V skladu z veljavnimi predpisi in s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti sklepajo pogodbene stranke:
– kot predstavniki delodajalcev: Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za promet in zveze, Sekcija za cestni potniški promet, Združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za promet in zveze in
– kot predstavniki delojemalcev: Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije pri ZSSS in Sindikat cestnega prometa Slovenije
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za cestni potniški promet Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost na pridobiten način in so na podlagi 3. člena uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti razvrščeni v naslednje razrede: I/ 60.21 Drug kopenski potniški promet na rednih linijah, I/ 60.23 Drug kopenski potniški promet in I/ 60.22 Storitev taksistov.
3. člen
Osebna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost
(1) Ta pogodba začne veljati z dnem podpisa in velja do 31. 12. 1999. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.
(3) Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku, se podaljša za eno leto.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1) Izraz “delodajalec” pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.
(2) Izraz “delavec” pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
(3) Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
(4) Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(5) Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
(6) Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.
(7) Izraz “gospodarska dejavnost” je skupni pojem predvsem za naslednja področja iz standardne klasifikacije dejavnosti:
tržnih proizvajalcev blaga:
A – kmetijstvo, lov, gozdarstvo; B – ribištvo; C – rudarstvo; D – predelovalne dejavnosti; E – oskrba z elektriko in plinom; F – gradbeništvo;
in tržnih dejavnosti storitev:
G – trgovina; H – gostinstvo; I – promet, skladiščenje in zveze; J – finančno posredništvo; K – poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve; O – druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, razen dejavnosti združenj, organizacij, ter rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti.
Gospodarsko dejavnost opravljajo tudi gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnosti iz drugih področij standardne klasifikacije, če opravljajo dejavnost na pridobiten način.
(8) “Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.
(9) Izraz “sindikalni zaupnik” pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.
(10) Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
6. člen
Enotni minimalni standardi
Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe oziroma splošni akti teh standardov ne urejajo.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
7. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta se razvrščajo v osem tarifnih razredov glede, na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. tarifni razred (enostavna dela):
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. tarifni razred (manj zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji.
III. tarifni razred (srednje zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV. tarifni razred (zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V. tarifni razred (bolj zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit
ali
delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba
ali
delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba.
VII. tarifni razred (visoko zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba.
VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
(3) Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
8. člen
Prenos pooblastil
Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.
9. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas,
– letni dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osnovna plača in dodatki,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje…),
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.
(2) Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurečno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena…).
(3) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(4) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(5) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
(6) Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.
10. člen
Poskusno delo
(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
(2) Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.
(3) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. skupine največ en mesec,
– za dela IV. skupine največ dva meseca,
– za dela V. skupine največ tri mesece,
– za dela VI., VII. in VIII. skupine največ šest mesecev.
(4) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
11. člen
Pripravništvo
(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
– za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
(10) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
(11) Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
12. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela
(1) Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
(2) Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
(3) Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.
(4) O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.
(5) Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.
(6) V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.
13. člen
Razporejanje delavcev v izjemnih primerih
(1) Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav ter obratov.
(2) Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
14. člen
Razporejanje delavcev iz kraja v kraj
(1) Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot uro in pol,
– če je delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,
– če delavec neguje težje telesno ali duševno prizadetega družinskega člana,
– če gre za delavca, starejšega od 55 let.
(2) V primerih, naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3) Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).
15. člen
(1) Brez privolitve delavcev je mogoče v drug kraj začasno razporediti:
– turistične delavce,
– delavce na stacionaži,
– delavce, ki nadomeščajo druge v času dopustov, prostih dni ali bolniškega staleža,
– delavce, ki nadomeščajo v drugih krajih zaradi izvajanja zakona o varnosti v cestnem prometu.
(2) Navedena začasna razporeditev ne sme trajati več kot 6 mesecev v tekočem letu.
16. člen
Prevzem na delo k drugemu delodajalcu
(1) Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:
– da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
– da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu;
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upoševa, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
(2) Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.
(3) Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.
17. člen
Delo na domu
(1) Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
(2) Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
(3) Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje, ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu.
(4) V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
18. člen
Določanje in reševanje presežnih delavcev Začasno prenehanje potreb po delavcih (začasni presežki)
(1) Začasni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov delavcem začasno ni možno zagotoviti dela na delovnem mestu, za katerega so sklenili delovno razmerje oziroma jih začasno razporediti za opravljanje drugih del.
(2) Obstoj začasnega presežka delavcev ugotovi pristojni organ delodajalca, ki tudi določi delovna mesta in število delavcev za katere začasno ni možno zagotoviti dela.
(3) Konkretne delavce, ki so začasni presežek, ter ukrepe, ki se bodo uporabljali za razrešitev teh presežkov, določi:
– pooblaščeni poslovodni delavec delodajalca, če gre za manjše število delavcev,
– pristojni organ delodajalca (uprava), če gre za večje število delavcev.
(4) Za večje število delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 dneh nepotrebnih:
– najmanj 10 delavcev v organizaciji ali pri delodajalcu z do 100 delavci,
– najmanj 10 % delavcev v organizaciji s 100 do 300 delavci,
– najmanj 30 delavcev v organizaciji z več kot 300 delavci.
(5) Pred sprejemom odločitve iz tretjega odstavka tega člena je pristojni organ delodajalca, kadar gre za večje število delavcev, dolžan posredovati sindikatom v podjetju pisno obrazložitev vzrokov za določitev začasnih presežkov, podatke o delovnih mestih na katerih začasno ni dela, ter o delavcih, ki naj bi bili začasni presežek. O predlaganih ukrepih je dolžan zahtevati mnenje sindikatov ter to mnenje skupaj s predstavniki sindikatov, katerih člani so prizadeti delavci, obravnavati.
19. člen
(1) Začasni presežki delavcev se rešujejo predvsem z naslednjim ukrepi:
– z začasno razporeditvijo delavca na drugo delovno mesto pri delodajalcu, za katero se zahteva višja, enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba. Razporeditev lahko traja najdalj 6 mesecev,
– z začasno, najdalj 6 mesecev trajajočo razporeditvijo delavca k drugemu delodajalcu, na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,
– s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega delovnega časa,
– s skrajševanjem delovnega časa na manj kot 36 ur na teden s pravico delavca do nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa,
– z napotitvijo delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo s pravico do nadomestila plače.
(2) V primerih iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena, ima delavec pravico do plače po dejanskem delu. Ta plača mora biti najmanj 20% višja od nadomestila plače, ki bi ga delavec prejel, če bi bil ta čas napoten na čakanje na delo doma.
(3) V primeru, da začasnega presežka delavcev ni mogoče reševati na navedene načine, se delavci napotijo na čakanje na delo doma, s pravico do nadomestila plače po tej pogodbi.
20. člen
(1) Pri določitvi konkretnih delavcev, ki so začasni presežek in pri izbiri ukrepov, se morajo razen, če so začasno presežni vsi delavci v posamezni enoti, upoštevati kriteriji, sprejeti pri delodajalcu. V primeru, če delodajalec nima določenih kriterijev, mora z dnem uveljavitve te pogodbe upoštevati kriterije, ki so priloga te kolektivne pogodbe.
(2) Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
21. člen
(1) V primeru, da pristojni organ delodajalca oceni, da bo delo določenega števila delavcev nepotrebno za čas, krajši od 3 mesecev, se lahko kriteriji za izbor delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno, ne upoštevajo, pač pa se odločbe o čakanju na delo doma izdajo tako, da se delavci v največji možni meri izenačijo glede posledic zaradi začasno nepotrebnega dela.
(2) Delavec se v tem primeru sme začasno razporediti na čakanje največ pol delovnih dni v mesecu. Posamezne odločbe v okviru te odločitve izda delodajalec. Določilo tega člena se lahko uporabi večkrat za posamezno enoto, vendar največ v skupnem seštevku, 90 koledarskih dni v letu.
22. člen
(1) Za začasne presežke se ne smejo opredeliti delavci, ki jim delovno razmerje miruje (služenje vojaškega roka, opravljanje funkcije) in delavci, ki so opravičeno odsotni z dela (bolniška, porodniški dopust, redni oziroma izredni dopust itd.), in sicer za čas te odsotnosti z dela.
(2) Sindikalni zaupnik se lahko uvrsti med začasne presežke samo v primeru, če so kot začasni presežek opredeljeni vsi delavci, za katere je sindikalni zaupnik.
23. člen
(1) Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti pisno obveščeni o tej odločitvi in o načinu reševanja njihovega položaja najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo tega ukrepa.
(2) V času čakanja na delo doma kot začasen presežek je delavec v rednem delovnem razmerju z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
(3) Obvestilo, da se mora delavec, ki je kot začasen presežek napoten na čakanje na delo doma, vrniti na delo, je treba delavcu vročiti vsaj en dan pred nastopom dela.
24. člen
Trajno prenehanje potreb po delavcih (trajni presežki)
(1) Trajni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če se na podlagi strokovne analize ugotovi, da zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov najmanj za obdobje enega leta delavcem ne bo možno zagotoviti dela na delovnih mestih, za katere so sklenili delovno razmerje, oziroma na drugih delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim.
(2) Obstoj trajnega presežka delavcev ugotovi pristojni organ delodajalca, ki je dolžan čimprej obvestiti organ, ki predstavlja delavce in sindikat o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah nepotrebnih delavcev in roku, v katerem bo prenehala potreba po delavcih.
(3) V primeru, da bo trajni presežek večje število delavcev, mora delodajalec obvestiti tudi zavod za zaposlovanje in pristojni upravni organ.
(4) Za večje število delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 dneh pri delodajalcu nepotrebnih:
– 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje do 100 delavcev,
– 10% delavcev pri delodajalcu s 100 do 300 delavci,
– 30 delavcev pri delodajalcu z več kot 300 delavci.
25. člen
(1) Pristojni organ delodajalca sprejme program razreševanja trajno presežnih delavcev, v katerem določi ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, seznam nepotrebnih delavcev ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja (ponudbe zaposlitve pri drugem delodajalcu, zagotovitev denarne pomoči, zagotovitev pomoči za začetek samostojne dejavnosti, dokup zavarovalne dobe, delo s krajšim delovnim časom, ipd.).
(2) Pri pripravi programa je pristojni organ delodajalca dolžan omogočiti sodelovanje organa, ki predstavlja delavce in predstavnikov sindikata.
(3) Pristojni organ delodajalca je dolžan pred sprejemom programa obravnavati stališča, mnenje in predloge organa, ki predstavlja delavce in sindikatov ter se do njih opredeliti.
(4) Če pristojni organ delodajalca sprejme program v nasprotju s predhodnim odstavkom, lahko sindikat sproži postopek pomirjanja.
(5) O prenehanju delovnega razmerja in pravicah iz programa razreševanja presežnih delavcev odloči pristojni organ delodajalca.
(6) Pristojni organ delodajalca mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
26. člen
(1) Po sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev, ki mora biti finančno ovrednoten in določitvi konkretnih delavcev, ki so trajni presežek, morajo prizadeti delavci prejeti pisne sklepe z obrazložitvijo vzrokov in načinom reševanja njihovega položaja.
(2) V primeru, da je pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 300 delavcev, določeno kot trajni presežek več kot 25 % zaposlenih delavcev, mora delodajalec razporediti prenehanje delovnega razmerja na obdobje daljše od 6 mesecev. V tem primeru mora delodajalec pripraviti program razreševanje presežnih delavcev v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje.
27. člen
(1) Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov pri delodajalcu ne preneha:
– delavcu v času služenja vojaškega roka,
– delavcu v času, ko je odsoten zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,
– nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta za nego in varstvo otroka,
– delavcu, članu organa, ki predstavlja delavce in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu poverjeniku v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,
– delavcu, izvoljenemu za poslanca ali v organe lokalne samouprave.
(2) Šestmesečni rok za delavce iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka začne teči, ko se delavec vrne na delo, delavcu iz četrte in pete alinee pa po preteku mandata.
(3) Delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko upokojitev, lahko preneha delovno razmerje le z njegovim soglasjem ali pa, če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas pri drugem delodajalcu.
(4) Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le:
– če se mu dokupi manjkajoča zavarovalna doba,
– če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev,
– z njegovim soglasjem do ustrezne odpravnine.
(5) Poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja tudi delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe.
(6) Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje:
– delavcu z manj kot enim letom delovne dobe,
– obema zakoncema, ki sta zaposlena pri istem delodajalcu,
– delavcu katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje,
– delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do 2 leta starosti.
(7) Trajno presežnim delavcem, ki jim ni bilo možno zagotoviti drugih rešitev, preneha delovno razmerje po preteku 6 mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. V času 6-mesečnega roka je delodajalec dolžan omogočiti delavcu izrabo pripadajočega letnega dopusta, ki se plača po enakih kriterijih kot če bi delavec delal.
(8) Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
(9) Delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine presežnemu delavcu, ki mu je zagotovil zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, pri katerem se mu delovna doba upošteva kot da ni menjal delodajalca ali dokupi delovno dobo.
28. člen
(1) Če delodajalec v času 6-mesečnega odpovednega roka pokliče delavca na delo, mora delavcu vročiti poziv z vročilnico oziroma povratnico, delavec pa je dolžan priti na delo v 24 urah po prejemu poziva.
(2) Delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje kot trajnemu presežku, ima prednostno pravico pri zaposlitvi, če delodajalec v roku 2 let ponovno zaposluje delavce.
29. člen
Določanje presežnih delavcev
(1) Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(2) Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je doseganje delovnih rezultatov. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo boljše delovne rezultate.
(3) Kriterije doseganja delovnih rezultatov je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovnih rezultatov in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev.
(4) V primeru enakega doseganja delovnih rezultatov ali neizdelanih ali neuporabljenih meril za ugotavljanje delovnih rezultatov je drugi kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
(5) Tretji kriterij je upoštevanje delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
(6) Četrti kriterij je upoštevanje delovne dobe pri delodajalcu, ki ugotavlja presežke. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
(7) Peti kriterij je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu.
(8) Šesti kriterij je upoštevanje socialnega stanja. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, premoženjsko stanje delavca in opravljanje pridobitne dejavnosti (kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb) delavca oziroma člana družine, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.
(9) Kriterije je mogoče uporabiti le po metodi izključevanja, razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo določena možnost uporabe tudi kumulativne metode. Če delodajalec uporabi za določanje presežnih delavcev kumulativni način, ima največjo težo (ponder) kriterij uspešnosti, praviloma 50%. Težo vsakega naslednjega kriterija po vrstnem redu iz tega člena je manjša praviloma za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.
(10) Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
(11) S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s to kolektivno pogodbo, se lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.
(12) Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
30. člen
Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev
(1) Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.
(2) Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.
(3) Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.
(4) Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.
(5) Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.
(6) Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.
(7) Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.
31. člen
Delovni čas
(1) Polni delovni čas traja največ 40 ur na teden, vključno s plačanimi odmori.
(2) O razporeditvi delovnega časa odloča poslovodni organ, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in počitke delavca.
(3) Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa med letom, se delavcu ob koncu koledarskega leta višek ur, ki presega letni fond ur, izplača kot delovno uspešnost skladno s splošnim aktom delodajalca ali pa kompenzira z odsotnostjo delavca.
(4) Delavcem invalidom II. kategorije in delavcem, ki so na medicinski rehabilitaciji in ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, se delovni čas ne sme podaljšati v primeru prerazporeditve delovnega časa.
32. člen
Delovni čas voznega osebja
(1) Delovni čas voznega osebja se določa z delovno nalogo oziroma drugim voznim dokumentom. Odmor med delom voznikov mora biti prilagojen potrebam vožnje.
1. Efektivni delovni čas voznega osebja vključuje:
a) vožnja avtobusa in sprevodniška opravila v linijskem prometu
Vožnja avtobusa je vožnja po voznem redu, z vsemi postanki, ki jih vključuje vozni red, od začetne do končne postaje. Delovni čas, ki presega mesečni fond delovnih ur voznika in sprevodnika, se obračunava kot nadurno delo, kot učinek dela ali pa se kompenzira z odsotnostjo delavca.
b) čas priprave in posprave
Voznemu osebju v linijskem prevozu pripada 15 minut za pripravo in 15 minut za pospravo vozila.
c) vožnja avtobusa v prostih prevozih
V prostih prevozih se efektivno delo voznika ugotavlja po tahogramskem lističu, k temu se doda čas za pripravo in pospravo vozila ter malico.
V primerih, ko je voznik pred posebno vožnjo ali po njej razporejen še na druge vožnje, se mu prizna tudi čas vožnje iz odrejene delovne naloge oziroma drugega voznega dokumenta.
V primerih, ko sta na prosti prevoz razporejena dva voznika, pripada vsakemu čas vožnje po njegovem tahogramskem lističu in 45 minut za pripravo, pospravo in malico.
d) odstopanje od voznega reda
V primeru okvare vozila ali v primeru višje sile se vozniku in sprevodniku prizna dejanski delovni čas, vendar največ 8 ur na dan.
2. Ostali delovni čas voznega osebja vključuje:
a) dežurstvo
To je čas, ko vozno osebje na sedežu podjetja ali v posamezni organizacijski enoti čaka na eventualno razporeditev na delovno nalogo.
b) čiščenje vozila
Kadar mora voznik po nalogu opraviti čiščenje vozila, se mu prizna do 2 uri dela.
(2) Kolikor vozno osebje po 1. in 2. točki tega člena ne doseže potrebnega mesečnega fonda ur po razporedu, se mu razlika ur prizna.
33. člen
Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa
(1) Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(2) Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
34. člen
Odreditev dela preko polnega delovnega časa
Delodajalec je dolžan na zahtevo sindikata vsakih 6 mesecev izdelati analizo opravljenega dela preko polnega delovnega časa, z navedbo vzrokov zakaj je bilo to potrebno.
35. člen
Merila za nočno delo
(1) Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
(2) Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene, oziroma če delo ni ustrezno organizirano.
(3) Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
(4) V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.
36. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
– lastne poroke 2 dni
– poroke otroka 1 dan
– rojstva otroka 2 dni
– smrti zakonca ali otrok 3 dni
– smrti staršev 2 dni
– smrti bratov, sester, starih staršev 1 dan
– smrti zakončevih staršev 1 dan
– selitve družine iz kraja v kraj 3 dni
– selitve družine v istem kraju 2 dni
– elementarnih nesreč 3 dni
– dajanje krvi 2 dni
(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
(3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
(4) Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.
(5) Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.
(6) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške.
(7) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
37. člen
Razporejanje delavca-invalida
(1) Delodajalec mora razporediti delavca-invalida na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po dokončnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je ugotovljena invalidnost.
(2) Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače povečane za dodatek za delovno dobo.
38. člen
Letni dopust
(1) Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 18 dni.
(2) Letni dopust se obračunava samo za dneve, ko bi delavec moral delati.
(3) Proste sobote se ne vštevajo v letni dopust.
(4) Delodajalec je delavcu dolžan omogočiti izrabo letnega dopusta.
39. člen
Merila za določitev višine letnega dopusta
(1) Letni dopust se delavcem določa po naslednjih merilih:
a) minimalni letni dopust,
b) skupna delovna doba,
c) pogoji dela,
d) zahtevnost in odgovornost dela,
e) socialne in zdravstvene razmere.
a) Minimalni letni dopust delavca znaša 18 dni
b) Skupna delovna doba:
– od 5 do 10 let 2 dni
– nad 10 do 15 let 4 dni
– nad 15 do 20 let 6 dni
– nad 20 do 25 let 8 dni
– nad 25 let 10 dni
c) Pogoji dela
Zaradi težjih pogojev dela
pripada delavcu 1 do 2 dni dopusta
d) Zahtevnost in odgovornost dela
– delavci na vodstvenih delih
oziroma nalogah 1 do 3 dni dopusta
Konkretno višino delodajalec določi v splošnem aktu.
Število dni dopusta po točki c) in d) pripada delavcu, ki navedena dela opravlja najmanj 6 mesecev v letu.
e) Socialne in zdravstvene razmere
– delavci mlajši od 18 let
(velja tudi za leto v katerem izpolnijo 18 let) 7 dni
– matere z otroki do 7 let starosti in očetje
samohranilci, če otrok živi pri njih 3 dni
– nega in varstvo težje telesno in duševno
prizadete osebe, ki živi v skupnem
gospodinjstvu 5 dni
– delavcu, ki mu je priznana najmanj
60% telesna okvara ter delavcu invalidu,
ki ima pravico do skrajšanega delovnega časa 5 dni
– delavcem, ki so izpolnili 50 let starosti
(za vsako leto nad 50 let starosti 1 dan) največ 5 dni
(2) Število dni letnega dopusta po posameznih merilih od točke a) do točke e) se medsebojno seštevajo, vendar skupno število dni letnega dopusta ne more presegati 35 delovnih dni.
40. člen
Oblike motivacije delavcev
O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči delodajalec.
41. člen
Disciplinski postopek
(1) Disciplinsko komisijo imenuje pristojni organ delodajalca.
(2) Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi o disciplinski odgovornosti za hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se izreče ali lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, odloča poslovodni organ.
(3) Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinsko komisijo pri delodajalcu.
42. člen
Kršitve delovnih obveznosti
Kršitve delovnih obveznosti so:
– lažje kršitve delovne obveznosti,
– hujše kršitve delovne obveznosti.
a) Lažje kršitve delovne obveznosti so:
1. manjše in neponavljajoče zamujanje na delo, predčasna zapustitev dela in odhod z dela brez dovoljenja odgovorne osebe,
2. manjša in neponavljajoča se malomarnost pri opravljanju dela, če ta za podjetje nima večjih negativnih posledic,
3. neprimeren odnos do sodelavcev,
4. opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, vozilih, zaščitnih sredstvih in drugih napravah,
5. neupoštevanje odredb vzdrževanja reda v okviru družbe oziroma poslovnih prostorov,
6. neopravičen izostanek z dela, ki ni daljši od enega dne,
7. širjenje netočnih informacij o poslovanju družbe,
8. nepravočasna izvršitev sklepov sprejetih na organih upravljanja oziroma poslovodnega organa.
b) Hujše kršitve delovne obveznosti so:
1. neizpolnjevanje, ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti, če je to vplivalo neposredno na potek delovnega procesa tako, da je delovni proces zaustavilo ali bistveno upočasnilo,
2. nezakonito razpolaganje s sredstvi, ki ima znake kaznivega dejanja,
3. nesmotrno ali neodgovorno uporabo sredstev podjetja, s čimer se povzroči škoda, ki presega celotni povprečni osebni dohodek delavca v gospodarstvu Republike Slovenije,
4. opustitev dejanj, ki jih mora opraviti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili ali odgovornostmi v okviru svojih pooblastil pa to vpliva na poslovodenje ali pa na uresničevanju pravic delavcev,
5. kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanje strupenih ali drugih nevarnih materialov, če nastane nevarnost za življenje in zdravje ljudi oziroma nevarnost za večjo materialno škodo oziroma, če je ta škoda že nastala,
6. zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila, kolikor taka prekoračitev ali zloraba povzročita škodo organizaciji ali pa kršitve pravic delavcev,
7. izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, ki jo določa zakon, splošni akt oziroma kolektivna pogodba ter podajanje lažnih poslovnih informacij o organizaciji, ki je dokazana s civilno tožbo,
8. zloraba pravice do bolniškega dopusta, ki se kaže v tem, da delavec namenoma podaljšuje zdravljenje oziroma bolniški dopust,
9. kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja, če je zaradi tega prišlo ali bi lahko prišlo do onesnaževanja okolja večje materialne škode ali ogrožanja človeških življenj,
10. kršitev predpisov o obrambi in zaščiti države,
11. dejanje ali opustitev dejanja delavca, ki bistveno vpliva na izpolnjevanje ali obveznosti drugih delavcev in s tem nastane škoda organizaciji,
12. vožnja pod vplivom alkohola, mamil ali drugih narkotičnih sredstev,
13. vožnja brez tahografskih vložkov ali posegi v tahograf z namenom prikrivanja dejanske vožnje,
14. opravljanje dela in sklepanje poslov za svoj ali tuj račun, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije, med trajanjem delovnega razmerja,
15. nedoseganje pričakovanih rezultatov dela iz neopravičenih razlogov tri mesece zaporedoma,
16. nekorekten odnos do strank, katerega posledica je hujše okrnjen ugled organizacije oziroma premoženjska škoda,
17. dajanje netočnih podatkov, ki so bistvenega pomena za odločanje organov upravljanja in organov nadzora v družbe,
18. dajanje netočnih podatkov, na podlagi katerih se spravi delavca v zmoto pri uveljavljanju njegovih pravic,
19. prekoračitev pooblastil,
20. onemogočanje vpogleda v listine, če je to delavcu potrebno zaradi uveljavljanja njegovih pravic,
21. večkratno neopravičeno zamujanje na delo in neopravičeni izostanek z dela, ki traja več kot en delovni dan,
22. večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja,
23. neobveščanje podjetja o sicer opravičenem izostanku, kolikor delavec svojega izostanka ne opraviči v 24 urah in za to zamudo nima opravičila,
24. neopravičena odklonitev dela pri uvedbi dela preko polnega delovnega časa,
25. protipravno prilaščanje lastnine sodelavcev,
26. vsaka zloraba položaja, ne glede na to, ali je storjena z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi ali ne,
27. ponareditev ali uničenje listin, dajanje krivih podatkov,
28. povzročitev škode v družbi, če je to storjeno namenoma ali iz velike malomarnosti,
29. povzročanje zastojev v proizvodnji in poslovanju družbe,
30. prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač ali uživanje alkoholnih pijač oziroma narkotikov med delom,
31. povzročanje nereda ali pretepa na delu oziroma v prostorih družbe,
32. kršitev sklepov organov delodajalca in poslovanja,
33. ponareditev zapisnikov in sklepov organov delodajalca,
34. neizpolnitev obveznosti v zvezi z gibljivim delovnim časom,
35. kršitev carinskih predpisov,
36. kršitve, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe, podjetniške kolektivne pogodbe in zakona.
43. člen
Organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji
(1) O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji komisija za pritožbe, če je tako določeno s splošnim aktom oziroma organ, ki ga določa splošni akt delodajalca.
(2) Pri delodajalcih z manj kot 50 delavci odloča na drugi stopnji isti organ kot je odločal na prvi stopnji.
44. člen
Odškodnina
(1) O odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti za hujšo kršitev delovne obveznosti.
(2) Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku. Pavšalna odškodnina znaša dve osnovni plači delavca v mesecu, ko se odmerja.
(3) Odškodnina iz drugega odstavka tega člena se lahko zmanjša oziroma se delavca lahko oprosti plačila odškodnine, če je oprostitev primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, njegov odnos do dela in glede na njegovo gmotno stanje.
45. člen
Pogodbena kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela.
46. člen
Dolžina odpovednega roka
(1) Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje:
1. za delavce I., II. in III. skupine – en mesec,
2. za delavce IV. in V. skupine – dva meseca,
3. za delavce VI. skupine – tri mesece,
4. za delavce VII. in VIII. skupine – štiri mesece.
(2) V skladu z zakonom ima delavec pravico do odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve, ki jo lahko izrabi v dogovoru z delodajalcem.
47. člen
Varnost in zdravje pri delu
(1) Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo, sta delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu in zdravju pri delu.
(2) Delodajalec ima predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
– prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,
– zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– posvetovati se mora z reprezentativnim sindikatom o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij.
(3) Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek delodajalca.
(4) Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili delodajalca.
48. člen
Izobraževanje
(1) Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
(2) Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z njim ustrezno pogodbo.
(3) Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice kot bi delal.
(4) Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa, o pravicah delavcev odloči delodajalec.
(5) Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.
49. člen
Izpiti
(1) Če je delavec napoten na izobraževanje, oziroma če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, mu pripada, če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa:
– dva delovna dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– trije delovni dnevi za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali fakulteti),
– sedem delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– deset delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma fakulteti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petnajst delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
– dvajset delovnih dni za doktorat.
(2) Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit.
(3) Do odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov je delavec upravičen samo ko prvič opravlja izpit.
(4) Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo med delavcem in delodajalcem.
50. člen
Povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem
(1) Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, delodajalec krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja.
(2) Delavcu povračilo vseh teh stroškov ne pripada, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
51. člen
Razporeditev in obveznosti
(1) Delodajalec mora delavce, ki se izobražujejo v interesu delodajalca ali jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času, določenem s pogodbo.
(2) Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške, povezane z izobraževanjem.
52. člen
Vajenci
(1) Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom in to kolektivno pogodbo.
(2) Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona o vajeniškem razmerju.
53. člen
Mentorji praktičnega pouka
Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu – mentorju praktičnega pouka:
– dodatno strokovno in andragoško-pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog mentorja,
– delno oprostitev delovnih obveznosti na delovnem mestu, tako da skupaj z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega časa.
54. člen
Učenci in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe (76. člen),
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– prehrano med delom,
– povračilo stroškov prevoza na delo.
55. člen
Obveščanje delavcev
(1) Delodajalec je dolžan na zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno obveščati delavce:
– o letnih in večletnih planih delodajalca,
– v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v poslovanju ali likvidnostnih težav,
– o doseženih letnih poslovnih rezultatih,
– o predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač.
(2) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
56. člen
Pogoji za delovanje sindikata
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.
(2) Delodajalec je dolžan v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
(3) Reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu se vročajo gradiva za seje organov delodajalca, kadar obravnavajo vprašanja iz prvega odstavka predhodnega člena. Ta obveznost ne velja za seje uprave oziroma poslovodstva.
(4) Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.
57. člen
Materialni pogoji za sindikalno delo
(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov zagotovljeno:
– ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih in ne manj kot 60 ur, če je več kot 20 zaposlenih, ter pol ure za vsakega od preostalih zaposlenih delavcev, za opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodni organ. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;
– prostorski pogoji za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
– tehnična izvedba obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata;
– 3 plačani delovni dnevi letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee.
(3) Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu določi sindikat v skladu s svojim statutom oziroma pravili ter pogodbo iz prvega odstavka tega člena.
(4) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med delovnim časom.
(5) Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata po tem členu, se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
58. člen
Imuniteta sindikalnega zaupnika
(1) Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa imuniteto.
(2) Sindikalnega zaupnika zaradi njegove sindikalne aktivnosti, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, ni mogoče brez soglasja sindikata prerazporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu oziroma uvrstiti med presežke.
(3) Sindikalnemu zaupniku pod pogoji iz drugega odstavka ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.
(4) Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje.
(5) Če sindikat ni dal soglasja, lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja. Dokazno breme je na delodajalcu.
(6) Pomirjanje lahko sproži sindikat tudi v primeru, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
(7) Glede pomirjanja se smiselno uporabljajo določbe 29. člena te kolektivne pogodbe o pomirjanju v postopku ugotavljanja presežnih delavcev pri delodajalcu.
(8) Imuniteta sindikalnega zaupnika iz tega člena traja še 9 mesecev po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
(9) Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
59. člen
Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih
(1) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.
(2) Pri uveljavljanju pravice na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in pri delodajalcih, ki so kapitalsko povezani z večinskim deležem.
(3) Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
(4) Plače se izplačujejo v denarju ali se nakazujejo na tekoči račun ali hranilno knjižico.
(5) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov in regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki v zvezi z delom pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(6) Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalcema.
(7) Delodajalec je dolžan pri spremembi metode za vrednotenje delovnih mest pisno seznaniti sindikate pri delodajalcu.
60. člen
Plače
(1) Plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki, del plače na podlagi doseganja delovne uspešnosti ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja.
(2) V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače delavca v tolarjih in dodatno v obliki, ki omogoča preračun v vsakokratno tolarsko vrednost.
(3) Osnovna plača delavca za poln delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe.
(4) Za vnaprej določene (predvidene 100 %) delovne rezultate se štejejo delovni rezultati, merjeni po vnaprej določenih kriterijih, individualno ali skupinsko. Norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega vsaj 90% delavcev, ki delajo po teh kriterijih.
(5) Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100 % osnovne plače.
(6) Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.
(7) Izhodiščna plača za določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe, je najnižja osnovna plača, ki jo ima delavec pravico prejeti za delo v polnem delovnem času in vnaprej določene delovne rezultate ter normalne delovne pogoje.
(8) Delavec, ki je začasno razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
61. člen
Tarifna priloga
Tarifna priloga kolektivne pogodbe določa zneske izhodiščnih plač, eskalacijsko lestvico, zneske povračil materialnih stroškov in znesek regresa za letni dopust.
62. člen
Plače na podlagi delovne uspešnosti
(1) Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko, po vnaprej določenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
(2) Pri določanju meril se mora upoštevati načelo, da delavec z ustrezno delovno usposobljenostjo in normalnim delovnim naprezanjem dosega osnovno plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi.
63. člen
Dodatki za posebne obremenitve
(1) Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju in zajeti v plači tipičnega dela.
1. Dodatek za težje delovne pogoje:
Kadar delavec opravlja delo v posebno neugodnih pogojih ali je izpostavljen posebnim nevarnostim ali obremenitvam (tudi sprevodniška opravila, če jih opravlja voznik), mu pripada dodatek v višini do 15 %.
2. Dodatki za delovni čas, ki je za delavca manj ugoden:
– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni,
kadar se delovni proces izvaja najmanj
v dveh izmenah 10 %
– za delo v deljenem delovnem času,
za vsakokratno prekinitev dela več kot 1 uro 15 %
– za nočno delo 35 %
– za delo preko polnega delovnega časa 35 %
– za delo v nedeljo 50 %
(5) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(6) Dodatek za delo v deljenem delovnem času in nadomestilo za čas čakanja se med seboj izključujeta.
64. člen
Za delo na dan državnega praznika oziroma na dela prosti dan po zakonu (zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji – Uradni list RS, št. 26/91-I.) pripada delavcu plača in 150% dodatek za vsako opravljeno uro dela, če mu ni mogoče zagotoviti prostega dne. Če pa je delavcu zagotovljeno koriščenje prostega dne na drug dan, mu pripada plača in 50% dodatek za vsako opravljeno uro dela.
65. člen
Dodatek za delovno dobo
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
(2) Pri uveljavljanju pravice iz prejšnjega odstavka, se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini, ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
(3) Za stalnost pri delodajalcu pripada delavcu po dopolnjenih petih letih zaposlitve, dodatek v višini 0,2% od osnovne plače delavca za vsako leto zaposlitve.
66. člen
Nadomestila plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta in izrednega plačanega dopusta,
– na dela prost dan po zakonu,
– odsotnost z dela, če je delavec napoten na izobraževanje,
– obveznih zdravniških pregledov,
– preventivnega zdravstvenega varstva z napotilom delodajalca,
– iskanja nove zaposlitve med odpovednim rokom v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.
(2) V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 100 % osnove.
(3) V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 80 % osnove za dneve odsotnosti z dela in ne more presegati plače, ki bi jo delavce prejel, če bi delal.
(4) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu če:
– opravlja v času bolniške odsotnosti pridobitno delo,
– v 2 dneh po začetku odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel,
– se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo,
– pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilih zdravnika.
(5) Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
(6) Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. V osnovo se ne všteva del plače iz nadur in na podlagi uspešnosti poslovanja.
67. člen
Nadomestilo plač za čas čakanja in pripravljenosti na delo
(1) Voznemu osebju pripada nadomestilo plače v višini 30 % osnovne urne postavke delavca, kadar čaka izven kraja bivanja na dokončanje delovne naloge. Čas nočnega počitka se ne všteva v čas čakanja.
(2) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10 % od osnovne urne postavke.
68.člen
Nadomestilo plače začasnih presežkov delavcev
(1) Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
(2) Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na delovno mesto v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu na čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, ko jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
(3) Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo in stalnost.
69. člen
Nadomestilo plače trajnih presežkov delavcev
Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela pri delodajalcu, v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 70 % osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno dobo.
70. člen
Nadomestilo plače za čas stavke
(1) Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače za največ 4 delovne dneve, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov, in
– je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.
(2) Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.
71. člen
Del plače na podlagi uspešnosti poslovanja
(1) Kriterije za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu ob sprejemu poslovnega načrta. Ob sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na tej podlagi se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu dogovorita tudi o tem, ali se ta del plače izplača v denarju, delnicah, in o odložitvi njenega izplačila.
(2) Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas.
72. člen
Obračun plače
(1) Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– zneske prispevkov za socialno varnost,
– neto plačo,
– davek od osebnih prejemkov,
– neto izplačilo.
(2) Ob obračunu plače delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
(3) Delodajalec v navzočnosti delavca opravi pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazloži vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.
73. člen
Drugi osebni prejemki
1. Regres za letni dopust
(1) Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta oziroma v nelikvidnih organizacijah najkasneje do konca novembra tekočega leta. Regres se lahko izplača v dveh delih. Višina regresa se določi v tarifni prilogi te pogodbe.
(2) Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
(3) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
(4) Neodvisno od izrabe letnega dopusta, regres (odškodnina) za letni dopust pripada tudi delavcem, ki ga niso mogli izrabiti zaradi razlogov, ki so na strani delodajalca.
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe,
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe,
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.
3. Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2) Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
(3) Odpravnina se mora izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače delavca.
(4) V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu z določilom prvega odstavka 3. točke tega člena pripadala delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača najožjemu družinskemu članu.
(5) Ta odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku treh dni po pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca.
4. Solidarnostne pomoči
(1) V primeru smrti delavca oziroma njegovega ožjega družinskega člana, če ga je delavec vzdrževal, delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne neto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece.
(2) Delavcu oziroma njegovi družini s slabšim socialno ekonomskim položajem pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:
– II. kategorija invalidnosti oziroma najmanj 70 % telesna okvara delavca,
– več kot tri mesece nepretrgoma trajajoča odsotnost delavca z dela zaradi bolezni.
(3) Za slabši socialnoekonomski položaj se šteje, če povprečni neto dohodek na družinskega člana za zadnje tri mesece ne presega zajamčene neto plače, veljavne v teh treh mesecih.
(4) Za dohodek družine se štejejo dohodki družine (plača in katastrski dohodek).
(5) Kot družinski član se štejejo ožji družinski člani (zakonec in otroci, ki jih je delavec dolžan preživljati).
(6) Do solidarnostne pomoči iz drugega odstavka tega člena je delavec upravičen največ dvakrat letno.
(7) Solidarnostna pomoč se izplača tudi v primeru prizadetosti zaradi elementarne nesreče oziroma požara. Višina te solidarnostne pomoči je odvisna od stopnje prizadetosti delavca in njegove družine zaradi elementarne nesreče ali požara.
(8) Solidarnostna pomoč po predhodnih odstavkih tega člena se izplača iz sredstev delodajalca na predlog sindikata v družbi ob predhodnem mnenju socialne službe družbe.
74. člen
Povračila stroškov v zvezi z delom
1. Prehrana med delom
(1) Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi.
(2) Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na dan in se usklajuje skladno s porastom življenjskih stroškov.
2. Prevoz na delo in z dela
(1) Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Višina se določi s splošnim aktom delodajalca.
(2) V primeru, ko ni možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva pripada delavcu povračilo stroškov v višini 15 % od cene super bencina za prevoženi kilometer.
3. Službena potovanja
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
(3) Delavcu se na službenem potovanju v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu s predpisi, ki veljajo za državne organe.
4. Terenski dodatek
(1) Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca, in izven kraja, kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca, ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče.
(2) Terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti se med seboj izključujeta.
75. člen
Inovacije
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 3% letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.
76. člen
Prejemki pripravnikov
Delavcu – pripravniku pripada plača v višini 70% izhodiščne plače, določena za ustrezni tarifni razred, ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.
77. člen
Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi
(1) Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
(2) Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
(3) Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
(4) Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.
78. člen
Prejemki mentorjev
Delavcu – mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK TER NAČIN REŠEVANJA SPOROV
79. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
80. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
81. člen
Sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev, z obrazložitvijo razlogov in ciljev, s priporočenim pismom.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
(4) Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka – predlagateljica začne postopek pomirjanja.
82. člen
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe, če je le-ta odpovedana.
(2) Na podlagi pisne pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka v 30 dneh dolžna opredeliti do te pobude.
(3) V primeru, da druga stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
(4) Pogajanja se lahko začnejo, ko ena od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.
83. člen
Reševanje kolektivnih sporov
Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjanje in arbitraža.
84. člen
Postopek pomirjanja
(1) Postopek pomirjanja se začne s predlogom, najkasneje v roku 30 dni od nastanka spora, odkar je stranka zanj izvedela.
(2) Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega razmerja in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje.
(3) Druga stranka odgovori na predlog in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh.
(4) Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih oziroma javnih delavcev.
(5) V primeru, da druga stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje članov v komisijo za pomirjanje, če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije za pomirjanje ali v primeru, da stranki kolektivne pogodbe ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije za pomirjanje, se postopek ustavi.
85. člen
Pisni sporazum
Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja, mora biti v pisni obliki.
86. člen
Arbitražni postopek
(1) V primeru ustavitve postopka pomirjanja lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.
(2) Arbitraža odloča v sestavi 3-članskega senata. Po enega člana ter njegovega namestnika določita pogodbeni stranki. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.
(3) Glede rokov se v postopku pred arbitražo smiselno uporabljajo določbe o rokih, ki veljajo za postopek pomirjanja.
87. člen
Objava
Sporazum strank v postopku pomirjanja in odločitev arbitraže se sporoči organu, pristojnemu za registracijo kolektivnih pogodb, in objavi.
88. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katerega imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.
(4) Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.
(5) Razlage komisije za razlago te kolektivne pogodbe pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v podjetniških kolektivnih pogodbah, kadar gre za razlago določb, ki so v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih enake kot določbe te kolektivne pogodbe.
89. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba se lahko odpove tri mesece pred potekom njene veljavnosti s priporočenim pismom. Odpoved te pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto še za eno leto.
(3) Po prenehanju kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe.
(4) Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
90. člen
(1) Ta kolektivna pogodba se registrira pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Pogodba se uporablja s prvim dnem naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
91. člen
Delodajalci so dolžni uskladiti svoje akte z določili te pogodbe v treh mesecih od njene veljavnosti. Če v tem roku aktov ne uskladijo, uporabljajo določila te kolektivne pogodbe neposredno.
92. člen
Za razlago členov, katerih besedilo je dobesedno povzeto iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97) je skladno s 66. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti pristojna komisija za razlago splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.
Ljubljana, dne 18. marca 1998.
Podpisniki:
Sindikat delavcev
prometa in zvez
Slovenije pri ZSSS
Predsednik
Jože Gaube l. r.
Sindikat cestnega
prometa Slovenije
Predsednik
Zoran Alijevič l. r.
Sopodpisniki:
Sindikat avtobusnega prometa in
komunalnih dejavnosti Slovenije
Albin Močnik l. r.
Gospodarska zbornica Slovenije
Združenje za promet in zveze
Sekcija za cestni potniški promet
Predsednik
Izidor Jekovec l. r.
Združenje delodajalcev Slovenije
Sekcija za promet in zveze
Predsednik
Peter Marn l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 31. 3. 1998 pod zap. št. 55/1 in št. spisa 121-03-0001/95-005.
Kriteriji za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov
delavcev
1. Doseganje delovnih rezultatov:
Pri tem kriteriju se upoštevajo količina in kvaliteta
opravljenega dela, gospodarnost pri delu, intenzivnost dela itd.
Obdobje, za katerega se ugotavljajo delovni rezultati, ne sme
biti krajše od treh mesecev. O ugotavljanju delovnih rezultatov,
morajo biti delavci vnaprej obveščeni.
Delovni rezultati se ugotavljajo na podlagi naslednjih meril:
a) Količina opravljenega dela:
Pri tem kriteriju se ocenjuje količina dela, ki ga delavec opravi
v rednem delovnem času.
Opis Število točk
- Delavec je izredno učinkovit -
stalno opravlja zelo veliko količino dela +2
- Delavec je zelo učinkovit - pogosto
opravlja nadpovprečno količino dela +1
- Delavec opravlja predvideno (normalno)
količino dela 0
- Delavec je podpovprečno učinkovit -
opravlja le najnujnejše delo -1
- Delavec naredi zelo malo; delu
se rad izogiba oziroma večkrat opusti tudi
najnujnejša opravila -2
b) Kvaliteta dela:
Pri tem kriteriju se ocenjujejo kvaliteta opravljenega dela,
upoštevanje rokov in potreben nadzor pri opravljanju dela.
Opis Število točk
- Delavec stalno opravlja delo zelo
kvalitetno in v postavljenih rokih +2
- Delavec opravlja delo kvalitetno
in vestno, tudi brez kontrole in brez posebnega
usmerjanja; napake, nepravilnosti oziroma
zamude pri delu so redke +1
- Delavec opravlja delo s predvideno
kvaliteto; napake pri delu oziroma zamude
so le občasne; potrebna je normalna kontrola
in običajna navodila 0
- Delavec opravlja delo s še zadovoljivo
kvaliteto, vendar je včasih nepazljiv,
zamuja roke oziroma ne upošteva navodil
v celoti; potrebna je večkratna kontrola
in obrazložitev -1
- Delavec opravlja delo zelo nekvalitetno,
pogosto je nepazljiv oziroma ne upošteva navodil
oziroma rokov; napake in pomanjkljivosti
pri delu so pogostne -2
c) Gospodarnost pri delu:
Pri tem kriteriju se ocenjujeta gospodarnost in racionalnost pri
opravljanju dela.
Opis Število točk
- Delavec je pri delu zelo gospodaren
in racionalen - stalno porablja manj materiala
od normalne oziroma predvidene porabe
oziroma delo organizira tako, da so stroški
čimmanjši +1
- Delavec opravlja delo z normalno
oziroma predvideno porabo materiala oziroma
predvidenimi stroški 0
- Delavec opravlja delo zelo negospodarno
in neracionalno - povzroča dodatne stroške
oziroma porablja nadpovprečno veliko materiala -1
Pri ugotavljanju delovnih rezultatov je potrebno upoštevati, da
je povprečna ocena v skupini, ki se ocenjuje, nič.
Oceno delovnih rezultatov za posameznega delavca predstavlja
seštevek ocen, ki jih je delavec prejel pri posameznem kriteriju.
2. Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo:
Pri tem kriteriju se upošteva ustreznost stopnje in smeri
strokovne izobrazbe ter funkcionalnih znanj, ki se zahtevajo za
opravljanje dela na delovnih mestih, na katera so razporejeni.
Ustreznost strokovne izobrazbe se ugotavlja na podlagi naslednjih
kriterijev:
Opis Število točk
- Delavec ima enako ali višjo
stopnjo in enako smer strokovne izobrazbe,
kot se zahteva za opravljanje dela, na katero
je razporejen, in vsa zahtevana funkcionalna znanja +1
- Delavec ima enako ali višjo stopnjo
strokovne izobrazbe, kot se zahteva pri opravljanju
dela, na katero je razporejen, vendar drugo
smer izobrazbe oziroma mu manjka eno
izmed zahtevanih funkcionalnih znanj 0
- Delavec ima za eno stopnjo nižjo
strokovno izobrazbo od zahtevane oziroma
mu manjkata dve ali več zahtevanih
funkcionalnih znanj - 1
- Delavec ima za dve ali več stopenj
nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane - 2
3. Delovne izkušnje:
Pri tem kriteriju se upoštevajo delovne izkušnje pri enakih
oziroma sorodnih delih, ki so jih imeli delavci na dan 31. 12.
preteklega leta. Število točk se določi po naslednji tabeli:
Opis Število točk
- Delavec ima več kot pet let delovnih
izkušenj pri enakih oziroma sorodnih delih +1
- Delavec ima zahtevane delovne
izkušnje za opravljanje dela, na katerega je
razporejen, vendar manj kot pet let 0
- Delavec nima zahtevanih delovnih
izkušenj za opravljanje dela, na katerega je razporejen -1
4. Delovna doba:
Pri tem kriteriju se upošteva dolžina delovne dobe pri
delodajalcu, ki jo imajo posamezni delavci na dan 31. 12.
preteklega leta. Število točk se določi po naslednji tabeli:
Opis Število točk
- Nad 20 let delovne dobe pri delodajalcu +2
- Od 10-20 let delovne dobe pri delodajalcu +1
- Do 10 let delovne dobe pri delodajalcu 0
5. Zdravstveno stanje delavca:
Pri tem kriteriju se upošteva zdravstveno stanje delavcev,
ugotovljeno na podlagi verodostojnih zdravstvenih spričeval iz
naslednje tabele:
Opis Število točk
- Invalidnost, ki je posledica poškodbe
pri delu ali poklicne bolezni, dobljene pri
delodajalcu, če znaša telesna okvara najmanj 30% +3
- Invalidnost, ki je posledica bolezni
ali poškodbe izven dela, če znaša telesna
okvara najmanj 50% +2
- Telesna okvara, ki jo je imel delavec
pred sprejemom v delovno razmerje, če se
takšna telesna okvara poslabša med
trajanjem delovnega razmerja +1
6. Socialne razmere:
Pri tem kriteriju se upoštevajo socialne razmere delavca in
njegove družine, in sicer dohodek na družinskega člana, število
nepreskrbljenih otrok, zaposlenost zakonca, opravljanje
pridobitne dejavnosti (kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo
oziroma solastništvo družb). Število točk se določi po naslednji
tabeli:
Opis Število točk
- Trije ali več nepreskrbljenih otrok
oziroma dohodek na družinskega člana
pod 80% zajamčene plače +3
- Dva nepreskrbljena otroka oziroma
dohodek na družinskega člana v višini
80-100 % zajamčene plače +2
- En nepreskrbljen otrok oziroma
dohodek na družinskega člana v višini
100-120% zajamčene plače +1
- Samohranilec +2
- Nezaposlen zakonec +1
- Opravljanje kmetijske dejavnosti
oziroma dohodek na družinskega člana
v višini 160-180% zajamčene plače -1
- Lastništvo oziroma solastništvo družb
oziroma dohodek na družinskega člana
nad 180% zajamčene plače -2
- Opravljanje obrtne dejavnosti kot
postranski poklic oziroma popoldanska obrt -2
Za družinske člane se štejejo ožji družinski člani, to je zakonec
in otroci.
Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem
v skupnem gospodinjstvu in nimajo rednih lastnih sredstev za
preživljanje.
Pri izračunu dohodka na družinskega člana se kot dohodek družine
upoštevajo vsi dohodki družine (plača, štipendija, otroški
dodatki, preživnina, katastrski dohodek itd.), in sicer povprečje
za zadnje tri mesece.
Izločilni kriteriji so zajeti v drugem, četrtem, petem, šestem,
sedmem in osmem odstavku 28. člena te pogodbe.
Tarifna priloga
kolektivne pogodbe za cestni potniški promet
1. Izhodiščne plače
Izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih za april 1998 so
naslednje:
-----------------------------------------------------------------
R.R. Izhodiščna
plača
-----------------------------------------------------------------
I. Enostavna dela 1,00 52.301
II. Manj zahtevna dela 1,10 57.531
- mazalec, pralec, vulkanizer,
garderober 1,10 57.531
- sprevodnik 1,11 58.054
III. Srednje zahtevna dela 1,23 64.330
- administrativni manipulant 1,23 64.330
- pom. mehanik, električar,
klepar, avtoličar 1,24 64.853
- voznik taksi vozila 1,26 65.899
IV. Zahtevna dela 1,37 71.652
- blagajnik 1,37 71.652
- KV vzdrževalci vozil 1,50 78.451
- voznik avtobusa 1,52 79.498
V. Bolj zahtevna dela 1,55 81.067
- informator na AP 1,55 81.067
- prometnik, prometni
kontrolor 1,70 88.912
- razporednik, specialist
vzdrževanih del 1,79 93.619
VI. Zelo zahtevna dela 1,85 96.756
VII. Visoka zahtevna dela 2,10 109.832
VIII. Najbolj zahtevna dela 2,50 130.752
-----------------------------------------------------------------
2. Usklajevanje izhodiščnih plač
Izhodiščne plače se usklajujejo z rastjo življenjskih potrebščin
v preteklem letu v skladu s SKP za gospodarske dejavnosti.
Izhodiščne plače po tej tarifni prilogi so za 3,5 % višje od
izhodiščnih plač po SKP za gospodarske dejavnosti in se
usklajujejo na naslednji način:
V primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v primerjavi z
decembrom1997 pred koncem leta 1998 preseže 6,5%, se ne glede na
prejšnja določila, izhodiščne plače za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju, uskladijo za 85% rasti cen življenjskih
potrebščin v obdobju od 1. 1. 1998 dalje.
V primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v letu 1998 glede
na december 1997 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač
od meseca, v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca
leta 1998 upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.
Uskladitev se opravi pri izplačilu plač za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju.
V primeru, ko dejanske plače, izplačane na zaposlenega v
predelovalnih dejavnostih (SKD), za čas od 1. 1. 1998 dalje v
štirih zaporednih mesecih realno padejo, se pri naslednji
uskladitvi opravi uskladitev za 90% rasti cen življenjskih
potrebščin.
3. Regres za letni dopust
Delavcu pripada regres za letni dopust v višini najmanj 102.000
SIT.
4. Povračila stroškov v zvezi z delom
Povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo in z dela,
službena potovanja, terenski dodatek) se izplačujejo in
usklajujejo v višini zgornjega zneska, določenega z uredbo o
višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki
se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni
list RS, št. 72/93, 7/95 in 5/98).
Znesek povračila stroškov prehrane med delom znaša najmanj 517
SIT na dan za dan prisotnosti na delu in se usklajuje vsakih šest
mesecev z rastjo cen prehrambenih izdelkov. Usklajuje se januarja
in julija v tekočem letu.
5. Veljavnost eskalacije, če ni določeno s SKP
Če v času veljavnosti te tarifne priloge ni določena eskalacija v
SKP za gospodarske dejavnosti se uporablja zadnja veljavna
eskalacija zapisana v tej pogodbi.
Veljavnost
Tarifna priloga za cestni potniški promet začne veljati z dnem
podpisa, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Tarifna priloga velja do sklenitve nove.
