Na podlagi tretje alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82 /94, 21/95 in 16/96) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo na primarni, sekundarni in terciarni ravni (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije) opraviti v letu 1998 s to odredbo predpisane ukrepe.
Naloge javne veterinarske službe izvajajo:
1. na primarni ravni: veterinarske organizacije, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje javne veterinarske službe (v nadaljnjem besedilu: primarne veterinarske organizacije);
2. na sekundarni ravni:
a) Veterinarski zavod Slovenije na območju cele republike (v nadaljnjem besedilu: VZS);
b) v osemenjevalnih središčih in vzrejališčih plemenjakov: veterinarska postaja v osemenjevalnem središču;
c) preskrba veterinarskih organizacij z zdravili in sredstvi za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo: veledrogerije,
3. na terciarni ravni: Veterinarski inštitut Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VIS).

Bolezni, ki se odkrivajo in preprečujejo po tej odredbi so:
– atipična kokošja kuga,
– bolezen Aujeszkega,
– bolezen Gumboro,
– bruceloza,
– enzootska goveja levkoza,
– eritrodermatitis pri krapih,
– epidemični tremor,
– garje,
– goveja spongiformna encefalopatija,
– goveja virusna diareja-mukozna bolezen (GVD-MB),
– huda gniloba čebelje zalege,
– infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (IBR/IPV),
– infekciozni bronhitis pri perutnini,
– infekciozni metritis kopitarjev,
– infekciozna hematopoetska nekroza,
– klamidijsko zvrgavaje ovc,
– klasična prašičja kuga,
– kokošji tifus,
– konjski arteritis,
– kužna malokrvnost,
– konjski virusni rinopneumonitis,
– leptospiroza,
– Marekova bolezen,
– nozemavost,
– paratuberkuloza,
– prašičji respiratorni in reproduktivni sindrom,
– pršičavost čebel,
– psitakoza,
– Q-mrzlica,
– salmoneloza,
– spomladanska viremija pri krapih,
– steklina,
– šumeči prisad,
– tuberkuloza,
– tularemija,
– trihomoniaza,
– virusna hemoragična septikemija pri postrvih,
– virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih,
– vranični prisad,
– vrtoglavost postrvi.
Veterinarski inšpektor izpostave veterinarske inšpekcije pri Veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) z odločbo določi roke za izvedbo del iz te odredbe.
Veterinarske organizacije morajo o opravljenem delu mesečno poročati na predpisanih obrazcih. Primarne veterinarske organizacije morajo mesečno predložiti račun za povračilo plačila stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov na območne izpostave veterinarske inšpekcije.
Veterinarska inšpekcija na podlagi poročila o opravljenem delu ter predloženega računa ugotovi, ali je bil ukrep iz te odredbe opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz te odredbe ter s podpisom računa odobri izplačilo.

Preventivna cepljenja se morajo opraviti v skladu z navodili proizvajalca cepiva oziroma tolikokrat in po takih metodah, kot je potrebno, da so živali stalno zaščitene.

Veterinarske organizacije, ki izvajajo preventivna cepljenja oziroma diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco, v katero vpišejo datum cepljenja oziroma preiskave, ime in priimek ter bivališče oziroma sedež imetnika živali, številko živali, proizvajalca, serijsko in kontrolno številko cepiva ter rezultate cepljenja oziroma preiskave.
Če živali, za katere je predpisano številčenje, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz te odredbe, še niso oštevilčene, jih je treba oštevilčiti.
Veterinarske organizacije, ki opravljajo dela po tej odredbi morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati pristojno izpostavo veterinarske inšpekcije o vseh nezaželenih stranskih pojavih in morebitni nezanesljivosti imunosti.
Krvne vzorce morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo dela po tej odredbi, jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali.
Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost hormonov in reziduov, morajo veterinarske organizacije, ki izvajajo dela po tej odredbi, odvzeti po posebnem programu VURS.

Preventivni ukrepi pri govedu:
I. V rejah
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti goveda v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti 3 tedne pred izgonom na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti goveda v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti 3 tedne pred izgonom na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
3. Proti steklini je treba cepiti govedo, ki se žene izven naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti vsaj 3 tedne pred izgonom na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
4. Tuberkulinizirati je treba 30% govedi v vseh občinah v Republiki Sloveniji (zaključek XII. tuberkulinizacije).
Tuberkulinizacijo opravijo primarne veterinarske organizacije.
5. Na brucelozo je treba 1x letno preiskati vse krave v laktaciji z ELISA metodo hlevskih mlečnih vzorcev.
Vzorce vzame VZS v zbiralnicah mleka ob rednem pregledu.
Preiskave opravi VIS oziroma VZS, kjer je za to že usposobljen.
V primeru pozitivnega hlevskega vzorca se opravijo serološke preiskave pri vseh živalih iz sumljivega hleva.
Vzorce vzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
6. Na Q-mrzlico, enzootsko govejo levkozo, paratuberkulozo in leptospirozo je treba serološko pregledati v vseh rejah 5% plemenskih govedi (krav in brejih telic).
Vzorce vzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
7. Na paratuberkulozo je treba preiskati s pato-histološko preiskavo 250 vzorcev črevesja (jejunum, ileum, cekum, kolon) in spremenjene mezenterialne bezgavke odraslih govedi ob rednem zakolu.
Vzorce vzame VZS. Preiskave opravi VIS.
8. Na govejo spongiformno encefalopatijo je treba ob rednem zakolu pato-histološko pregledati možgane 100 govedi starejših od 4 leta iz različnih delov države.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.
9. Na IBR/IPV in GVD-MB je treba serološko pregledati vsa goveda v tistih rejah bikovskih mater, ki so bile v letu 1997 proste te bolezni.
Vzorce vzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
II. V vzrejnih in osemenjevalnih središčih in v naravnem pripustu
1. Enkrat letno je treba vse bike tuberkulinizirati in pregledati:
a) serološko na:
- brucelozo;
- infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis;
- leptospirozo;
- Q-mrzlico;
- klamidiozo;
- enzootsko govejo levkozo in
- paratuberkulozo.
b) na virusni antigen:
- govejo virusno diarejo-mukozno bolezen.
c) mikrobiološko na:
- genitalno kampilobakteriozo in
- trihomoniazo.
Tuberkulinizacijo opravijo in vzorce vzamejo veterinarske postaje v osemenjevalnem središču, v naravnem pripustu pa primarne veterinarske organizacije.
Preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri drobnici:
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti 3 tedne pred izgonom na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti 3 tedne pred izgonom na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
3. Proti steklini je treba cepiti drobnico, ki se žene izven naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti vsaj 3 tedne pred izgonom na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
4. Tuberkulinizirati je treba 30% ovac in koz v mlečni proizvodnji in vse plemenske ovne in kozle.
Tuberkulinizacijo opravijo primarne veterinarske organizacije.
5. Na brucelozo je treba 1x letno preiskati vse plemenske ovne in kozle serološko z RVK, ter na Brucello ovis serološko vse plemenske ovne.
Vzorce vzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
6. Na klamidijsko zvrgavanje ovac, Q-mrzlico in paratuberkulozo je treba pregledati živali pri rejcih, pri katerih se spremlja kontrola porekla in proizvodnje.
Vzorce vzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
7. Na paratuberkulozo je treba preiskati s pato-histološko preiskavo 250 vzorcev črevesja (jejunum, ileum, cekum, kolon) in spremenjene mezenterialne bezgavke odraslih ovac ob rednem zakolu.
Vzorce vzame VZS. Preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri prašičih:
1. Proti klasični prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v rejah, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma 50 ali več pitancev, ter prašiče, ki se krmijo s pomijami iz prehrambenih obratov oziroma z ostanki iz prodajaln mesa ali obratov mesne industrije.
Cepiti je treba tudi prašiče v rejah imetnikov živali, ki so v polmeru 3km okoli prašičerejskih farm, ki imajo več kot 10 000 živali.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije s sevom K-lapiniziranega virusa.
2. Tuberkulinizirati je treba:
– vse plemenske merjasce;
– plemenske svinje neokuženih rej po naslednjem reprezentativnem vzorcu:

--------------------------------------------------
Plemenske svinje                 Tuberkulinizirati
--------------------------------------------------
– od           5  do    100                    vse
– od         101  do    500                    100
– od         501  do  2.000                    200
– od       2.001  do  5.000                    300
--------------------------------------------------

Tuberkulinizacijo opravijo primarne veterinarske organizacije.
3. Na bolezen Aujeszkega, virusno vnetje želodca in črevesja prašičev, leptospirozo, prašičji respiratorni in reproduktivni sindrom ter brucelozo je treba pregledati s serološkim pregledom kri:
– vseh plemenskih merjascev v Sloveniji 1x letno, merjasce v obmejnih upravnih enotah z Republiko Hrvaško pa dvakrat v razmaku najmanj 6 mesecev;
– vse plemenske svinje v registriranih vzrejnih središčih in
– po 100 svinj iz farm Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična.
Vzorce krvi vzamejo primarne veterinarske organizacije.
Vsako četrtletje se 25 izločenim plemenskim svinjam odvzame kri na klavnici in se jih pregleda na zgoraj naštete bolezni.
Vzorce vzame VZS.
Vse preiskave iz te točke opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri perutnini:
1. Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov, noje in pegatke, in sicer:
– v perutninskih obratih pravnih oseb;
– v obratih rejcev, ki imajo nad 200 živali;
– v naseljih, kjer so perutninski obrati pravnih oseb ali večje reje (nad 500 živali);
– v fazanerijah;
– v naseljih na območju upravnih enot, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih;
– v vseh rejah nojev.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z atenuiranimi in v Republiki Sloveniji registriranimi cepivi po peroralni metodi.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Valilna jajca smejo izvirati samo iz perutninskih jat, matičnih jat fazanov, japonskih prepelic in matičnih jat nojev, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, in ki so proste psitakoze in salmonel s posebnim poudarkom na Salmonello enteritidis. Take perutninske jate morajo biti vakcinirane in imune proti:
– epidemičnem tremorju perutnine,
– Marekovi bolezni,
– infekcioznemu bronhitisu in
– bolezni Gumboro.
Vzorce vzamejo primarne veterinarske organizacije.
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo primarne veterinarske organizacije.
Pregled na Salmonello enteritidis in Clamydio psittaci opravi VIS.
3. Na psitakozo je treba opraviti serološke preiskave po metodi imunofluorescence najmanj 10% sobnih ptic in golobov iz organiziranih rej oziroma jat, ki so namenjene za razplod, prodajo in razstave.
Vzorce vzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri kopitarjih:
I. V rejah
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti 3 tedne pred izgonom na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Proti steklini je treba cepiti kopitarje, ki se ženejo izven naselij na pašo in so vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti vsaj 3 tedne pred izgonom na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
II. V kobilarnah
1. Enkrat letno je treba pregledati plemenske živali na:
– kužno malokrvnost;
– konjski arteritis in
– leptospirozo.
Vzorce vzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
2. Proti virusnemu pnevmonitisu in kužnemu kašlju je treba1x letno cepiti vse plemenske živali.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
III. Plemenski žrebci, ki se uporabljajo za naravni pripust in umetno osemenjevanje
1. Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske živali na:
– infekciozni metritis kopitarjev;
– kužno malokrvnost;
– konjski arteritis in
– leptospirozo.
Vzorce za preiskavo na infekciozni metritis kopitarjev vzame VIS, druge vzorce pa primarne veterinarske organizacije.
Preiskave opravi VIS.
2. Proti virusnemu pnevmonitisu in kužnemu kašlju je treba1x letno cepiti vse plemenske živali.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
IV. Vzrejališča plemenskih žrebcev
1. Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske živali na:
– kužno malokrvnost;
– konjski arteritis in
– leptospirozo.
Vzorce vzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
2. Proti virusnemu pnevmonitisu in kužnemu kašlju je treba1x letno cepiti vse plemenske živali.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.

Preventivni ukrepi pri psih:
1. Psi morajo biti 1x letno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Splošno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno najpozneje do 1. junija 1998.
Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zajedalce.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Na leptospirozo je treba serološko pregledati 1% registriranih psov. Od tega mora biti polovica vzorcev od psov, ki so redno cepljeni proti leptospirozi in polovica od psov, ki niso bili nikoli cepljeni proti leptospirozi.
Vzorce vzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri gamsih:
1. Na garje mora VZS za pregled vzeti vzorce kož s prsnega predela velikost 10x20 cm od 20% odstreljenih gamsov ob izvajanju kontrole prometa z divjadjo oziroma ob redni kontroli zbiralnic z območij občin Dravograd, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Ravne-Prevalje, Mežica, Idrija, Radlje ob Dravi, Vuzenica, Podvelka-Ribnica, Muta, Maribor, Ruše, Rače-Fram, Slovenska Bistrica, Zreče, Vitanje, Mislinja, Slovenj gradec, Jesenice, Kranjska Gora, Kranj, Cerklje na Gorenjskem, Naklo, Predvor, Šenčur, Radovljica, Bled, Bohinj, Škofja Loka, Gorenja Vas-Poljane, Železniki, Žiri, Tolmin, Bovec, Kobarid in Tržič.
Preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri zajcih:
1. Na brucelozo je treba enkrat letno patoanatomsko in bakteriološko preiskati odstreljene poljske zajce na območju občin: Koper, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Brda, Kanal, Murska Sobota, Beltinci, Cankova-Tišina, Puconci, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Kuzma, Moravske Toplice, Rogaševci, Gornja Radgona, Sv. Jurij, Ptuj, Destrnik-Trnovska vas, Dornava, Videm, Zavrč, Gorišnica, Jurišinci, Kidričevo, Majšperk.
Odvzem in pregled vzorcev opravi VIS ob pregledu odstreljenih zajcev.
2. Na tularemijo je treba serološko pregledati kri odstreljenih zajcev.
Odvzem in pregled vzorcev opravi VIS ob pregledu odstreljenih zajcev.

Preventivni ukrepi pri čebelah:
1. Na hudo gnilobo čebelje zalege in povzročitelja nosemoze in pršičavosti je treba pregledati in preiskati vse čebelje družine vzrejevalcev matic na lokaciji vzrejališča in čebelje družine plemenilnih postaj.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri ribah:
1. Na vrtoglavost postrvi je treba enkrat letno pregledati postrvi v ribogojnicah. Vzorce mladic je treba poslati v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 1998.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.
2. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekciozno hematopoetsko nekrozo je treba preiskati plemenske jate postrvi – ovarialno in semensko tekočino.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.
3. Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis je treba do 15. maja 1998 preiskati krape namenjene za nadaljnje presajanje.
Mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1998.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.

Javna veterinarska služba mora podatke, pridobljene na podlagi pooblastil iz te odredbe, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost. Za vsako uporabo podatkov v druge namene mora javna veterinarska služba pridobiti pisno soglasje VURS.

Kontrolo imunosti opravi VIS po naslednjem programu:
3. Klasična prašičja kuga:
– na prisotnost protiteles je treba pregledati 10% odvzetih vzorcev pod 3. točko 7. člena te odredbe.
4. Atipična kokošja kuga:
– matične jate perutnine: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva vsakih 6 tednov;
– konzumne nesnice: 1 hlevski vzorec iz vsake jate oziroma vsakega hleva v času vzreje;
– pitovna perutnina: v vsakem objektu reje z več kot 500 živali, najmanj enkrat letno.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.