglasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Območje se kompleksno (t.j. enovito in istočasno) preuredi.
Objekt “študijske telovadnice“, kot tudi pomožni objekti se porušijo. Pred porušitvijo je treba izdelati posnetek obstoječega stanja z meritvami in fotodokumentacijo. Sedanje letno telovadišče se preuredi, tako da je možno zadostiti osnovnim potrebam vadbe na prostem za šole in društvo, pri čemer se dolžina tekaške steze ne sme zmanjšati. Ob preureditvi je treba z ustrezno zazelenitvijo in zeleno protihrupno zaščito zagotoviti zaščito pred prekomernim hrupom prometa s Tivolske ceste. Ureditev športnih površin na prostem naj bo zasnovana tako, da v svojem južnem delu vizualno preide v parkovno ureditev. Drevored ob aleji Pod turnom je treba rekonstruirati in ga vključiti v predvideno parkovno ureditev. Ta naj se ob aleji Pod turnom uredi na parkovni način tako, da je v njem možna in dopustna postavitev (rekonstrukcija) porušenega Jakopičevega paviljona arhitekta M. Fabianija.
Pod območjem je dopustna izgradnja javne parkirne hiše. Uvoz v parkirno hišo se uredi z izgradnjo uvoza in izvoza v podaljšku Prešernove ceste (del Puharjeve vzporeden s Tivolsko cesto) in s Tivolske ceste. Prva klet parkirne hiše mora biti zasnovana tako (višina etaže), da bo omogočena tudi dostava za potrebe območja. Pri načrtovanju izhodov iz parkirne hiše je treba upoštevati, da bo poleg pokrivanja potreb območja parkirna hiša služila za potrebe obiskovalcev in zaposlenih v mestnem središču, kot tudi za potrebe obiskovalcev prireditev v športno rekreacijskem centru Tivoli.
Ocenjena kapaciteta garaže je 400-450 parkirnih mest/etažo. Predvidene so 3 podzemne parkirne etaže. Urgentni pomožni izvoz se uredi v podhod aleje pod progo.

Dopustna so tekoča vzdrževalna dela in potrebna izgradnja peš podhodov pod železniško progo (na aleji Pod Turnom in podaljšani aleji Lattermanovega drevoreda).

Do realizacije preureditev oziroma prenov v skladu s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji so na celotnem območju dupustna le tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelek za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Center,
– krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v Občini Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 13/88 in Uradni list RS, št. 21/90, 16/91, 35/92, 15/93, 61/94, 34/96), ki se nanašajo na območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.