Na podlagi 7. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) v zvezi zakonom o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 38/80 in 82/90), ki se v Republiki Sloveniji uporablja kot slovenski predpis na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in na podlagi 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Republiki Sloveniji je pod pogoji, določenimi s to uredbo, dovoljeno gojiti navadno konopljo (Cannabis sativa L.) za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za stiskanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za hrano živali ali za pridelavo vlaken.

Navadna konoplja iz te uredbe so tiste sorte konoplje, ki so vpisane v veljavni seznam potrjenih domačih sort kmetijskih rastlin in tujih sort kmetijskih rastlin, za katere je bila dovoljena introdukcija v Republiki Sloveniji: to so Kompolti hibrid TC, Kompolti kender, Kompolti sarga szru, Unico – B in Novosadska konoplja.

Navadna konoplja se sme gojiti ob izpolnitvi drugih pogojev iz te uredbe na kmetijskih zemljiščih.
Šteje se, da obdelovalec kmetijskega zemljišča ravna kot dober gospodar, če goji navadno konopljo na kmetijskih zemljiščih:
– na vodozbirnih območjih, kjer je prepovedana ali omejena raba gnojil in sredstev za varstvo rastlin;
– ki so izčrpana;
– ki so prenasičena z gnojili oziroma zaščitnimi sredstvi;
– ki so zbita ali je drugače ogrožena njihova trajna rodovitnost.

Obdelovalec kmetijskega zemljišča sme gojiti navadno konopljo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če najpozneje 14 dni po setvi prijavi gojenje navadne konoplje ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo.
Prijava mora vsebovati naslednje:
– ime in priimek oziroma firmo ter naslov obdelovalca kmetijskega zemljišča;
– zemljišča, na katerih goji navadno konopljo, in sicer: parcelno številko, katastrsko občino in površino;
– sorto navadne konoplje, ki jo goji, količino posejanega semena in datum setve;
– navedbo, kaj namerava s pridelano konopljo;
– podpisano izjavo, da bo zagotovil varovanje posevka zaradi preprečevanja morebitnih zlorab, in da bo nosil vse stroške nadzora nad pridelavo, ki ga opravljajo pristojni inšpekcijski organi in izvedenci.
Prijavi iz te točke mora priložiti:
– dokazilo, da je lastnik zemljišč, na katerih goji navadno konopljo, in sicer: izpisek iz zemljiške knjige, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev, oziroma veljavno zakupno pogodbo skupaj z izpiskom iz zemljiške knjige oziroma zemljiškega katastra, če je ta zakupna pogodba že vpisana v to evidenco;
– kopijo računa o nakupu semena, na katerem morajo biti navedeni naslednji podatki o semenu: količina kupljenega semena navadne konoplje, ime sorte ter številka deklaracije o kakovosti semena;
– kopijo deklaracije o kakovosti semena navadne konoplje, ki jo izda registrirani dodelovalec, ki da seme v promet;
– po možnosti kopijo pogodbe o predvideni prodaji ali drugačni odtujitvi konoplje, njenega semena ali drugega dela, v skladu z namenom iz 1. člena te uredbe;
2. če najpozneje 1 mesec po spravilu pridelka obvesti ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, o spravilu pridelka, o količinah semena oziroma drugih delov rastline, ki jih je zadržal in za katere namene, o količinah semena oziroma drugih delov rastline, ki jih je odtujil ali prodal s kopijo dokazil o oddaji oziroma prodaji.
Nepopolne prijave mora pridelovalec na zahtevo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, dopolniti v roku 8 dni od prejema zahteve ministrstva.

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v 8 dneh obvesti o prijavljeni pridelavi konoplje po prejšnjem členu ministrstvo, pristojno za zdravstvo, in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo kmetijski in fitosanitarni inšpektorji najmanj enkrat v rastni dobi konoplje, druge preglede pa v skladu z drugimi predpisi in programom dela.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje, kdor:
– ne zavaruje nasada zoper morebitne zlorabe (zadnja alinea prvega odstavka 1. točke 4. člena);
– ne prijavi pravočasno spravila pridelka ali če ta prijava kljub zahtevi za dopolnitev nima vseh predpisanih sestavin (2. točka 4. člena);
Z denarno kaznijo od 500.000 do 2.500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba ali podjetnik posameznik.
Z denarno kaznijo od 50.000 do 250.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.