Na podlagi četrtega odstavka 3. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 2/91-I, 4/93 in 70/97) in prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa skupne osnove in kriterije za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter nomenklaturo tipičnih delovnih mest z navedbo nazivov, vsebine nalog, enotnih zahtev glede izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za zasedbo delovnih mest v ministrstvu, upravnem organu in upravni organizaciji v sestavi ministrstva, službi Vlade Republike Slovenije in upravni enoti (v nadaljnjem besedilu: organ državne uprave).
Ta uredba se ne uporablja za tista vprašanja notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest, ki so posebno urejena z zakonom ali uredbo Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
2. člen
Z notranjo organizacijo se določijo:
– notranje organizacijske enote, njihova delovna področja in njihova medsebojna razmerja,
– način vodenja notranjih organizacijskih enot,
– naloge, pooblastila in odgovornost vodij notranjih organizacijskih enot,
– način sodelovanja z drugimi organi in institucijami,
– način zagotavljanja javnosti dela.
3. člen
Sistemizacija delovnih mest določa:
– število delovnih mest višjih upravnih delavcev, upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev,
– delovna mesta s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa,
– predhodni preizkus, poskusno delo in odpovedni rok,
– katere naloge ne smejo po predpisih opravljati ženske in mladina,
– katere naloge lahko opravljajo invalidi,
– katalog vseh delovnih mest z navedbo nazivov, vsebine nalog, vrednosti delovnih mest in zahtev glede izobrazbe, dolžine delovnih izkušenj in drugih pogojev za zasedbo delovnih mest.
Kriterije zahtevnosti in število delovnih mest v kabinetu ministra, za katera se sklene delovno razmerje za določen čas s pogodbo o zaposlitvi, določi na predlog ministra, vlada.
4. člen
Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest se določita s pravilnikom.
Za ministrstvo in upravne organe in upravne organizacije v njegovi sestavi izda pravilnik minister s soglasjem vlade. Za upravni organ oziroma upravno organizacijo v sestavi ministrstva lahko izda minister, s soglasjem vlade, samostojen pravilnik.
Predstojnik, ki vodi delo upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi ministrstva pripravi predlog notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi.
5. člen
Za službo vlade, ki jo vodi minister brez resorja in za službo vlade, katere predstojnik je neposredno odgovoren vladi in predsedniku vlade, izda pravilnik, s soglasjem vlade, minister brez resorja oziroma predstojnik službe vlade.
Za službo vlade, do katere ima generalni sekretar vlade enaka pooblastila, kot jih ima minister do upravnih organov oziroma upravnih organizacij v sestavi ministrstva, izda pravilnik generalni sekretar vlade s soglasjem vlade. Predstojnik, ki vodi delo službe vlade pripravi predlog notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest službe vlade.
6. člen
Na predlog pristojnih ministrov, izda pravilnik za upravno enoto načelnik upravne enote s soglasjem vlade.
Predlog za oblikovanje notranje organizacijske enote v upravni enoti pripravi minister, pristojen za upravno področje, na katerega sodijo zadeve, ki jih opravlja upravna enota.
Glede na obseg, naravo in način opravljanja upravnih nalog pripravi predlog določitve skupnega števila delovnih mest v upravni enoti minister, pristojen za upravo.
II. NOTRANJA ORGANIZACIJA
7. člen
Notranja organizacija mora biti oblikovana tako, da zagotavlja:
– strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje funkcij uprave,
– koordinirano izvajanje nalog,
– učinkovito izvajanje projektnih nalog,
– učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog,
– zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih,
– učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.
Notranje organizacijske enote
8. člen
Notranje organizacijske enote so: kabinet, urad, sektor, oddelek, center, služba, glavna pisarna oziroma vložišče, izpostava, območna enota.
9. člen
Kabinet se oblikuje za opravljanje strokovno tehničnih, specializiranih oziroma najzahtevnejših nalog, vezanih na funkcije predsednika vlade, podpredsednika vlade, generalnega sekretarja vlade in ministrov.
Za delo kabineta je vodja kabineta odgovoren funkcionarju, za katerega opravlja kabinet naloge iz prejšnjega odstavka.
10. člen
Urad se lahko oblikuje v ministrstvu za usklajeno opravljanje nalog, s katerimi se zagotavlja izvrševanje funkcij uprave na širšem, zaokroženem delu delovnega področja ministrstva in za opravljanje specializiranih in najzahtevnejših, pospeševalnih in razvojnih nalog uprave.
Za delo urada je vodja urada odgovoren ministru.
11. člen
V uradu se naloge opravljajo v sektorjih, ki se oblikujejo po posameznih področjih ali za izvajanje posameznih funkcij.
Delo sektorjev, ki so oblikovani v uradu, koordinira, strokovno usmerja in nadzoruje vodja urada. Vodja sektorja je za delo sektorja odgovoren vodji urada in ministru.
12. člen
Na delovnem področju ministrstva, na katerem ni oblikovanih notranjih organizacijskih enot iz 10. člena te uredbe, se naloge, s katerimi se zagotavlja izvrševanje funkcij uprave, opravljajo v sektorjih, ki se oblikujejo po posameznih delih delovnega področja ali za izvajanje posameznih funkcij.
Delo sektorjev iz prejšnjega odstavka koordinira, strokovno usmerja in nadzoruje minister. Vodja sektorja je za delo sektorja odgovoren ministru.
13. člen
V upravnem organu in upravni organizaciji v sestavi ministrstva se naloge, s katerimi se zagotavlja izvrševanje funkcij uprave, opravljajo v sektorjih, ki se oblikujejo po posameznih delih delovnega področja upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi ministrstva.
Delo sektorjev, ki so oblikovani v upravnem organu oziroma upravni organizaciji v sestavi ministrstva, koordinira, strokovno usmerja in nadzoruje predstojnik upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi ministrstva.
Vodja sektorja je za delo sektorja odgovoren predstojniku upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi ministrstva.
14. člen
V službi vlade se naloge opravljajo v sektorjih, ki se oblikujejo po posameznih delih delovnega področja službe vlade. Delo sektorjev, ki so oblikovani v službi vlade, koordinira, strokovno usmerja in nadzoruje predstojnik službe vlade.
Vodja sektorja je za delo sektorja odgovoren predstojniku službe vlade.
15. člen
V upravni enoti se naloge, s katerimi se zagotavlja izvrševanje funkcij uprave iz delovnega področja upravne enote, opravljajo v oddelkih, ki se oblikujejo za posamezna upravna področja. Delo oddelkov v upravni enoti koordinira, strokovno usmerja in nadzoruje načelnik upravne enote.
Vodja oddelka je za delo oddelka odgovoren načelniku upravne enote.
16. člen
V sektorju se strokovne naloge lahko opravljajo v oddelkih, ki se oblikujejo po posameznih delih delovnega področja sektorja ali za izvajanje posameznih funkcij.
Vodja oddelka, ki je oblikovan v sektorju ministrstva, je odgovoren za delo oddelka vodji sektorja in ministru, vodja oddelka, ki je oblikovan v sektorju urada, pa tudi vodji urada.
V upravnem organu in upravni organizaciji v sestavi ministrstva je vodja oddelka odgovoren za delo oddelka vodji sektorja in predstojniku upravnega organa oziroma upravne organizacije v sestavi ministrstva.
V službi vlade je vodja oddelka odgovoren za delo oddelka vodji sektorja in predstojniku službe vlade.
17. člen
Za opravljanje spremljajočih, organizacijskih in drugih podobnih nalog se za vse delavce ali za potrebe urada ali sektorja, oblikuje služba s tem ali drugačnim nazivom. V službi se lahko oblikujejo oddelki ali notranje organizacijske enote z drugačnimi nazivi, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog.
Center se oblikuje za opravljanje strokovno tehničnih del za vse delavce ali za potrebe urada ali sektorja. V centru se lahko oblikujejo oddelki ali notranje organizacijske enote z drugačnimi nazivi, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog.
Vodja je za delo službe oziroma centra, ki opravlja naloge za vse delavce, odgovoren višjemu upravnemu delavcu, ki usklajuje opravljanje spremljajočih, organizacijskih, strokovno tehničnih del in predstojniku organa državne uprave.
Za delo službe oziroma centra za potrebe urada ali sektorja je vodja odgovoren tudi vodji urada oziroma vodji sektorja.
18. člen
Glavna pisarna oziroma vložišče se oblikuje za opravljanje nalog pisarniškega poslovanja. Glavna pisarna oziroma vložišče se lahko oblikuje kot samostojna notranja organizacijska enota organa državne uprave ali v okviru službe iz prvega odstavka 17. člena te uredbe.
Vodja je za delo glavne pisarne oziroma vložišča v organu državne uprave odgovoren višjemu upravnemu delavcu, ki usklajuje opravljanje spremljajočih, organizacijskih in strokovno tehničnih del in predstojniku organa državne uprave.
Za delo glavne pisarne oziroma vložišča, ki deluje v okviru službe iz prvega odstavka 17. člena te uredbe, je vodja glavne pisarne oziroma vložišča odgovoren tudi vodji službe.
19. člen
Izpostava ali območna enota se kot notranja organizacijska enota ustanovi v ministrstvu, upravnem organu v sestavi ministrstva in upravni enoti, kadar narava ali način dela zahtevajo dekoncentrirano opravljanje nalog. V izpostavi ali območni enoti se lahko oblikujejo oddelki, služba, center in glavna pisarna oziroma vložišče.
Z določitvijo notranje organizacije ministrstva, upravnega organa v sestavi ministrstva in upravne enote se določi območje oziroma krajevna pristojnost izpostave ali območne enote.
Vodja je za delo izpostave ali območne enote odgovoren ministru oziroma predstojniku upravnega organa v sestavi ministrstva oziroma načelniku upravne enote.
20. člen
Notranje organizacijske enote vodijo:
– kabinet – vodja, ki je višji upravni delavec; kabinet ministra lahko vodi delavec, ki za čas trajanja funkcije ministra, opravlja naloge vezane na ministrove funkcije vodenja ministrstva in usklajevanja strokovnih področij dela znotraj ministrstva,
– urad – vodja, ki je državni podsekretar ali svetovalec vlade; minister lahko za vodenje urada pooblasti državnega sekretarja,
– sektor – vodja, ki je višji upravni delavec,
– oddelek – v upravni enoti vodi oddelek višji upravni delavec v nazivu vodje notranje organizacijske enote – vodja oddelka; oddelek, ki je oblikovan v sektorju, vodi vodja, ki je višji upravni ali upravni delavec,
– službo, center – vodja, ki je višji upravni, upravni ali strokovno tehnični delavec,
– glavno pisarno oziroma vložišče – vodja, ki je upravni ali strokovno tehnični delavec,
– izpostavo, območno enoto – vodja, ki je višji upravni delavec.
Vodje notranjih organizacijskih enot načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo opravljanje dela v notranjih organizacijskih enotah, odločajo o zadevah z delovnega področja posamezne notranje organizacijske enote, za katere jih pooblasti predstojnik, ki vodi delo organa državne uprave in opravljajo najzahtevnejše naloge v notranjih organizacijskih enotah.
Ustanavljanje projektnih skupin in način sodelovanja z drugimi ministrstvi
21. člen
Za izvedbo nalog, ki zahtevajo sodelovanje delavcev različnih notranjih organizacijskih enot, se oblikujejo projektne skupine ali druge oblike sodelovanja.
Projektno skupino ustanovi predstojnik, ki vodi delo organa državne uprave ali državni sekretar. Z aktom o ustanovitvi projektne skupine se določi sestava, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi pogoji za njeno delo.
22. člen
Za strokovno pomoč pri izvedbi najzahtevnejših projektnih del se oblikujejo strokovno posvetovalni sveti, ki jih ustanovi minister ali državni sekretar.
V strokovno posvetovalni svet se imenujejo strokovnjaki s področja delovanja strokovno posvetovalnega sveta in državni podsekretarji in svetovalci vlade, ki izvajajo najzahtevnejša projektna dela. Delo strokovno posvetovalnega sveta vodi minister ali državni sekretar.
Z aktom o ustanovitvi strokovno posvetovalnega sveta se določi sestava, naloge, čas delovanja, sredstva in drugi pogoji za delo strokovno posvetovalnega sveta.
23. člen
Ministrstva ustanavljajo skupna delovna telesa za izvedbo nalog, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje več ministrstev in skupne projektne skupine za obravnavo posameznih vprašanj.
Skupno delovno telo oziroma skupna projektna skupina se ustanovi pri ministrstvu, na katerega delovno področje sodi naloga po pretežnosti.
Javnost dela
24. člen
Javnost dela organa državne uprave se praviloma zagotavlja z novinarskimi konferencami in uradnimi sporočili.
Uradna sporočila za javnost dajejo predstojnik organa državne uprave, državni sekretar, predstavnik za tisk in osebe, ki jih pooblasti predstojnik.
25. člen
Konkretne upravne akte podpisujejo predstojnik organa državne uprave in osebe, ki imajo pooblastilo za izdajanje konkretnih upravnih aktov.
Predlog za obravnavo gradiva v vladi, ki se nanaša na imenovanje ali razrešitev delavcev ministrstva in upravnih organov in upravnih organizacij v sestavi ministrstva, podpisuje minister.
Predlog za obravnavo gradiva v vladi, ki se nanaša na imenovanje ali razrešitev delavcev vladne službe, katere predstojnik je neposredno odgovoren predsedniku vlade in vladi, podpisuje predstojnik vladne službe. Predlog za obravnavo gradiva v vladi, ki se nanaša na imenovanje ali razrešitev delavcev druge vladne službe, podpisuje generalni sekretar vlade.
Predlog za obravnavo gradiva, ki se nanaša na imenovanje ali razrešitev delavcev upravne enote, podpisuje minister, pristojen za upravo.
III. SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST
26. člen
Sistemizacija mora biti oblikovana tako, da:
– je zagotovljena polna zaposlenost delavcev,
– skupno število delovnih mest ustreza obsegu nalog, naravi in načinu opravljanja nalog,
– so delovna mesta določena tako, da omogočajo razporejanje delavcev na delovna mesta,
– je v okviru vsake izobrazbene stopnje in skupine določeno ustrezno število manj zahtevnih (začetnih) delovnih mest,
– sta število in vrsta delovnih mest višjih upravnih delavcev določeni glede na obseg najzahtevnejših in specializiranih nalog in potreb po usklajevanju strokovnega dela na posameznih zaokroženih delih delovnega področja,
– se kot delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določijo delovna mesta inšpekcijskega nadzorstva in drugih upravnih in strokovnih nalog, za katere določa zakon posebna pooblastila in odgovornosti.
27. člen
Pri oblikovanju delovnih mest mora predstojnik povezovati opis delovnih nalog, vrsto odgovornosti za opravljene naloge in fizikalne in socialne delovne razmere s strokovno usposobljenostjo, ki je potrebna za opravljanje delovnih nalog.
Pod strokovno usposobljenostjo je šteti stopnjo izobrazbe, smer izobrazbe, poklic, (kombinacija med stopnjo in smerjo potrebne izobrazbe), delovne izkušnje, dodatna verificirana ali funkcionalna znanja, zdravstvene sposobnosti, fizične sposobnosti, psihološke sposobnosti, moralno etične vrline in podobno.
28. člen
Za delovno mesto se v skladu z nomenklaturo tipičnih delovnih mest, ki je sestavni del te uredbe, določi:
– naziv in opis nalog,
– stopnja in smer izobrazbe,
– dolžina delovnih izkušenj,
– vrednost delovnega mesta – količnik za določitev osnovne plače in morebitni dodatek delovnega mesta.
Za opravljanje dejanj v upravnem postopku pred izdajo odločbe se določi preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku.
29. člen
Za delovno mesto se lahko določijo tudi:
– drugi posebni pogoji – npr. opravljen strokovni izpit, opravljen pravniški državni izpit, opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, znanje tujega jezika, znanje jezika narodne skupnosti, znanje računalništva, vozniški izpit in podobno,
– dodatna funkcionalna znanja.
30. člen
Za delovno mesto se določi ena stopnja izobrazbe, razen za delovno mesto, za katero sta z nomenklaturo tipičnih delovnih mest alternativno določeni dve stopnji.
Za delovno mesto se lahko določi več smeri izobrazbe iste stopnje.
Za delovna mesta višjih upravnih delavcev se določi univerzitetna izobrazba ali končana visoka upravna šola, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe.
31. člen
Kot delovne izkušnje se štejejo tiste izkušnje, ki jih je delavec pridobil z opravljanjem del na podobnih delovnih mestih iste stopnje izobrazbe, vanje pa se všteva tudi čas pripravništva.
32. člen
Za delovna mesta višjih svetovalcev se določi najmanj pet let delovnih izkušenj, svetovalcev predstojnika najmanj osem let delovnih izkušenj, pomočnikov predstojnika, podsekretarjev, svetovalcev vlade, državnih podsekretarjev in generalnih sekretarjev pa najmanj deset let delovnih izkušenj.
Za delovna mesta načelnikov upravnih enot se določi najmanj deset let delovnih izkušenj, pomočnikov načelnikov, vodij notranjih organizacijskih enot upravne enote in vodij izpostav najmanj osem let delovnih izkušenj, svetovalcev načelnika upravne enote in višjih svetovalcev v upravni enoti pa najmanj pet let delovnih izkušenj.
Za delovna mesta višjih upravnih delavcev, ki jih opravljajo delavci s specializacijo, magisterijem ali doktoratom, se določijo za tretjino krajše delovne izkušnje, kot so določene v prvem in drugem odstavku tega člena.
Za delovna mesta, za katera sta določeni univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, se določijo za petino krajše delovne izkušnje za univerzitetno izobrazbo.
33. člen
Za delovna mesta upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo in za druga delovna mesta, za katera je tako določeno s sistemizacijo delovnih mest, se kot poseben pogoj določi poskusno delo v trajanju najmanj enega in največ šest mesecev.
Kot dodatna funkcionalna znanja, ki niso pogoj za razporeditev na delovno mesto, se določijo zlasti tista strokovna znanja, ki izhajajo iz vsebine, metod in postopkov, značilnih za upravno dejavnost in omogočajo boljše in hitrejše opravljanje nalog, kakor tudi znanja, potrebna za organizacijo in vodenje dela.
IV. NOMENKLATURA TIPIČNIH DELOVNIH MEST
34. člen
Nomenklatura tipičnih delovnih mest določa:
– nazive in naloge delovnih mest višjih upravnih delavcev, upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev,
– stopnjo izobrazbe in dolžino delovnih izkušenj, ki sta potrebni za zasedbo delovnega mesta glede na zahtevnost in način izvajanja nalog delovnega mesta,
– tarifne skupine, po katerih so razvrščena delovna mesta glede na zahtevnost nalog, način in pogoje njihovega opravljanja ter stopnjo potrebnega znanja.
35. člen
Delovna mesta vodenja notranjih organizacijskih enot inšpekcijskega nadzorstva in opravljanja najzahtevnejših nalog inšpekcijskega nadzorstva se uvrščajo v skupino delovnih mest višjih upravnih delavcev.
Delovna mesta, ki niso določena kot tipična, se razvrščajo glede na podobno stopnjo zahtevnosti in podoben način izvajanja nalog v ustrezna tipična delovna mesta, določena s to uredbo.
Če z zakonom ali uredbo vlade ni drugače določeno, se delovno mesto s specifičnim nazivom uvrsti v tarifno skupino enake stopnje izobrazbe, v tarifni skupini pa glede na podobnost drugih predpisanih pogojev.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Predstojnik, ki vodi delo organa državne uprave, mora uskladiti notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest s to uredbo najkasneje v devetdesetih dneh od uveljavitve te uredbe.
V roku tridesetih dni od uveljavitve pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest mora predstojnik razporediti delavce na ustrezna delovna mesta.
37. člen
Pri razporeditvi delavcev na ustrezna delovna mesta se visoka strokovna izobrazba, pridobljena po določbah zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89, 35/89 in Uradni list RS, št. 8/90, 12/91 in 67/93) šteje enakovredno univerzitetni izobrazbi, pridobljeni po določbah zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 13/94), višja strokovna izobrazba, pridobljena po določbah zakona o usmerjenem izobraževanju pa enakovredno višji strokovni izobrazbi, pridobljeni po določbah zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96).
Pri razporeditvi delavcev na ustrezna delovna mesta se šteje, da imajo končano srednjo splošno šolo osebe, ki so končale:
– gimnazijo v skladu z zakonom o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96) in opravile maturo,
– strokovno gimnazijo po zakonu o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96),
– 4-letni gimnazijski program v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89),
– gimnazijo po zakonu o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74).
Pri razporeditvi delavcev na ustrezna delovna mesta se šteje, da imajo končano srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo osebe, ki so končale:
– 4- ali 5-letni vzgojno-izobraževalni program V. stopnje ali nadaljevalni program srednjega izobraževanja ali diferencialni program oziroma program po modelu (3) + 2 v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89),
– umetniško šolo po zakonu o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74),
– 4- ali 5-letno srednjo tehniško strokovno šolo ali srednje poklicno- tehniško izobraževanje po zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) in opravile zaključni izpit,
– tehniško in drugo šolo za gospodarstvo, družbene službe in državno upravo oziroma 4-letno izobraževanje za profil tehnika po zakonu o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74).
Pri razporeditvi delavcev na ustrezna delovna mesta se šteje, da imajo končano srednjo poklicno šolo osebe, ki so končale:
– srednjo poklicno šolo po zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96),
– 3-letno izobraževanje po vzgojno-izobraževalnih programih ali smereh IV. stopnje ali programu poklicnega izobraževanja v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89),
– 3-letno izobraževanje za široke poklicne profile po zakonu o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74),
– program III. stopnje po programih poklicnega izobraževanja v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89).
Pri razporeditvi delavcev na ustrezna delovna mesta se šteje, da imajo končano nižjo poklicno šolo osebe, ki so končale:
– nižjo poklicno šolo po zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96),
– skrajšani program II. stopnje ali 2-letno izobraževanje po programih poklicnega izobraževanja v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89),
– 1,5- do 2-letno izobraževanje za ozke poklicne profile po zakonu o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) ali po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejenju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70),
– 2-letno izobraževanje za široke poklicne profile po zakonu o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74).
38. člen
Delavec, ki je na dan uskladitve pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s to uredbo, razporejen na delovno mesto s pogojem, da v določenem času pridobi ustrezno stopnjo izobrazbe, obdrži pogojno razporeditev pri razporeditvi iz drugega odstavka 36. člena te uredbe.
39. člen
Z dnem, ko začne veljati ta uredba preneha veljati uredba o skupnih temeljih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih in upravnih enotah (Uradni list RS, št. 8/91, 82/94, 16/95, 19/95 in 23/95).
40. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 110-02/98-2
Ljubljana, dne 12. marca 1998.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
NOMENKLATURA TIPIČNIH DELOVNIH MEST
TARIFNA SKUPINA: VII, VIII, IX
VIŠJI UPRAVNI DELAVCI
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba ali visoka upravna šola, če ni enakega
programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe (tarifna skupina
VII),
- delovne izkušnje od 5 do 10 let.
Za delovna mesta višjih upravnih delavcev, ki jih opravljajo
delavci s specializacijo, magisterijem (tarifna skupina VIII) in
za delovna mesta višjih upravnih delavcev, ki jih opravljajo
delavci z doktoratom (tarifna skupina IX), se določijo za
tretjino krajše delovne izkušnje.
Za delovna mesta, za katera sta določeni univerzitetna ali visoka
strokovna izobrazba, se določijo za petino krajše delovne
izkušnje za univerzitetno izobrazbo.
Nazivi: generalni sekretar, državni podsekretar, svetovalec Vlade
Republike Slovenije, podsekretar, pomočnik predstojnika,
svetovalec ministra oziroma predstojnika, višji svetovalec.
1. Generalni sekretar
- neposredna pomoč ministru pri vodenju organa,
- zagotavljanje koordinacije izvajanja nalog in kontinuitete
dela,
- usklajevanje opravljanja spremljajočih in organizacijskih ter
strokovno tehničnih del,
- zagotavljanje napredka organizacije dela in metod dela ter
izvajanja kadrovske politike.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba,
- najmanj 10 let delovnih izkušenj.
2. Državni podsekretar
- vodenje oziroma neposredna pomoč pri vodenju strokovnih nalog
na širšem zaokroženem delu delovnega področja ministrstva,
- vodenje opravljanja strokovnih nalog na ožjem delu delovnega
področja,
- opravljanje najzahtevnejših in ključnih nalog ter oblikovanje
najzahtevnejših sistemskih rešitev,
- vodenje in sodelovanje v najzahtevnejših projektnih skupinah.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba,
- najmanj 10 let delovnih izkušenj.
3. Svetovalec Vlade Republike Slovenije
- vodenje oziroma neposredna pomoč pri vodenju strokovnih nalog
na širšem zaokroženem delu delovnega področja ministrstva,
- vodenje opravljanja strokovnih nalog na ožjem delu delovnega
področja,
- opravljanje specializiranih razvojnih in pospeševalnih nalog
ter oblikovanje najzahtevnejših sistemskih rešitev,
- vodenje in sodelovanje v najzahtevnejših projektnih skupinah.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba,
- najmanj 10 let delovnih izkušenj.
4. Podsekretar
- vodenje oziroma pomoč pri vodenju opravljanja organizacijskih,
spremljajočih ali strokovno tehničnih del,
- oblikovanje najzahtevnejših gradiv za oblikovanje sistemskih
rešitev,
- sodelovanje v najzahtevnejših projektnih skupinah,
- zagotavljanje oziroma pomoč pri zagotavljanju napredka
organizacije in metod dela ter
- izvajanja kadrovske politike.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba,
- najmanj 10 let delovnih izkušenj.
5. Pomočnik predstojnika
- vodenje opravljanja strokovnih nalog na ožjem delu delovnega
področja,
- opravljanje najzahtevnejših nalog na ožjem delu delovnega
področja,
- sodelovanje v najzahtevnejših projektnih skupinah,
- sodelovanje pri oblikovanju najzahtevnejših sistemskih rešitev
za pripravo predpisov in drugih gradiv.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba ali visoka upravna šola, če ni enakega
programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
- najmanj 10 let delovnih izkušenj.
6. Svetovalec predstojnika
- sodelovanje pri opravljanju najzahtevnejših nalog na ožjem
delovnem področju,
- priprava zahtevnejših analiz, razvojnih projektov, informacij,
poročil in drugih gradiv,
- sodelovanje v zahtevnejših projektnih skupinah.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba ali visoka upravna šola, če ni enakega
programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
- najmanj 8 let delovnih izkušenj.
7. Višji svetovalec
- priprava zahtevnejših analiz, informacij, poročil in drugih
gradiv,
- opravljanje zahtevnejših nalog na ožjem delovnem področju,
- sodelovanje pri delu projektnih skupin.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba ali visoka upravna šola, če ni enakega
programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj.
VIŠJI UPRAVNI DELAVCI V UPRAVNIH ENOTAH
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba ali visoka upravna šola, če ni enakega
programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe (tarifna skupina
VII),
- delovne izkušnje od 5 do 10 let.
Za delovna mesta višjih upravnih delavcev, ki jih opravljajo
delavci s specializacijo, magisterijem (tarifna skupina VIII) in
za delovna mesta višjih upravnih delavcev, ki jih opravljajo
delavci z doktoratom (tarifna skupina IX), se določijo za
tretjino krajše delovne izkušnje.
Za delovna mesta, za katera sta določeni univerzitetna ali visoka
strokovna izobrazba, se določijo za petino krajše delovne
izkušnje za univerzitetno izobrazbo.
Nazivi: načelnik upravne enote, pomočnik načelnika upravne enote,
vodja izpostave v upravni enoti, vodja notranje organizacijske
enote upravne enote, svetovalec načelnika v upravni enoti, višji
svetovalec.
1. Načelnik upravne enote
- vodenje upravne enote,
- izdajanje odločb v upravnem postopku,
- usklajevanje dela notranjih organizacijskih enot,
- skrb za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne
enote.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba,
- najmanj 10 let delovnih izkušenj.
2. Pomočnik načelnika upravne enote
- neposredna pomoč načelniku pri vodenju upravne enote,
- organiziranje medsebojnega sodelovanja notranjih
organizacijskih enot in sodelovanja z drugimi organi,
- opravljanje najzahtevnejših nalog iz delovnega področja upravne
enote,
- vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba,
- najmanj 8 let delovnih izkušenj.
3. Vodja izpostave v upravni enoti
- vodenje izpostave,
- usklajevanje dela z drugimi izpostavami,
- opravljanje najzahtevnejših nalog z delovnega področja
izpostave,
- vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba,
- najmanj 8 let delovnih izkušenj.
4. Vodja notranje organizacijske enote v upravni enoti
- vodenje notranje organizacijske enote,
- opravljanje najzahtevnejših nalog iz delovnega področja
notranje organizacijske enote,
- vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba,
- najmanj 8 let delovnih izkušenj.
5. Svetovalec načelnika v upravni enoti
- vodenje opravljanja strokovnih nalog v oddelku,
- opravljanje najzahtevnejših nalog z ožjega dela delovnega
področja upravne enote,
- vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba, ali visoka upravna šola, če ni enakega
programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj.
6. Višji svetovalec
- opravljanje zahtevnejših nalog z ožjega dela delovnega področja
upravne enote,
- vodenje zahtevnejših upravnih postopkov.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba ali visoka upravna šola, če ni enakega
programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj.
UPRAVNI DELAVCI IN STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba (tarifna skupina
VII), specializacija, magisterij (tarifna skupina VIII), doktorat
(tarifna skupina IX),
- delovne izkušnje od 1 do 5 let.
Za delovna mesta, za katera sta določeni univerzitetna ali visoka
strokovna izobrazba, se določijo za petino krajše delovne
izkušnje za univerzitetno izobrazbo.
Nazivi upravnih delavcev: višji inšpektor, inšpektor I, upravni
inšpektor, svetovalec I, inšpektor II, svetovalec II, višji
referent, višji sodelavec.
Nazivi strokovno tehničnih delavcev so: višji strokovni sodelavec
I, višji strokovni sodelavec II, samostojni strokovni sodelavec,
strokovni sodelavec.
UPRAVNI DELAVCI
1. Višji inšpektor
- neposredno opravljanje zahtevnejših inšpekcijskih
nalog.
Zahtevani pogoji, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- strokovni izpit za inšpektorje.
2. Upravni inšpektor
- neposredno opravljanje nalog upravnega nadzorstva.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri reševanju
upravnih stvari.
3. Inšpektor I
- neposredno opravljanje zahtevnih nalog inšpekcijskega
nadzorstva.
Zahtevani pogoji, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- strokovni izpit za inšpektorja.
4. Svetovalec I
- sodelovanje pri opravljanju zahtevnejših nalog,
- oblikovanje zahtevnih gradiv s predlogi ukrepov,
- vodenje zahtevnih upravnih postopkov.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj.
5. Inšpektor II
- neposredno opravljanje manj zahtevnih inšpekcijskih nalog.
Zahtevani pogoji, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno,
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba,
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
- strokovni izpit za inšpektorje.
6. Svetovalec II
- sodelovanje pri opravljanju zahtevnejših nalog,
- oblikovanje zahtevnih gradiv s predlogi ukrepov,
- vodenje manj zahtevnih upravnih postopkov.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba,
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
7. Višji referent
- oblikovanje manj zahtevnih gradiv s predlogi ukrepov,
- opravljanje zahtevnih upravnih nalog,
- vodenje enostavnih upravnih postopkov.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba,
- najmanj 1 leto delovnih izkušenj.
8. Višji sodelavec
- zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje gradiv,
- opravljanje enostavnih upravnih nalog,
- vodenje enostavnih upravnih postopkov.
Zahtevani pogoji:
- visoka strokovna izobrazba,
- najmanj 1 leto delovnih izkušenj.
STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
1. Višji strokovni sodelavec I
- priprava podlag za razvoj informacijskih sistemov,
- izdelava najzahtevnejših nalog in projektov v stroki.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj.
2. Višji strokovni sodelavec II
- nadzor in spremljanje izvajanja tehničnih del,
- priprava podlag za izdelavo najzahtevnejših nalog in projektov
v stroki,
- izdelava zahtevnejših nalog in projektov v stroki.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba,
- najmanj 4 leta delovnih izkušenj.
3. Samostojni strokovni sodelavec
- izdelava, vzdrževanje in uvajanje enostavnejših programov,
- izdelava enostavnih nalog in projektov v stroki.
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba,
- najmanj 1 leto delovnih izkušenj.
4. Strokovni sodelavec
- zbiranje in urejanje podatkov za izdelavo programov,
- sodelovanje pri izdelavi projektov v stroki.
Zahtevani pogoji:
- visoka strokovna izobrazba,
- najmanj 1 leto delovnih izkušenj.
TARIFNA SKUPINA: VI
UPRAVNI DELAVCI IN STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
Zahtevani pogoji:
- višja strokovna izobrazba,
- delovne izkušnje od 9 mesecev do 3 let.
Nazivi upravnih delavcev: referent I, referent II.
Nazivi strokovno tehničnih delavcev: strokovni sodelavec I,
finančni referent I, strokovni sodelavec II, finančni referent
II.
UPRAVNI DELAVCI
1. Referent I
- vodenje zahtevnejših evidenc in priprava informacij na njihovi
podlagi,
- oprava enostavnih upravnih nalog,
- izdajanje potrdil iz zahtevnejših evidenc.
Zahtevani pogoji:
- višja strokovna izobrazba,
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
2. Referent II
- vodenje manj zahtevnih evidenc in priprava informacij na
njihovi podlagi,
- opravljanje enostavnih upravnih nalog,
- izdajanje potrdil iz manj zahtevnih evidenc.
Zahtevani pogoji:
- višja strokovna izobrazba,
- najmanj 9 mesecev delovnih izkušenj.
STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
1. Strokovni sodelavec I
- vodenje vložišča in klasifikacije zadev,
- izdelava aplikativne programske opreme, programov obdelave
podatkov,
- opravljanje strokovnega in organizacijskega dela v zvezi z
izvajanjem upravnih nalog.
Zahtevani pogoji:
- višja strokovna izobrazba,
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
2. Finančni referent I
- zbiranje in analiziranje podatkov o finančnem poslovanju,
- obdelava knjigovodskih podatkov,
- izdelava periodičnih računov in zaključnih računov.
Zahtevani pogoji:
- višja strokovna izobrazba,
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
3. Strokovni sodelavec II
- organizacijsko tehnične naloge za izvajanje upravnih funkcij,
- organiziranje izvajanja avtomatske obdelave podatkov.
Zahtevani pogoji:
- višja strokovna izobrazba,
- najmanj 9 mesecev delovnih izkušenj.
4. Finančni referent
- zbiranje in priprava podatkov za analiziranje finančnega
poslovanja in druge podobne naloge.
Zahtevani pogoji:
- višja strokovna izobrazba,
- najmanj 9 mesecev delovnih izkušenj.
TARIFNA SKUPINA: V
UPRAVNI DELAVCI IN STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
Zahtevani pogoji:
- srednja splošna, srednja tehniška oziroma druga srednja
strokovna šola,
- delovne izkušnje od 6 mesecev do 2 let.
Nazivi upravnih delavcev: sodelavec I, sodelavec II.
Nazivi strokovno tehničnih delavcev: administrativni sodelavec,
finančni referent III, grafični tehnik, gostinski tehnik,
pisarniški referent.
UPRAVNI DELAVCI
1. Sodelavec I
- opravljanje dejanj v enostavnih upravnih postopkih na prvi
stopnji,
- vodenje enostavnih evidenc in izdajanje potrdil na njihovi
podlagi.
Zahtevani pogoji:
- srednja splošna, tehniška oziroma druga srednja strokovna šola.
- najmanj 2 leti delovnih izkušenj,
2. Sodelavec II
- opravljanje enostavnih upravnih nalog,
- opravljanje dejanj v zvezi z izdajanjem potrdil iz enostavnih
uradnih evidenc.
Zahtevani pogoji:
- srednja splošna, tehniška oziroma druga srednja strokovna šola.
- najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
1. Administrativni sodelavec
- organizacijsko tehnične naloge
- izvajanje računalniške obdelave podatkov.
Zahtevani pogoji:
- srednja splošna oziroma druga srednja strokovna šola.
- najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
2. Finančni referent III
- finančno računovodske naloge,
- blagajniško poslovanje.
Zahtevani pogoji:
- srednja splošna oziroma druga srednja strokovna šola,
- najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
3. Grafični tehnik, gostinski tehnik
- naloge v stroki.
Zahtevani pogoji:
- srednja strokovna šola,
- najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
4. Pisarniški referent
- razvrščanje in klasifikacija spisov,
- urejanje arhivskega in dokumentarnega gradiva, vodenje seznamov
in pregledov.
Zahtevani pogoji:
- srednja splošna ali srednja strokovna šola,
- najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
TARIFNA SKUPINA: IV
UPRAVNI DELAVCI IN STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
Zahtevani pogoji:
- srednja poklicna šola,
- 6 mesecev delovnih izkušenj.
Nazivi upravnih delavcev: sodelavec III.
Nazivi strokovno tehničnih delavcev: administrator, šofer,
vzdrževalec, kuhar, natakar, grafičar.
UPRAVNI DELAVCI
1. Sodelavec III
- sprejemanje pošiljk, vabljenje strank in drugih udeležencev v
upravnem postopku,
- opravljanje opravil pisarniškega poslovanja.
Zahtevani pogoji:
- srednja poklicna šola ustrezne smeri,
- najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
1. Administrator
- administrativno tehnične naloge,
- manj zahtevno delo na računalniku,
- strojepisne naloge, vnos podatkov v računalnik.
Zahtevani pogoji:
- srednja poklicna šola ustrezne smeri,
- najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
2. Šofer, vzdrževalec, kuhar, natakar, grafičar in podobna
delovna mesta
- naloge iz poklica.
Zahtevani pogoji:
- srednja poklicna šola ustrezne smeri,
- najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
TARIFNA SKUPINA: III
STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
Zahtevani pogoji:
- nižja poklicna šola.
Nazivi strokovno tehničnih delavcev: administrativni manipulant,
tehnični manipulant I - kuharski pomočnik, natakarski pomočnik,
vročevalec, razmnoževalec in podobna delovna mesta.
1. Administrativni manipulant
- evidentiranje in odpravljanje pošiljk,
- vodenje internih evidenc, opravljanje enostavnih opravil
pisarniškega poslovanja.
Zahtevani pogoji:
- nižja poklicna šola.
2. Tehnični manipulant I - kuharski pomočnik, natakarski
pomočnik, vročevalec, razmnoževalec in podobna delovna mesta.
Zahtevani pogoji:
- nižja poklicna šola.
TARIFNA SKUPINA II
STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
Zahtevani pogoji:
- osnovna šola, program za usposabljanje z delom.
Nazivi strokovno tehničnih delavcev: Tehnični manipulant II -
kurir, telefonist, vratar in druga podobna delovna mesta.
TARIFNA SKUPINA I
STROKOVNO TEHNIČNI DELAVCI
Zahtevani pogoji:
- končana osnovnošolska obveznost.
Nazivi strokovno tehničnih delavcev: Tehnični manipulant III -
pomožni delavec, čistilec in druga podobna delovna mesta.
