Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, Uradni list RS, št. 45/94 – odločba US RS, Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95, odločba US RS, Uradni list RS, št. 63/95, 73/95, obvezna razlaga, Uradni list RS, št. 9/96, odločba US RS, Uradni list RS, št. 39/96, 44/96), 3., 25., člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 19. in 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76, 29/86), uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), 9. alinea 1. točke in 5. alinea 6. točke 12. člena, 13., 24., 25., 26., 27., 28., 29. alinea 13. člena in na podlagi 103. člena statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 54/95 in 51/96) je Občinski svet občine Cerknica na 28. redni seji dne 5. 3. 1998 sprejel

Z odlokom o javnem redu in miru v Občini Cerknica so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, varstvo občanov in premoženja, zdravja in čistoče, zunanjega videza naselij, zelenih in javnih površin, varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, javnih prireditvah ter ravnanju z opuščenimi vozili.

Osebe, ki stalno ali začasno bivajo ali se kakorkoli nahajajo na območju Občine Cerknica, so dolžne urediti svoje življenje in delo tako, da ne vznemirjajo, ovirajo in motijo drugih pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, skrbijo za privlačen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana.

Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorne fizične in pravne osebe, ki jih same storijo.
Za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe pa starši, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja ali oskrba mladoletnikov, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.

Poleg prekrškov zoper javni red in mir, ki jih določa zakon, se v Občini Cerknica kot prekršek obravnavajo tudi dejanja, določena s tem odlokom.

Zaradi varstva javnega reda in miru je na območju Občine Cerknica prepovedano:
1. ogrožati javni red in mir v gostinskih in drugih javnih prostorih, na prireditvah in stanovanjskih naseljih,
2. točiti alkoholne pijače v prodajalnah, kjer prodajajo živila, ki so namenjena predvsem za to dejavnost,
3. točiti alkoholne pijače mladoletnikom,
4. nositi v gostinske lokale nevarne predmete,
5. kajenje v javnih prostorih, razen v delih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem, v prostorih vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, v slaščičarnah in mlečnih restavracijah, v delovnih prostorih, kjer to ni dovoljeno, v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami in povsod tam, kjer je to z napisom prepovedano,
6. prenočevati po senikih, kozolcih brez soglasja lastnika, v zapuščenih vozilih in v drugih za to neprimernih prostorih,
7. zadrževati se na prireditvenem prostoru po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času,
8. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času, ko je za trošenje za ta namen omejeno,
9. puščati motorna vozila z delujočim motorjem v strnjenih naseljih in v bližini stanovanjskih hiš, kjer bi to motilo stanovalce, v času od 22. do 6. ure pa na teh mestih ogrevati motorje več kot tri minute,
10. odlagati les ali drugi material na javno površino, na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje ali drug objekt za splošno rabo,
11. po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov zoper njihovo voljo,
12. prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, spomenike, prometne in neprometne znake, klopi, ograje, poštne nabiralnike, posode za odpadke in druge naprave ali predmete za splošno rabo,
13. vstopati brez dovoljenja v prostore, kamor je vstop prepovedan, če je vidno označena ali, če je kraj kako drugače zavarovala uradna oseba,
14. z vpitjem ali prepevanjem motiti okolico v času, ko se zagotavlja mir občanom,
15. voziti prevozna sredstva brez naglušnikov ali z neprimernimi naglušniki in vozila, ki povzročajo čezmeren hrup,
16. metati petarde in druga pirotehnična in eksplozivna sredstva na mestih, kjer to ogroža varnost občanov in premoženja,
17. izzivati pretepe, nerede in prepire,
18. ovirati ali motiti oziroma ogrožati organizirane sprevode, javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve,
19. s prekomernim hrupom motiti okolico v času, ko se zagotavlja mir občanom,
20. parkirati ali postavljati motorna in druge delovne stroje na hišnih dohodih, garažnih dovozih in drugih površinah, ki niso namenjena za parkiranje,
21. pred pogrebom in med njim je zaradi spoštljivega odnosa do pokojnika v bližini okolice, kjer ta leži, prepovedano z glasbo ali kako drugače motiti svojce ali druge udeležence pogreba,
22. s kakršnimkoli ravnanjem motiti televizijske, radijske programe in telekomunikacijske zveze,
23. motiti ali ovirati kopalce na krajih, kjer je kopanje dovoljeno,
24. kositi zelenice z motornimi kosilnicami v naselju, v času, ki je neprimeren in s tem motiti in vznemirajti prebivalce in okolico; za neprimeren čas se šteje po tem odloku košenje zelenic ob nedeljah in praznikih,
25. povzročati hrup z delovnimi in drugimi sredstvi ob nedeljah in praznikih,
26. na javnih mestih reklamirati pornografski tisk,
27. namerno puščati ali odlagati poškodovana ali pokvarjena (nevozna) in neregistrirana vozila na javnih površinah,
28. obratovati gostinskim obratom preko z odločbo določenim obratovalnim časom.

Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi zakona o javnih shodih in prireditvah.
Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu in javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator, v gostinskem lokalu ali drugem javnem objektu pa lastnik ali upravljalec oziroma odgovorna oseba.
Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javnega reda in miru, je dolžna:
1. poskrbeti za red in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru oziroma v javnem lokalu,
2. poskrbeti, da se s prireditvenega prostora oziroma javnega lokala odstranijo vinjene in druge osebe, ki ogrožajo javni red in mir, motijo, nadlegujejo ali žalijo prisotne,
3. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v odločbi ali potrdilu o priglasitvi javnega shoda ali javne prireditve oziroma zapreti ali izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa,
4. skrbeti, da se na prireditvenem prostoru ali v javnem lokalu mladini pod 18. letom starosti ne toči alkoholnih pijač,
5. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti po 22. uri brez spremstva staršev ne zadržuje na prireditvenem prostoru ali v javnem lokalu,
6. poskrbeti, da lahko obiskovalci javnih shodov in javnih prireditev ter drugih javnih lokalov parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu,
7. po končani prireditvi ali javnem shodu prireditveni prostor očistiti in postaviti v prvotno stanje,
8. zagotoviti izvršitev drugih ukrepov in nalog iz odločbe o dovolitvi prireditve ali potrdila o priglasitvi javnega shoda ali prireditve.

Javne prireditve z uporabo zvočnih naprav in glasbil lahko izjemoma trajajo med 22. in 6. uro na podlagi dovoljenja, ki ga izda pristojni upravni organ, po predhodnem mnenju občinske uprave.
Predhodno mnenje je obvezujoče za odločitev upravnega organa.

Po tem odloku je prepovedano točenje alkoholnih pijač v javnih lokalih pred 7. uro. Enako je prepovedano točiti v javnih lokalih alkoholne pijače osebam, pri katerih zunanji znaki kažejo, da so pod vplivom alkohola.
Popolnoma je prepovedano točiti v javnih lokalih alkoholne pijače mladini do 18. leta starosti.

Kartanje ali hazardiranje z namenom pridobivanja materialnih koristi na območju Občine Cerknica ni dovoljeno, razen v za to dejavnost registriranih poslovnih prostorih.
Kartanje lahko prepove v svojem lokalu tudi lastnik ali upravljalec.
Prepoved mora biti objavljena na vidnem mestu.

Igre na srečo na igralnih avtomatih so v javnih lokalih in za to dejavnost registriranih poslovnih prostorih dovoljene le pod pogoji, ki jih predpisuje zakon.

Kartanje in igre na igralnih avtomatih v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu lahko prepove pristojni organ, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru.

Izjeme, ki ne zapadejo določilom 9., 10. In 11. člena tega odloka in ne štejejo za hazardiranje, igre na srečo ali drugačne prepovedane oblike so šah, domine, športni aparati in naprave z ustreznim certifikatom državne ali mednarodne športne zveze oziroma se na njih odvija dejavnost, ki je registrirana kot športna ali rekreacijska.

V času od 22. do 6. ure so prepovedana dela in dejavnosti, ki povzročajo hrup, ob nedeljah in praznikih so ves dan prepovedana dela in dejavnosti, ki povzročajo čezmeren hrup in tako motijo mir in počitek v naseljih in zaselkih, razen v primerih, ko je za to izdano dovoljenje pristojnega organa.
Prepoved predhodnega odstavka ne velja za dela izven naselij in bivalnega okolja.
Izjeme v naseljih in zaselkih so kmetijska dela in obratovalnice oziroma poslovna dejavnost.
Omejitve tudi ne veljajo za opravljanje nujnih vzdrževalnih del.

Naprave za povzročanje zvokov, radijski in televizijski sprejemniki, glasbila in druga akustična sredstva se smejo uporabljati le tako, da ne motijo drugih ljudi v okolju.
Izjemoma se smejo uporabljati zvočna sredstva za opozorilne in varnostne namene kot to določajo posebni predpisi.
Uporaba zvočnih naprav je na javnih prostorih dovoljena le, če tisti, ki uporablja zvočne naprave poseduje posebno dovoljenje pristojnega organa za uporabo zvočnih naprav na prireditvah, na posebej za to določenih prostorih ter, če s tem ne povzroča hrupa v naravnem in bivalnem okolju ter stanovanjskih objektih.

Organizator javne prireditve oziroma javnega shoda mora k vlogi za pridobitev dovoljenja oziroma priglasitvi prireditve ali shoda priložiti soglasje lastnika ali upravljalca zemljišča oziroma objekta ter si pridobiti mnenje upravljalca pomembnejših komunalnih in infrastrukturnih objektov, vkolikor se na shodu pričakuje več kot 1000 ljudi. Organizator javne prireditve si je dolžan poleg dovoljenja oziroma priglasitve javnega shoda ali prireditve pridobiti v primeru, da prireditev ali shod traja več kot en dan tudi soglasje občinske uprave.
Mnenje občinske uprave si je organizator javnega shoda ali prireditve dolžan pridobiti tudi za vse prireditve, ki se organizirajo na območju Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana in drugih naravnih znamenitosti. Obseg območja, za katere velja to določilo in najvišje možno število obiskovalcev, predpiše župan z navodilom.

Zaradi varstva občanov in premoženja je prepovedano:
1. na prireditvah in v javnih lokalih imeti pri sebi orožje in nevarno orodje, s katerimi se lahko telo huje okvari ali spravi v nevarnost življenje druge osebe ali oseb. Pri tem so izvzeti pooblaščeni delavci policije in druge pooblaščene osebe, ki opravljajo naloge v sklopu svojega delovnega področja,
2. namerno ščuvati ali plašiti živali,
3. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave zaradi varnosti občanov in njihovega premoženja,
4. igrati kakršnekoli oblike športov (nogomet, košarka, drsanje, sankanje idr.) na javnih cestah ali površinah, ki niso namenjene za take igre,
5. odstranjevati, uničevati, popisovati ali kako drugače poškodovati kakršnokoli prometno signalizacijo, informacije oziroma table, ki služijo za informiranje vaščanov oziroma javnemu namenu,
6. prislanjati, naslanjati kolesa, kolesa z motorjem, motorna kolesa k stenam hiš in robnikov, izložbam ali vitrinam in na druge kraje, kjer lahko tako opravilo povzroči škodo ali ovira promet,
7. streljati ali netiti ogenj na način, ki ogroža varnost prometa, premoženja ali povzroča zadimljenje kraja, kjer prebivajo občani občine,
8. odmetavati goreče vžigalice, cigarete ali druge ogorke in pepel, v katerem je žerjavica na krajih, kjer je nevarnost požara,
9. streljati z zračno puško, fračo, lokom ali drugimi napravami ali metati kamenje in druge nevarne predmete na kraju, kjer je lahko zaradi tega ogrožena varnost ljudi, živali ali njihovega premoženja,
10. puščati domače živali, da povzročajo škodo na tujih njivah, vrtovih ali drugih površinah,
11. na zasebnih ali javnih površinah trgati ali uničevati cvetje, sekati ali kakorkoli drugače poškodovati drevesa, živo mejo, okrasno grmičevje ali drugo, ki je okras okolja ali splošna korist, pobirati sadje, vrtne ali poljske pridelke, kositi trave na tujih površinah ali kako drugače poškodovati tuje rastline,
12. prižigati ali kuriti ogenj na odprtem prostoru v bližini stavb in drugih objektov, gozdov, suhe trave ali drugih krajih, kjer ogenj, ki ni ustrezno zavarovan, lahko povzroči nevarnosti širših razsežnosti ali večjo materialno škodo,
13. odstranjevati, ugašati ali kakorkoli drugače poškodovati signalne naprave, svetlobne znake ali druga svetlobna telesa, ki služijo za razsvetljavo javnih prostorov, krajev ali nevarnih mest,
14. kakorkoli namerno ovirati uporabo elektrike, vode ali poškodovati kakršnekoli električne in telekomunikacijske naprave (npr. oddajnik RTV idr.),
15. kakorkoli ovirati promet pešcev na javnih pločnikih z odlaganjem kakršnihkoli predmetov, ki na tak kraj ne sodijo,
16. graditi ali puščati ograje, drevje in žive meje ob javnih poteh v takem stanju in tako visoko, da ogrožajo varnost občanov ali s tem kazijo zunanji videz kraja,
17. na ograje ob javnih cestah postavljati nevarne predmete (npr. bodeča žica, steklo idr.),
18. puščati predšolske otroke in druge otroke, ki niso sposobni samostojne hoje brez nadzorstva na prometnih in drugih nevarnih mestih,
19. kuriti, sežigati travo, listje, odpadke ali druge posebne odpadke na krajih, kjer je velika nevarnost, da zanetijo požare ali povzročijo ekološke katastrofe,
20. imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo jašek ali drugo odprtino, kjer obstaja nevarnost padca,
21. puščati pse brez nadzora in voditi v naselju popadljivega psa brez nagobčnika oziroma vrvice ter imeti psa, ki s svojim lajanjem pretirano moti in vznemirja okolico, ter opuščati opozorila “HUD PES”,
22. kakorkoli voditi pse po zelenicah v strnjenih naseljih in otroških igriščih,
23. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva ali puščati domače živali brez hrane, vode in zaščite pred slabim vremenom,
24. rediti in imeti divjad v ograjenem prostoru brez soglasja sosedov – mejašev in pristojne lovske družine,
25. na kakršenkoli način onemogočati dostop do hidrantov in požarnega vodnega omrežja in naprav,
26. upraba hidrantov v druge namene,
27. krošnjariti, prodajati ali vsiljevati kakršne koli predmete ali storitve po stanovanjih ali na javnih krajih brez ustreznega soglasja občine,
28. metati sneg na vozišča in pločnike ter druge javne površine pri čiščenju snega,
29. prekopavanje in podkopavanje javne poti brez ustreznega dovoljenja upravljalca ali jih kakorkoli poškodovati oziroma kakorkoli posegati v objekte in naprave skupne komunalne rabe,
30. postavljati na javne prometne površine predmete ali drug material, ki bi ovirali promet,
31. odlagati hlodovino in druge predmete v jarke oziroma, če se začasno odloži, je potrebno omogočiti pretok meteorne vode po jarkih,
32. vleči hlodovino po javnih cestah in poteh, razen tistih, ki so označene kot gozdne ceste in so temu namenjene; strogo je prepovedano vlečenje hlodovine in drugih predmetov po asfaltiranih površinah,
33. prenočevati na tržnicah, senikih, kozolcih, na avtobusnih in železniških postajališčih in podobnih objektih, ki niso registrirana ali namenjena temu namenu,
34. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij, v času izrednega opozorila na to, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena.

Zaradi varstva ljudi in premoženja mora lastnik ali upravljalec:
1. odstraniti objekte, ki ne služijo več svojemu namenu, ogrožajo varnost prometa in mimoidočim ter kvarijo videz kraja,
2. obnoviti ali odstraniti objekte, ki kvarijo videz ali ogrožajo varnost ljudi ali premoženja in so še vedno v uporabi,
3. odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšuje preglednost in ogroža varnost mimoidočih,
4. odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo in s tem ogrožajo varnost mimoidočih ali njihovo premoženje.

Zaradi varstva in čistoče je prepovedano:
1. metati, puščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, to je v potoke, na travnike, ulice, pločnike, ceste, dvorišča, gozdove ali na druge prostore, ki niso za to določeni. Za to je odgovoren tudi lastnik zemljišča, če ne ukrepa skladno z zgoraj navedenim;
2. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim, to je spuščati odpadke, fekalije ali gnojnico v potoke, v opuščene vodnjake, meteorno kanalizaciji na javne poti in v odkrite cestne jarke in tudi na območje objektov za preskrbo s pitno vodo;
3. polivati makedamsko cestišče z odpadnim oljem ali drugimi okolju in zdravju škodljivimi snovmi, izlivati v kanalizacijo odpadna olja, kisline in druge za okolje škodljive snovi;
4. na športnih igriščih, avtobusnih postajah in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo;
5. pustiti greznice in odtočne kanale odprte ali slabo zaprte in spuščati odplake iz greznice po površini in opustiti pravočasno praznjenje;
6. prevažati mrhovino, kosti, kože, fekalije in ostale odpadke v vozilih, ki niso zaprta ali kako drugače ustrezno zaščitena in na kakršenkoli način onesnažujejo okolje;
7. prati motorna vozila, delovne stroje s priključki in druge predmete na bregovih in strugah vodotokov in na zbirnih in zaščitenih območjih vodnih virov;
8. voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih v trgovske, gostinske in druge javne lokale, otroška igrišča, na zelenice ter na pokopališča;
9. metati v kanalizacijske naprave predmete, ki lahko povzročijo zamašitev le-teh;
10. puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah ali drugih mestih tako, da je ogroženo zdravje ljudi;
11. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih nameščene smetnjake ali klopi ter puščati odprte pokrove kontejnerjev in posod za smeti;
12. škropiti sadno drevje in trto v strnjenem naselju tako, da je ogroženo zdravje ljudi;
13. v sušnem obdobju gnojiti z gnojnico, razen če gre za takojšen prodor ter v mestnem območju gnojiti vrtove, sadovnjake ali travnike z gnojnico ali drugimi smrdljivimi snovmi.

Za javni red in mir ter skrb za higieno in čistočo na javnih prireditvah in v javnih lokalih je odgovoren prireditelj oziroma odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala.
Odgovorna oseba je odgovorna in dolžna poskrbeti, da se po 22. uri odstranijo s prireditvenega prostora ali iz javnih lokalov, kjer točijo alkoholne pijače, vse osebe, ki so mlajše od 15 let. Izjema so tiste osebe, mlajši mladoletniki, ki so v spremstvu strašev ali skrbnikov.

Zaradi varstva zunanjega videza naselij in zelenih površin je prepovedano:
1. postavljati šotore, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena oziroma brez dovoljenja pristojnega organa in brez predhodnega soglasja lastnika ali upravljalca zemljišča in pristojne inšpekcijske službe;
2. pisati, risati ali na kakršenkoli drug način zamazati zidove hiš in drugih stavb, ograje in podobno;
3. hoditi ali voziti v naseljenih krajih izven poti, lomiti drevje, grmičevje in trgati cvetje.

Lastniki in uporabniki stanovanjskih poslovnih in drugih zgradb, lastniki, upravniki ter najemniki stanovanj so dolžni pred svojim objektom in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih:
1. skrbeti, da so na objektih nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snegobrani in podobne naprave;
2. odstraniti s pločnikov, z dohodov k stanovanjskim in poslovnim zgradbam, iz odtočnih kanalizacijskih jaškov ali hidrantov sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe, najkasneje do 8. ure zjutraj, podnevi pa so ga dolžni odstranjevati sproti tako, da je mogoč dostop;
3. dnevno odstranjevati s streh oziroma žlebov ledene sveče;
4. ob poledici posipati pločnike ob hišah oziroma drugih zgradbah s soljo, peskom ali žaganjem; posekati drevje, veje grmovja in živo mejo, ki ovira promet vozil ter pešce na pločnikih in javnih krajih;
5. odstraniti reklamne, oglasne ter druge obvestilne table, ki ne služijo več svojemu namenu.

Lastniki oziroma uporabniki tovornih in drugih vozil, kmetijskih strojev in druge mehanizacije morajo takoj očistiti javno cesto, ki so jo onesnažili z vožnjo ali obračanjem teh vozil in strojev na koncu njiv in drugih kmetijskih in gozdnih površin, oziroma cesto, ki so jo onesnažil s hlevskim gnojem, prstjo ali blatom. Obračanje na njivah in drugih javnih površinah mora biti urejeno tako, da s tem ni ovirana javna površina.
Vzdrževalci oziroma upravljalci cest so dolžni zaradi varnosti prometa in čistoče pravočasno odstraniti z asfaltiranih ulic, trgov in pločnikov pesek, ki so ga posipali zaradi poledice. Enako velja tudi za druge snovi, ki bi lahko vplivale na varnost prometa in čistočo površin.

Izložbena okna morajo biti čista in estetsko urejena. Reklamni in javni napisi morajo biti estetsko oblikovani in vzdrževani ter ne smejo ovirati dostopa.

Vsak stanovanjski in poslovni objekt mora biti opremljen s hišno številko na vidnem mestu.

Prepovedano je postavljati šotore, bivalne avtobuse, avtomobilske prikolice za bivanje in barake, ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena in brez soglasja lastnika.
Občinska uprava lahko za določen čas dovoli bivanje oziroma taborjenje na zemljiščih, ki niso za to določena, po predhodnem soglasju lastnika oziroma upravljalca zemljišča in pristojne inšpekcijske službe.
Šotor, bivalni avtobus, avtomobilsko prikolico za bivanje ali barako mora lastnik odstraniti v roku, ki mu ga določi pristojni organ. Če tega ne stori lastnik sam, pristojni organ z odločbo določi podjetje ali podjetnika, ki to stori na stroške lastnika. Če lastnika ali uporabnika ni mogoče ugotoviti, se odstranitev opravi na stroške proračuna občine. V primeru, da se lastnik ugotovi kasneje, se stroški odstranitve izterjajo kasneje.

Organizacije, ki so odgovorne za vzdrževanje čistoče na javnih krajih, športnih igriščih, postajališčih, kioskih, trgovinah ter prireditelji javnih prireditev so dolžni:
– skrbeti za red in čistočo na tistih krajih, za katerega so zadolženi,
– poskrbeti, da se na takih krajih nahaja zadostna količina košev za smeti ali drugih ustreznih posod za odlaganje odpadkov,
– po koncu obratovalnega časa ali prireditve očistiti poslovne prostore z okolico okrog le-tega,
– po kakršnikoli dejavnosti ali prireditvi poskrbeti, da se takšen prostor vzpostavi v stanje kot je bilo pred prireditvijo.

Za ureditev izložb ali drugih krajev v sklopu poslovnih prostorov ali lokalov, ki služijo reklami v sklopu objekta, so dolžni poskrbeti lastniki ali upravičenci uporabe določenega lokala ali prostora.
Sama ureditev takih izložb ali drugih krajev, ki služijo svojemu namenu iz prvega odstavka tega člena, morajo biti primerno urejene in ne smejo s svojim videzom kazati lokal ali širše okolice ob lokalu.

Zaradi varstva pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju je prepovedano:
1. na javnih prireditvah in drugih javnih mestih in v zasebnih prostorih povzročati prekomeren hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih sprejemnikov, glasbil in drugih naprav za povzročanje zvokov, še posebej pa v času med 22. in 6. uro.
2. Z vpitjem, petjem hrupom motornih vozil, koles z motorjem, uporabo petard in drugih pirotehničnih sredstev ali na kak drug način motiti nočni mir in počitek občanov med 22. in 6. uro, preko celega dne pa povzročati čezmeren hrup ali ropot v neposredni bližini šole, zdravstvene postaje, v območjih cerkva in pokopališč v času obredov.

Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje.
Vir hrupa je objekt ali naprava, katerega uporaba ali obratovanje povzroča okolju stalen ali občasen hrup in je predvsem:
– indudstrijski, obrtni ali drug proizvodni objekt ali naprava v kmetijstvu in gozdarstvu,
– cestna in železniška infrastruktura, parkirna hiša ali odprto parkirišče,
– letališče in helikoptersko vzletališče,
– strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev,
– poligon za potrebe zaščite in reševanja,
– objekt za športne in druge javne prireditve,
– gostinski ali zabaviščni lokal, ki uporablja zvočne naprave,
– odprto ali prekrito gradbišče,
– avtodromi, vrtiljaki, športna strelišča in podobni zabaviščni objekti in naprave.
Vir hrupa je tudi javna prireditev, javni shod in vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, če se odvija na javnem kraju, na prostem ali v objektu, ki za takšne dejavnosti sicer ni namenjen.

Za mejne vrednosti ravni hrupa, ukrepanja za preprečevanje in zmanjšanje hrupa, nadzor, kazni, splošne, prehodne in končne določbe se uporabljajo določbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).

Zaradi omejevanja hrupa v naseljih in zaselkih, je dovoljeno zvonjenje le v skladu z običajnimi navadami in tradicijo, vendar ne po 22. uri in ne pred 6. uro.
Izjemoma je dovoljeno zvoniti med 22. in 6. uro v času med 24. in 25. decembrom, vendar največ v skupnem trajanju 15 minut.
Omejitve iz tega člena ne veljajo za zvonjenje v primeru splošne nevarnosti ali druge nesreče.

Opuščeno vozilo je vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice, ali huje je poškodovano in nihče ne skrbi zanj in je na parkirnem prostoru, pločniku, zeleni površini, kmetijski površini, gozdni površini ali drugi površini, katere lastnik je pravna ali fizična oseba oziroma na cesti in javni prometni površini, ki je vknjižena kot javno dobro.

Odstranitev opuščenega vozila z odločbo odredi občinski organ. Odločbo o odstranitvi se vroči lastniku vozila ali izvajalcu, kadar lastnik ni znan.

Pristojna občinska inšpekcija v postopku odstranjevanja opuščenega vozila najprej opozori lastnika opuščenega vozila z nalepko na vozilu. Ta nalepka na opuščenem vozilu pomeni, da je lastnik opuščenega vozila dolžan v roku 3 dni odstraniti vozilo z javne prometne površine.
Če v določenem roku lastnik ne odstrani opuščenega vozila, izda občinska inšpekcija odločbo o odstranitvi in odložitvi opuščenega vozila za 14 dni na določen varovan prostor in o tem obvesti upravo za notranje zadeve.
V tem času se pozove lastnika opuščenega vozila, če je ta znan, da odpelje vozilo proti plačilu vseh stroškov.
Upravljalec skladišča opuščenih vozil izda vozilo lastniku na podlagi listine, ki dokazuje lastništvo in potrdilo o plačilu stroškov.
Po poteku 14-dnevnega roka, ko je vozilo varovano na točno določenem mestu, se smatra, da je lastnik vozilo zapustil. V tem trenutku pridobi lastninsko pravico na opuščenem vozilu Občina Cerknica.
Če ni možno ugotoviti, kdo je lastnik opuščenega vozila, odredi pristojni občinski organ odstranitev vozila na stroške proračuna Občine Cerknica, vozilo pa postane last Občine Cerknica.
V primeru, da se lastnik ugotovi kasneje, se stroški odstranitve izterjajo, vozilo pa se vrne lastniku.

Pristojni občinski organ v zvezi z odstranitvijo opuščenega vozila izdela zapisnik o stanju vozila in fotografijo vozila.
Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke: datum opozorila lastniku vozila z nalepko, datum odstranitve, tip vozila, stanje vozila, podatke o lastniku vozila, če je ta znan, lokacijo opuščenega vozila.
Pokvarjeno, poškodovano ali opuščeno vozilo, ki ga odstrani pooblaščena organizacija v skladu s 34. členom tega odloka, se mora odpeljati na prostor, kjer je zagotovljena varnost in varovanje vozil.
Mesto za odlaganje zapuščenih avtomobilov določi župan.

Javne prireditve v Občini Cerknica, na katerih se uporabljajo glasbila in zvočne naprave, ki motijo nočni mir in počitek ljudi v bivalnem in naravnem okolju, se lahko organizirajo praviloma ob petkih, sobotah in nedeljah ter predprazničnih in prazničnih dneh in smejo trajati:
1. ob petkih in nedeljah ter predprazničnih dneh do 23. ure, ob sobotah in prazničnih dneh do 24. ure,
2. pristojni organ lahko določi podaljšani delovni čas trajanja prireditev samo z predhodnim soglasjem občinske uprave.
Izjemoma lahko pristojni organ izda dovoljenje o podaljšanju javnih prireditev ne glede na dan oziroma datum dogajanja, vendar samo ob predhodni pridobitvi soglasja občinske uprave.

Nadzor nad izvajanjem odloka izvaja poleg organov, določenih z zakonom, občinska inšpekcija, komunalni nadzornik in osebe s posebnimi pooblastili in pristojna policijska postaja (pooblaščene uradne osebe).
Predlog za postopek o prekršku so dolžne podati pooblaščene uradne osebe iz prvega odstavka tega člena. Pobudo za začetek postopka lahko poda vsak občan.

Z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT se lahko na kraju samem kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 5. člena tega odloka.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se za kršitev določil 5. člena tega odloka kaznuje z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT.

Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se lahko na kraju samem kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 6. člena tega odloka.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se za kršitev določil 6. člena kaznuje z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT.

Z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT se lahko na kraju samem kaznuje posameznik, ki ravna v naprotju z določili 8. člena tega odloka.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se za kršitve določil 8. člena kaznuje z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT.

Posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 9. člena tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se za kršitev določil 9. člena kaznuje z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 25.000 SIT.

Z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 13. člena tega odloka.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek prosti določilom 13. člena tega odloka v zvezi s samostojnim opravljanjem dela, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT.

Posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 14. člena, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek zoper določila 14. člena, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 40.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT.

Posameznik, ki krši določila drugega odstavka 15. člena, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek zoper drugi odstavek 15. člena, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 90.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT.

Posameznik, ki stori prekršek zoper določila 16., 17., 18. in 19. člen se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek zoper določila 16., 17., 18. in 19. člen tega odloka v zvezi z opravljanjem samostojne dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT.

Z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT se na kraju samem lahko kaznuje posameznik, ki je storil prekršek zoper določila 20. in 21. člen tega odloka.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 SIT za prekrške iz 20. in 21. člena tega odloka.

Z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT se na kraju samem lahko kaznuje posameznik, ki stori prekršek za določila 24., 25., 26. in 27. člen tega odloka.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje za prekrške zoper določila 24., 25., 26.,in 27. člen z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT.

Posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 28. in 31. člena se kaznuje lahko na kraju samem z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se za prekršek zoper določila 28. in 31. člen kaznuje z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 15.000 SIT.

Z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 32. in 34. člen tega odloka.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti zoper določila 32. in 34. člena se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 60.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT.

Posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 36. člena tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek zoper določila 36. člena v zvezi s opravljanjem samostojne dejavnosti, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT.

Če gre za prekrške, za katere je predpisana samo denarna kazen v določenem znesku do 15.000 oziroma 25.000 SIT, izterja komunalni nadzornik kazen na kraju prekrška od tistega, ki ga zaloti pri prekršku.
Ni dovoljeno izterjati takoj na kraju prekrška denarno kazen za več prekrškov, storjenih v steku.
Za prekršek, ki ga je storil mladoletnik, se ne sme izterjati denarna kazen takoj na kraju prekrška.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Če storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena oseba plačilni nalog (položnico).
Zoper izrek o izterjanju denarne kazni takoj na kraju prekrška ni pritožbe.
Storilec, ki denarne kazni ne plača na kraju prekrška, je dolžan denarno kazen plačati v roku osmih dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče takoj izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog; tudi v tem primeru lahko kazen plača ali vloži ugovor v istem roku.
Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in plačilnim nalogom, izdanim takoj na kraju prekrška, pristojnemu organu za postopek o prekršku.
Za tak prekršek ne sme izreči organ, ki je pristojen za postopek o prekršku, večje denarne kazni kot sme izterjati takoj na kraju samem.
Če se denarna kazen ne izterja takoj na kraju prekrška ali če je tisti, ki je storil prekršek, ne plača v določenem roku, pa ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov.
Organ iz prejšnjega odstavka tega člena pred prisilno izterjavo ni dolžan zavezancu poslati pismenega opomina.

Na področjih, kjer se tekom izvajanja odloka ugotovijo pomanjkljivosti, se le-ta lahko odpravijo z uredbo, ki jo izda občinska uprava.

Župan Občine Cerknica in občinska uprava sta dolžna v roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka izpeljati vse potrebne ukrepe za realizcijo določil odloka.

Z dnem uveljavitev tega odloka prenehajo veljati določila odloka o javnem redu in miru v Občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 2, z dne 22. 1. 1988).

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.