Na podlagi 6. člena odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Radenci in strokovnega navodila o metodologiji za preiskavo kakovosti in količinskih sprememb odpadnih voda (Uradni list SRS, št. 18/85) in 19. člena statuta (Uradni list RS, št. 52/95) je Občinski svet občine Radenci na 35. redni seji dne 23. 3. 1998 sprejel
P R A V I L N I K
o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode na območju Občine Radenci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode na območju Občine Radenci (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki za gradnjo kanalizacije, priključevanje, za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov in upravljanje in uporaba kanalizacije.
2. člen
Javna kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda večjega števila uporabnikov. Za javno kanalizacijo štejejo:
– zbirni kanali z revizijskimi jaški,
– razbremenilniki visokih voda,
– črpališča odpadnih voda,
– čistilne naprave,
– drugi objekti in naprave, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.
3. člen
Notranja – hišna kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda samo enemu koristniku in so priključene na javno kanalizacijo. Za notranjo kanalizacijo se šteje:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu;
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih in padavinskih voda;
– dvoriščna kanalizacija;
– spojni kanal z revizijskim jaškom;
– kontrolni jašek na spojnem kanalu.
4. člen
Notranja kanalizacija je praviloma priključena v najbližji revizijski jašek javne kanalizacije.
5. člen
Javno kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo na magistralno, primarno in sekundarno javno kanalizacijsko omrežje.
Magistralno javno kanalizacijsko omrežje in naprave so kanalski vodi in naprave, ki služijo za odvajanje odpadne in padavinske vode med naselji.
Primarno javno kanalizacijsko omrežje in naprave so kanalski vodi in naprave, ki služijo za odvajanje odpadne in padavinske vode za več sosesk, manjših naselij in med posameznimi sekundarnimi vodi.
Sekundarno javno kanalizacijsko omrežje in naprave so kanalski vodi, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem območju.
6. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– kanal je cevovod za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– hišna – notranja kanalizacija je kanalizacija v objektu uporabnika in na dvorišču do priključka na javni kanal,
– spojni kanal je kanal od objekta do priključka na javno kanalizacijsko omrežje,
– priključek je mesto priključitve spojnega kanala na javno kanalizacijsko omrežje,
– kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve pretokov in odvzema vzorcev,
– revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za opravljanje vzdrževalnih del,
– podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali priključku,
– kaskada je prelivna stopnica v kanalu
– zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo voda,
– razbremenilnik je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijsko omrežje,
– peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih in padavinskih voda,
– črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda,
– čistilna naprava je objekt za mehansko, kemično, biološko ali kombinirano čiščenje odpadnih voda.
II. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE
7. člen
Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabijo naslednje vrste cevi:
– specialne betonske cevi s tesnilom,
– plastične cevi s tesnilom.
Za gradnjo kanalov notranje kanalizacije je dovoljeno uporabljati poleg zgoraj navedenih cevi tudi litoželezne cevi.
Uporabljene cevi morajo biti vodotesne in odgovarjati normativom in standardom.
V primeru, da se kanal betonira, morajo biti stene in dno zglajene do črnega sijaja.
8. člen
Najmanjši dovoljeni profil kanala javne kanalizacije je 300 mm, najmanjši dovoljeni profil spojnega kanala pa 200 mm.
9. člen
Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost vode pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec kanala javne kanalizacije je 6%.
10. člen
Kadar zaradi terenskih razmer ni mogoče zgraditi kanalizacije z največjim dovoljenim padcem, se v revizijskem jašku izdela kaskada. Kadar je razlika med priključnim in glavnim kanalom večja od 1 m, se mora zgraditi podslapje, dimenzionirano na sušni pretok.
Podslapje se zgradi na zunanji strani revizijskega jaška z vertikalno cevje in iztočnim kolenom v kotu 90 stopinj.
11. člen
Cevi za javno kanalizacijsko omrežje se morajo polagati na betonsko podlago.
12. člen
Cevi kanala javne kanalizacije in spojnih kanalov se morajo zasuti z nevezanim materialom in sicer v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. Kadar cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna.
13. člen
Na kanalu morajo biti zgrajeni revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Največja dovoljena razdalja med jaški je enaka stokratnemu premeru cevi. Revizijske jaške se mora zgraditi na vseh mestih spremembe smeri, profila ali padca kanala.
14. člen
Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali zabetonira iz vodotesnega betona.
Tlorisna dimenzija revizijskega jaška na kanalu javne kanalizacije je najmanj 80 x 80 cm ali Ф 80 cm, na spojnem kanalu pa najmanj 60 x 60 cm ali Ф 60 cm.
Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije 60 x 60 cm ali Ф60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah, mora biti najmanj 15 ton.
15. člen
Na spojnem kanalu za odvod padavinske vode iz utrjenih površin v javno kanalizacijo, mora biti zgrajen peskolov. Dimenzioniran mora biti tako, da znaša največja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s.
16. člen
Kjer obstaja možnost onesnaževanja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže delavnice, pralne ploščadi ipd...), mora biti na požiralniku ali spojnem kanalu zgrajen lovilec olj oziroma maščob.
17. člen
Kjer obstaja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odteka v javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v javno kanalizacijsko omrežje trenutno prekiniti.
18. člen
Komunalni vodi (vodovod, toplovod, PTT ali elektro kabli in podobno...), ki potekajo vzporedno s cevmi kanalizacije morajo biti praviloma odmaknjeni najmanj 1 m. Kadar tega ni mogoče zagotoviti, se odmik za vsak primer posebej dogovori med zainteresiranimi podjetji.
19. člen
Vsak novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost po navodilih proizvajalca cevi. O preizkusu vodotesnosti se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca in nadzorni organ.
20. člen
Investitor gradnje javne kanalizacije mora le to predati v upravljanje upravljalcu. Ob primopredaji, ki se opravi pismeno, mora investitor izročiti upravljalcu naslednjo dokumentacijo:
– projekt z gradbenim dovoljenjem,
– izvršilni načrt, izdelan po določbah predpisov o podzemnem katastru,
– zapisnik o preizkusu vodotesnosti,
– podatke o investicijski vrednosti,
– uporabno dovoljenje.
Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacijskega omrežja in izvršilnega načrta kanalizacije, upravljalec omrežje vnese v kataster komunalnih naprav in osnovna sredstva.
21. člen
Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, si mora za priključitev in uporabo pridobiti soglasje upravljalca.
S soglasjem se opredelijo tehnični pogoji izgradnje spojnega voda, jaškov in priključitve na javno kanalizacijo.
22. člen
K vlogi za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje mora investitor predložiti naslednje dokumente:
– arhitektonsko zazidalno situacijo z vrisanim objektom in komunalnimi napravami v merilu 1:1000,
– kopijo iz katastrskega načrta,
– podatek o predlagani višini koti objekta,
– podatke o namembnosti objekta in količinami ter lastnostih odpadnih voda.
23. člen
Upravljalec v soglasju opredeli:
– možnost in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijsko omrežje,
– višino kote in druge tehnične pogoje priključitve,
– zahteve o izgraditvi predčiščenja in zgraditvi kontrolnega jaška,
– pogoje glede posegov na obstoječo kanalizacijsko omrežje,
– pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasje k uporabi objekta,
– postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
24. člen
Postopek za pridobitev soglasja je hiter. Upravljalec je dolžan izdati soglasje najkasneje v tridesetih dneh od prejema vloge po tem, ko je dostavljeno potrdilo o poravnavi obveznosti plačila prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
III. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV HIŠNE – NOTRANJE KANALIZACIJE
25. člen
Hišna kanalizacija mora biti izdelana vodotesno. Izdelana je lahko iz betonskih, plastičnih in litoželeznih cevi ter litih ali montažnih jaškov.
26. člen
Meteorne vode iz streh in utrjenih površin se morajo odvajati skozi peskolovce.
Odpadne vode iz kuhinj, kopalnic, pralnic in umivalnikov je potrebno odvajati direktno in sicer na območjih, kjer je zagotovljeno čiščenje odpadnih voda. Na območjih, kjer je izvedeno samo kanalizacijsko omrežje se zgoraj navedene odpadne vode spuščajo v javno kanalizacijsko omrežje preko triprekatne greznice.
Odpadne vode z dvorišč in drugih utrjenih površin, na katerih lahko pride do onesnaženja z nafto ali drugimi maščobami, se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje direktno in sicer preko lovilca olj.
IV. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
27. člen
Priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je pred uporabo obvezna, če je priključek tehnično izvedljiv in če je omrežje v bližini objekta, ki se priključuje, to je v oddaljenosti max. 40 m od objekta ali utrjenih površin. V primeru, da priključitev ni tehnično izvedljiva ali pa kanalizacijsko omrežje v bližini obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik dolžan interno omrežje za odpadne vode zaključiti z nepretočno triprekatno greznico do zgraditve javnega kanalizacijskega omrežja.
28. člen
Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči koristnik javnega kanalizacijskega omrežja izpolniti prijavo za priključek, kateri mora priložiti naslednje dokumente:
– gradbeno dovoljenje za objekt,
– načrt spojnega kanala oziroma izvršilni načrt,
– dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja za priključitev.
29. člen
Priključitev spojnega kanala se izvede praviloma v revizijskem jašku javnega kanalizacijskega omrežja.
Pred projektiranjem notranje kanalizacije, si je investitor dolžan od upravljalca javnega kanalizacijskega omrežja, pridobiti smernice za izgradnjo kontrolnega jaška na spojnem kanalu.
V. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
30. člen
Odpadne vode ne smejo vsebovati naslednjih sestavin:
– nafte in naftnih derivatov,
– ostanke lakov, topil in impregnacij,
– gorljivih in eksplozivnih snovi,
– trdih in viskoznih snovi, kot so: les, žagovina, pepel, plastika, živalski odpadki, slama, krpe itd...
– drugih škodljivih snovi, ki povzročajo spremembo kemične, fizikalne, biološke in bakteriološke sestave podzemnih voda in vodnih tokov.
V javno kanalizacijsko omrežje je dovoljeno odvajati odpadne vode samo v primeru, da ne vplivajo škodljivo na naprave za dovod in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo odpadne vode ustrezati določbam odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Radenci in tega pravilnika.
31. člen
Koncentracija vodikovih ionov izražena v pH enotah odpadne vode ne sme biti manjše kot 6,5 in ne večja od 9. Temperatura odpadne vode, ki odteka v kanalizacijo, ne sme preseči 40 stopinj Celzija. Brez predhodnega posebnega soglasja upravljalca javnega kanalizacijskega omrežja ni dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo organsko visoko obremenjenih odpadnih voda.
32. člen
Odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, smejo vsebovati škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah (MK):
---------------------------------------------------------
Parameter Mejna koncentracija mg/l
---------------------------------------------------------
SPLOŠNO
---------------------------------------------------------
01. temperatura 40 stopinj C
02. pH vrednost 6,6-9,0
03. neraztopljene snovi (a)
04. usedljive snovi 10
05. obarvanost
– pri 436 nm (izražen v SAK v 1/m) (b)
– pri 525 nm (izražen v SAK v 1/m) (b)
– pri 620 nm (izražen v SAK v 1/m) (b)
---------------------------------------------------------
ANORGANSKE SNOVI
---------------------------------------------------------
06. aluminij (Al) (d)
07. arzen (As) * 0,1
08. barij (Ba) * 5
09. svinec (Pb) * 0,5
10. bor (B) * 10
11. kadmij (Cd) * 0,1
12. celotni krom (Cr) * 0,5
13. šestvalentni krom (Cr VI) * 0,1
14. železo (Fe) (d)
15. baker (Cu) * 0,5
16. nikelj (Ni) * 0,5
17. živo srebro (Hg) * 0,01
18. srebro (Ag) * 0,1
19. cink (Zn) * 2
20. kositer (Sn) * 2
21. kobalt (Co) * 1,0
22. klor prosti (Cl 2) * 0,5
23. celotni klor (Cl2) * 1,0
24. nitratni dušik (N) –
25. nitritni dušik (N) * 10
26. amonijev dušik (N) (e)
27. celotni cianid (CN) 10
28. cianid – prosti (CN) * 0,1
29. fluorid (F) 20
30. klorid (Cl) –
31. celotni fosfor (P) –
32. sulfat (SO4) 300
33. sulfid (S) 1
34. sulfit (SO3) 10
35. celotni organski ogljik (C) –
36. celotni ogljikovodiki * 20
37. kemijska potreba po kisiku (KPK) –
38. biokemijska potreba po kisiku (BPK5) –
39. težkohlapne lipofilne snovi 100
40. lahkohlapni aromatski ogljikovodiki (BTX) * 1
41. adsorbljivi organski halogeni (AOX) * 0,5
42. lahkohlapni klorirani ogljikovodiki (LKCH (i)) 0,1
43. polarna organska topila (j) (l)
44. fenoli (C6H5OH) 10
45. vsota anionskih in neionskih tenzidov (a)
---------------------------------------------------------
BIOLOŠKE SNOVI
---------------------------------------------------------
46. strupenost za vodne bolhe –
47. biološka razgradljivost (c)
---------------------------------------------------------
Snov označena z oznako * je po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) določena kot nevarna snov.
Oznake v tabeli pomenijo:
(a) – mejna koncentracija neraztopljenih snovi in tenzidov v tehnološki odpadni vodi je določena z vrednostjo, pri kateri ni vpliva na kanalizacijo ali čistilno napravo,
(b) – mejna vrednost je določena z vrednostjo, pri kateri obarvanost iztoka iz čistilne naprave, kamor odteka obarvana tehnološka odpadna voda, ne presega mejne vrednosti za iztok v vode,
(c) – parametri se določajo v odpadni vodi, katera količina je večja od 5% vse odpadne vode, ki se čisti na čistilni napravi, in je nizko stopnjo biološke razgradljivosti pričakovati zaradi izvora ali lastnosti odpadne vode; pri običajnem razredčenju odpadne vode na čistilni napravi mora biti stopnja biološke razgradljivosti, izražena z vrednostjo KPK ali TOC, najmanj 80% stopnje razgradnje odpadnih vod na čistilni napravi,
(d) – mejna vrednost je določena neposredno z mejno vrednostjo za usedljive snovi,
(e) – za odpadne vode, katere odtekajo na čistilno napravo z zmogljivostjo enako ali večjo 2000 PE, je mejna vrednost 200 mg/l,
(i) – alifatski klorirani ogljikovodiki z vreliščem do 150 stopinj C, kot so: diklormetan, trikloreten, 1,1,1-trikloretan, tetrakloreten, triklometan, tetraklormetan,....
Za dosego mejnih koncentracij se odpadna voda ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo.
Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
33. člen
Odpadne vode iz zdravstvenih ustanov morajo biti pred odvodom v kanalizacijsko omrežje dezinficirane.
34. člen
V posameznih izrednih primerih lahko upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja dovoli tudi večje koncentracije, če je kasnejša razredčitev z ostalimi odplakami v samem kanalizacijskem sistemu takšna, da ne vpliva na delovanje čistilnih naprav.
Z razredčenjem odpadnih voda ni dovoljeno doseganje predpisanih maksimalnih koncentracij.
VI. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V VODOTOKE
35. člen
Odpadna voda, ki se odvaja v vodotoke mora izpolnjevati naslednje zahteve:
– temperatura odpadne vode na izlivu ne sme prekoračiti 30 stopinj C,
– pH vrednost mora biti v mejah od 6,5–9,0,
– biokemijska potreba po kisiku (BPK5) ne sme biti večja od 25 mg O2/l,
– vrednost netopnih substanc je lahko maksimalno 80 mg/l, usedline po 2 urah usedanja maksimalno 0,5 mi/i,
– kemijska potreba po kisiku (KPK-dikromatna metoda) je lahko maksimalno 120 mg O2/l v nefiltriranih vzorcih,
– vsebnost kloriranih ogljikovodikov je lahko maksimalno 0,1 mg Cl/l,
– vsebnost vodohlapnih fenolov je lahko maksimalno do 0,1 mg/l.
36. člen
Odpadne vode pred vtokom v vodne tokove ne smejo vsebovati več kot 20.000 MPN skupnih koliformnih bakterij v 100 ml, 12.000 kaliformnif bakterij fekalnega izvora v 100 ml in 2000 streptokokov fekalnega izvora v 100 ml.
37. člen
Odpadna voda, ki se odvaja v vodotoke sme vsebovati škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah:
----------------------------------------------------------------------
Parameter Mejna koncentracija mg/l
----------------------------------------------------------------------
SPLOŠNO
----------------------------------------------------------------------
01. temperatura 30 stopinj C
02. vsebnost neraztopljenih snovi 80
03. usedljive snovi 0,5
04. pH vrednost 6,5-9,0
05. obarvanost
– pri 436 nm (izražena v SAK v 1/m) 7,0
– pri 525 nm (izražena v SAK v 1/m) 5,0
– pri 629 nm (izražena v SAK v 1/m) 3,0
----------------------------------------------------------------------
ANORGANSKE SNOVI
----------------------------------------------------------------------
06. aluminij (Al) 3
07. arzen (As) * 0,1
08. barij (Ba) * 5
09. svinec (Pb) * 0,5
10. kadmij (Cd) * 0,1
11. celokupni krom (Cr) * 0,5
12. šestvalentni krom (Cr VI) * 0,01
13. železo (Fe) 2,0
14. baker (Cu) * 0,5
15. nikelj (Ni) * 0,5
16. živo srebro (Hg) * 0,01
17. srebro (Ag) * 0,1
18. cink (Zn) * 2
19. kositer (Sn) * 2
20. klor – prosti (Cl2) * 0,2
21. celotni klor (Cl2) * 0,5
22. amonijev dušik (N) 10
23. nitritni dušik (N) * 1,0
24. nitratni dušik (N) (f)
25. bor (B) * 1,0
26. celotni cianid (CN) 0,5
27. cianid – prosti (CN) * 0,1
28. fluorid (F) 10
29. klorid (Cl) (g)
30. celotni fosfor (P) 2,0 (1,0 (h))
31. sulfat (SO4) (f)
32. sulfid (S) 0,1
33. sulfit (SO3) 1
34. kobalt (Co) * 1
----------------------------------------------------------------------
ORGANSKE SNOVI
----------------------------------------------------------------------
35. celotni organski ogljik 30
36. kemijska potreba po kisiku-KPK 120
37. biokemijska potreba po kisiku-BPK-5 25
38. težkohlapne lipofilne snovi 20
39. celotni ogljikovodiki * 10
40. lahkohlapni aromatski ogljikovodiki – BTX * 0,1
41. adsorbljivi organski halogeni – AOX * 0,5
42. lahkohlapni klorirani ogljikovodiki – LKCH * (i) 0,1
43. polarna organska topila (j) (k)
44. fenoli (C6H5OH)* 0,1
45. vsota anionskih in neionskih tenzidov 1,0
----------------------------------------------------------------------
BIOLOŠKE SNOVI
----------------------------------------------------------------------
46. strupnost za vodne bolhe ( izražena v SD) 3,0
47. biološka razgradljivost –
----------------------------------------------------------------------
Snov z oznako * je z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz virov onesnaženja določena kot nevarna snov.
Oznake v tabeli pomenijo:
(f) – mejna vrednost koncentracije nitratnega dušika in sulfatov se za neposredno odvajanje odpadne vode v vodotok določi v skladu s
5. členom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja,
(g) – mejna vrednost je določena posredno s strupenostjo,
(h) – velja za odvajanje odpadnih voda v:
– vode na vodozbirnem območju naravnih jezer
– ustja rek, ki se izlivajo v obalno morje, in obalno morje,
(i) – alifatski klorirani ogljikovodiki z vreliščem do 150 stopinj C, kot so: diklormetan, trikloreten, 1,1,1-trikloretan, tetrakloreten, triklormetan, tetraklormetan...,
(j) – topila, ki se z vodo povsem ali delno mešajo in so biološko razgradljiva.
VII. UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI ODPADNE VODE
38. člen
Lastnosti odpadnih voda se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev vode.
Uporabnik javnega kanalizacijskega omrežja mora en izvod vsake analize dostaviti upravljalcu v roku 8 dni po opravljeni analizi.
39. člen
Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se vzame v prisotnosti predstavnika koristnika in upravljalca javnega kanalizacijskega omrežja. O odvzetem vzorcu se napravi zapisnik. Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in upravljalcu povrniti eventuelno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrole analize.
40. člen
Za presojo mejnih koncentracij škodljivih snovi je merodajna analiza povprečnega 24-urnega vzorca.
41. člen
V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika kanalizacijskega omrežja, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v kanalizacijsko omrežje, ki ne ustreza določbam tega pravilnika, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti vodnogospodarsko inšpekcijo.
42. člen
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnostih.
Onesnaženost odpadnih voda, ki se v Občini Radenci odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje, se ugotavlja po naslednjih kriterijih:
– usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 30 minutah,
– kemijska poraba kisika (KPK) s K-bikromatom (K2Cr207),
– biološka poraba kisika (BPK5) v 5 dneh,
– strupenost (S) kot faktor potrebe razredčenosti odpadne vode, da ni več strupena za ribe,
– vsebnost težkih kovin
43. člen
Pri uporabnikih javnega kanalizacijskega omrežja, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku (industrijska odpadna voda) se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo industrijske odpadne vode (i) in onesnaženostjo ostale odpadne vode (f).
Faktor onesnaženosti služi kot eno od meril za določitev prispevka za čiščenje odpadne vode.
44. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula:
F=0,40xUi/Uf+0,60x7KPKi/KPKf+0,1Si/Sf
V formuli uporabljeni znaki pomenijo:
F – faktor onesnaženosti
Ui – usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah,
Uf – usedljivost fekalne odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah, ki je določena kot
konstanta 5 ml/l,
KPKi – kemična poraba kisika industrijske odpadne vode s K – bikromatom,
KPKf – kemična poraba kisika fekalne odpadne vode s K – bikromatom, ki je določena
kot konstanta 300 mg O2/l,
Si – strupenost industrijske odpadne vode, kot faktor razredčenosti, da odpadna
voda ni več strupena za ribe,
Sf – strupenost fekalne odpadne vode, kot faktor razredčenosti, da odpadna voda
ni več strupena za ribe.
Kadar je onesnaženost industrijske odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je določeno za fekalno odpadno vodo (f) se pri izračunu uporabi konstanta določena za fekalno odpadno vodo.
45. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz najmanj treh 24-urnih povprečnih vzorcev, odvzetih v daljšem časovnem obdobju.
Uporabljajo se samo podatki iz tistih analiz, za katere je odvzel vzorec predstavnik pooblaščene organizacije za opravljane analiz.
VIII. NAČIN ZARAČUNAVANJA STROŠKOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
46. člen
Uporabniki javnega kanalizacijskega omrežja so dolžni plačevati stroške uporabe kanalizacije oziroma odvajanja odpadnih voda in stroške čiščenja odpadnih voda od dneva priključitve na javno kanalizacijsko omrežje oziroma čistilno napravo (po odloku).
Osnova za zaračunavanje stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, je porabljena pitna voda iz javnega ali internega vodovoda in porabljena tehnološka voda iz drugih virov.
47. člen
Višina stroškov uporabe javnega kanalizacijskega omrežja se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode in cene na enoto.
Višina stroškov oziroma prispevek za čiščenje odpadnih voda se določi na podlagi ugotovljene količine odpadnih voda, cene za enoto in faktorja onesnaženosti.
IX. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA JAVNE IN HIŠNE KANALIZACIJE
48. člen
Upravljalec ima vsak čas pravico dostopa do vseh kanalizacijskih objektov in naprav, zaradi njihovega vzdrževanja, zaradi meritev ter snemanj, zaznamovanj in podobno, ne glede na to, kdo je imetnik pravice do uporabe, lastnik ali upravljalec tega objekta oziroma naprave ali zemljišča, na katerem se nahajajo kanalizacijski objekti ali naprave.
Upravljalec ima vsak čas pravico kontrolirati vse kanalizacijske objekte, naprave in čistilne naprave ter druge naprave, ki so priključene na javno kanalizacijsko omrežje, čeprav po določbah tega pravilnika ne spadajo pod javno kanalizacijsko omrežje.
49. člen
Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju, na objektih in napravah ali povzroči škodo zaradi škodljivih odplak, jo je dolžan povrniti.
50. člen
Upravljalec je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje in nadzor koriščenja javnega kanalizacijskega omrežja ter drugih objektov in naprav, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Nadzor koriščenja javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanje notranje kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov in naprav javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca.
51. člen
Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora upravljalec zagotoviti predvsem:
– tekoči nadzor stanja nad objekti in napravah javne in notranje kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javnega kanalizacijskega omrežja,
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javnega kanalizacijskega omrežja,
– intervencijsko vzdrževanje in popravilo notranje kanalizacije v breme koristnika, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javnega kanalizacijskega omrežja ali varovanja okolja.
Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilnih naprav mora upravljalec sprejeti obratne poslovnike za posamezni objekt, za ostale objekte pa letni plan vzdrževanja.
52. člen
Odlaganje gošč iz čistilnih naprav, vzdrževanje in kontrola odlagališča se opravlja po posebnem poslovniku odlagališča.
53. člen
Najmanj enkrat letno se mora na vseh kanalizacijskih objektih opraviti deratizacija v skladu z določili predpisov o deratizaciji.
54. člen
O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda mora upravljalec enkrat letno pismeno poročati Občinskemu svetu občine Radenci.
55. člen
Upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja mora voditi posebno evidenco priključkov na javno kanalizacijsko omrežje in kataster spojnih vodov.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
Upravljalec mora v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega pravilnika z analizo ugotoviti sestav odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje oziroma vodotoke v skladu z V. in VI. poglavjem tega pravilnika.
Če ugotovi, da sestav odpadnih voda ni v skladu z V. in VI. poglavjem tega pravilnika, o tem pismeno obvesti uporabnika javne kanalizacije.
57. člen
Uporabniki javnega kanalizacijskega omrežja morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika zagotoviti, da bo sestav odpadnih voda ustrezal dovoljenim mejnim koncentracijam, določenim v V. poglavju tega pravilnika.
58. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo zgraditi naprave za predčiščenje, nevtralizacijo odpadnih voda, lovilce olj ali žagovine ter kontrolne jaške, morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika.
59. člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po postopku določenim za njegov sprejem.
60. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-05-0001/98
Radenci, dne 23. marca 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Radenci
Jože Flegar, dipl. ek. l. r.
