Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Robija Kiralja iz Črenšovcev na seji dne 9. aprila 1998

Izvrševanje drugega odstavka 3. člena in tretjega odstavka 5. člena pravilnika o merilih, postopku in načinu delitve dovolilnic za mednarodni cestni prevoz stvari (Uradni list RS, št. 73/97 in 3/98) se do končne odločitve zadrži.

1. Drugi odstavek 3. člena pravilnika o merilih, postopku in načinu delitve dovolilnic za mednarodni cestni prevoz stvari (v nadaljevanju: pravilnik) kot pogoj za pridobitev dovolilnice določa, da mora imeti prevoznik poravnane vse davčne in druge obveznosti, ki jih predpisuje in pobira Davčna uprava Republike Slovenije. Po tretjem odstavku 5. člena istega pravilnika se vpis v evidenco prevoznikov izvede na podlagi potrdila o plačilu navedenih obveznosti. Pobudnik meni, da sporni določbi nimata temelja v zakonu. Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94 in 54/96) naj bi bil dal ministru pooblastilo le, da določi merila, postopek in način delitve dovolilnic, ne pa, da določa pogoje. Poleg tega naj bi sporni določbi tudi posegali v pridobljene pravice in postavljali prevoznike, ki že dalj časa opravljajo dejavnost, v neenak položaj v primerjavi s tistimi, ki so se pravkar registrirali. Predlaga razveljavitev oziroma odpravo spornih določb ter začasno zadržanje njihove izvršitve. Po veljavni pravni ureditvi bi dovolilnice pridobili le nekateri, predvsem novi prevozniki, obstoječim pa naj bi bila kratena pravica do poslovanja in ustvarjanja zaslužka ter možnosti plačila davkov.
2. Ministrstvo za promet in zveze je pojasnilo, da naj bi izpodbijani določbi ustvarili položaj enakopravnosti, selektivnosti in zagotavljanja finančne discipline. Sporni pogoj naj bi bil privzet s področja licenc za opravljanje prevozov v cestnem prometu in s področja davčne zakonodaje. Šlo naj bi za enakopravnost prevoznikov, ki od države prejemajo dokument za opravljanje svoje dejavnosti, v zameno pa so dolžni izpolniti (davčne) obveznosti do nje. Do 1. 6. 1998 naj bi bile sprejete spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94 in 54/96), ki naj bi kot pogoj za pridobitev dovolilnic določile izpolnjenost vseh davčnih obveznosti. Glede predloga za začasno zadržanje je ministrstvo navedlo, da prva delitev dovolilnic teče v obdobju med 15. marcem in 15. junijem. Doslej naj bi bilo izdano že veliko število dovolilnic. Sprememba kriterijev med delilnim obdobjem bi zato pomenila neenakopravno obravnavanje prevoznikov. Ugoditev predlogu za začasno zadržanje spornih določb bi povzročila težje posledice kot pa zavrnitev takega predloga.
3. Člen 39 zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) daje ustavnemu sodišču možnost, da do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pri odločanju o predlogu za začasno zadržanje izvršitve spornega predpisa ustavno sodišče tehta na eni strani posledice, ki bi nastale, če bi predlogu za začasno zadržanje izvrševanja zakona ne ugodilo, pa bi se kasneje izkazalo, da izpodbijani predpis ni v skladu z ustavo, na drugi strani pa posledice, ki bi nastale, če bi izvrševanje spornega predpisa začasno zadržalo, pa bi se kasneje izkazalo, da ni v neskladju z ustavo in z zakonom (prim. sklep št. U-I-237/97 z dne 20. 11. 1997).
4. Predpis, ki ga pobudnik izpodbija, je podzakonski predpis in bi ga ustavno sodišče v primeru, če bi ugotovilo, da je v neskladju z zakonom oziroma z ustavo, lahko tudi odpravilo z učinkom za nazaj (45. člen ZUstS). Kljub tej možnosti bi bilo v primeru, če bi izvrševanje spornih določb ne bilo začasno zadržano, pa bi bilo kasneje ugotovljeno, da niso skladne z ustavo oziroma z zakonom, nastale posledice težko popraviti. Prevoznik se ne more vpisati v evidenco prevoznikov, ne da bi predložil potrdilo o plačilu davčnih in nekaterih drugih obveznosti. Če ni vpisan v evidenco prevoznikov, pa ne more pridobiti dovolilnic za opravljanje mednarodnega cestnega prevoza stvari in s tem opravljati dejavnosti, ki mu predstavlja vir dohodka. Ta izpad dohodka je težko nadomestljiv. V vsakem koledarskem – praviloma trimesečnem – obdobju se namreč med vse prevoznike deli določena kvota dovolilnic. V primeru, če ustavno sodišče zadrži sporni določbi pravilnika in bi se kasneje izkazalo, da sta v skladu z ustavo oziroma z zakonom, pa bi hude škodljive posledice ne nastale. Izpolnjevanje davčnih in drugih obveznosti, ki jih predpisuje in pobira Davčna uprava Republike Slovenije – to pa je po stališču Ministrstva za promet in zveze namen spornih določb – se namreč zagotavlja še na drug način (npr. po določbah zakona o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 18/96). Tudi zatrjevana neenakopravnost med prevozniki, ki je posledica začasnega zadržanja spornih določb, ne predstavlja hude škodljive posledice. Prevozniki, ki izpolnjujejo oba pogoja, predpisana s pravilnikom, so namreč dovolilnice že lahko pridobili.
5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodnica ter sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Lojze Ude, Franc Testen, dr. Dragica Wedam-Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Jambrek, Šturm in Zupančič.
Št. U-I-118/98-6
Ljubljana, dne 9. aprila 1998.