Na podlagi petega odstavka 51. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 59/96) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95) izdaja minister za okolje in prostor

Ta pravilnik predpisuje podrobnejša merila za določanje objektov, pri katerih mora projektivno podjetje poskrbeti za kontrolo brezhibnosti in računske pravilnosti načrtov gradbenih konstrukcij ter mora biti pri njihovi gradnji oziroma izvajanju del odgovorni vodja del pooblaščeni inženir (v nadaljnjem besedilu: zahtevni objekti po zakonu o graditvi objektov).

Zahtevni objekti po zakonu o graditvi objektov se razvrščajo na zahtevne objekte s področja visokih gradenj in zahtevne objekte s področja inženirskih gradenj.

(1) Objekt s področja visokih gradenj je zahteven, če:
– naj bi se v njem stalno ali občasno zadrževalo več kot 50 ljudi ali
– naj bi bilo njegovo najvišje nadstropje, namenjeno za stalno ali občasno zadrževanje ljudi, več kot 10 metrov nad terenom ali
– naj bi stal na območju, ki je geološko nestabilno ali območju, ki se po predpisih o rudarstvu šteje za pridobivalni prostor.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za zahtevne objekte s področja visokih gradenj štejejo tudi:
– stanovanjski objekti z več kot 10 stanovanji, počitniški objekti z več kot 10 počitniškimi enotami (počitniškimi stanovanji) in stanovanjsko-poslovni objekti z več kot 7 stanovanji in več kot 3 poslovnimi prostori, če imajo poleg pritličja več kot dve nadstropji,
– poslovni objekti, kakor tudi poslovno-stanovanjski objekti, katerih koristna površina presega 1000 m2 in imajo poleg pritličja več kot eno nadstropje,
– industrijski objekti, katerih koristna površina presega 2000 m2 in višino več kot 5 m ali razpon stropne ali strešne konstrukcije več kot 10 m,
– objekti družbenega standarda, kot so objekti, namenjeni za izobraževanje, raziskovanje, bolnišnično nego in druge javne zdravstvene namene, stavbe za promet in komunikacije, športne dvorane oziroma stavbe za dvoranske športe in objekti za športe na prostem, knjižnice, muzeji, arhivi, galerije, informacijska središča in podobno, stavbe za javne prireditve, stavbe za opravljanje verskih dejavnosti, zgodovinske ali zaščitene stavbe katerekoli vrste, ki se ne uporabljajo za druge namene in drugi podobni objekti, če imajo poleg pritličja več kot eno nadstropje in naj bi se v njem stalno ali občasno zadrževalo več kot 25 ljudi in
– vsa zaklonišča osnovne zaščite.

(1) Objekt s področja inženirskih gradenj je zahteven, če:
– naj bi bil višji kot 15 metrov nad terenom ali
– naj bi se v primeru, da gre za podzemni objekt, v njem stalno ali občasno zadrževalo več kot 5 ljudi ali
– naj bi stal na območju, ki je geološko nestabilno ali na območju, ki se po predpisih o rudarstvu šteje za pridobivalni prostor.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za zahtevne objekte s področja inženirskih gradenj, kolikor ne gre za objekte, ki so v zvezi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin, štejejo tudi:
– vse večje konstrukcije objektov prometne infrastrukture kot mostovi, mostiščne povezave, viadukti, nadvozi, oporni zidovi, škarpe in podobno z razpetino oziroma dolžino nad 15 m in višino nad 5 m pri vseh železniških progah ter javnih cestah, vsi železniški in cestni predori (tuneli) ter zaščitne galerije, vse vrste žičnic za prevoz oseb, razen smučarskih vlečnic, pomoli pomorskih luk in pomoli drugih pristanišč, ki so namenjeni javnemu prometu po morju, rekah in jezerih, vzletno-pristajalne steze in steze za vleko (rulanje) javnih letališč, objekti sistemov za vodenje zračnega prometa ter objekti za javne oddajniške in prenosne sisteme zvez državnega pomena,
– vsi energetski objekti in njihove nosilne konstrukcije kot objekti za proizvodnjo in uporabo nuklearne energije ter skladišča radioaktivnih odpadkov, objekti hidroelektrarn nad 1 MVA moči, termoelektrarn in toplarn z močjo nad 5 MW toplotne moči, nosilne konstrukcije daljnovodov za napetost nad 20 kV s pripadajočimi razdelilnimi in transformatorskimi postajami, objekti za pridobivanje, shranjevanje in distribucijo plina in tekočih ogljikovodikov ter magistralni plinovodi nad 16 barov,
– vsi pomembnejši vodnogospodarski objekti kot pregradni objekti zadrževalnikov, če je krona betonske pregrade več kot 5 m nad terenom ali če je krona zemeljske pregrade več kot 10 m nad terenom, površina zadrževalnika za njimi pa presega 10 ha ter protipoplavni nasipi in drugi vodnogospodarski objekti, namenjeni preprečevanju poplav, če so višji od 3 metre nad terenom na enem ali na obeh bregovih in daljši od 1 km,
– vse podzemne konstrukcije, kot so prezračevalni ter dovozni in izvozni jaški vseh vrst, vključno z geotehnično-rudarskimi konstrukcijami in
– vsi drugi inženirski objekti in konstrukcije, namenjene tehnološkim postrojenjem, ki so višje od 5 m, če bi njihova nenadzorovana porušitev lahko povzročila eksplozijo, požar, izlitje škodljivih tekočin ali drugo onesnaženje okolja ali poškodbe ljudi.

Določbe prvega odstavka 3. člena tega pravilnika in prvega odstavka prejšnjega člena se ne uporabljajo za:
1. objekte, ki so zgrajeni iz lahkih, praviloma lesenih konstrukcijskih elementov, kot so montažni stanovanjski, počitniški in drugi objekti za lastne potrebe, leseni mostovi z razpetinami tudi več kot 15 metrov, druge lesene nosilne konstrukcije, visoke tudi več kot 10 metrov in podobno,
2. objekte za lastne potrebe, katerih koristna površina ne presega 250 m2 in
3. kmetijske objekte, če so pritlični in katerih koristna površina ne presega 1000 m2.

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na opravljanje kontrole brezhibnosti in računske pravilnosti načrtov gradbenih konstrukcij zahtevnih objektov po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 59/96), se pričnejo uporabljati 31. avgusta 1998.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.