Na podlagi prvega odstavka 2. člena in 24. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 59/96) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95) izdaja minister za okolje in prostor

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije, in sicer idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za razpis, projekta za izvedbo, projekta izvedenih del in projekta za etažne lastnike.

(1) Vsebina, določena s tem pravilnikom, je za posamezne vrste objektov iz 5. člena tega pravilnika minimalna obvezna vsebina projektne dokumentacije.
(2) Projektna dokumentacija mora obsegati vse podatke, ki omogočajo na podlagi:
1. idejnega projekta in investicijskega programa odločanje o smotrnosti graditve,
2. projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja odločanje v upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja,
3. projekta za razpis oddajo del pri gradnji,
4. projekta za izvedbo izvajanje gradnje oziroma zgraditev objekta,
5. projekta izvedenih del vpogled v dejansko izvedena dela na tehničnem pregledu in odločanje v upravnem postopku za izdajo uporabnega dovoljenja za zgrajeni objekt in
6. projekta za etažne lastnike vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo.

Glede na namen gradnje oziroma izvajanja del se projektna dokumentacija razvršča na projektno dokumentacijo:
1. za gradnjo novih objektov,
2. za rekonstrukcijo objektov in
3. za rušenje oziroma odstranitev objektov.

Glede na vrsto objektov, za katero se izdeluje, se projektna dokumentacija razvršča na projektno dokumentacijo:
1. za objekte s področja visokih gradenj,
2. za objekte s področja inženirskih gradenj in
3. za objekte s področja ureditev prostora.

(1) Objekti s področja visokih gradenj se glede na namen njihove uporabe razvrščajo v naslednje skupine:
1. objekti z enim ali več stanovanji (v nadaljnjem besedilu: stanovanjski objekti), objekti namenjeni za občasno bivanje (v nadaljnjem besedilu: počitniški objekti) ter stanovanjski objekti z enim ali več poslovnimi prostori, katerih površina ne presega skupne površine stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanjsko-poslovni objekti),
2. objekti z enim ali več poslovnimi prostori, kot so pisarne oziroma uradi, biroji, prostori za poslovanje s strankami ter za sestajanje in podobno, prostori za trgovino, gostinstvo ter storitvene in druge obrtne dejavnosti ter drugi podobni prostori, namenjeni opravljanju poslovnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: poslovni objekti) in poslovni objekti z enim ali več stanovanji, katerih skupna površina ne presega skupne površine poslovnih prostorov (v nadaljevanju: poslovno-stanovanjski objekti),
3. objekti, ki služijo opravljanju industrijskih proizvodno-tehnoloških oziroma predelovalnih procesov, kot so tovarne in drugi proizvodni in predelovalni obrati, vključno z obrati za obdelavo in predelavo vseh vrst odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih, predelovalnih in drugih oziroma tehnoloških procesih (v nadaljnjem besedilu: industrijski objekti),
4. objekti družbenega standarda, kot so objekti, namenjeni za izobraževanje, raziskovanje, bolnišnično nego in druge javne zdravstvene namene, stavbe za promet in komunikacije, športne dvorane oziroma stavbe za dvoranske športe in objekti za športe na prostem, knjižnice, muzeji, arhivi, galerije, informacijska središča in podobno, stavbe za javne prireditve, stavbe za opravljanje verskih dejavnosti, zgodovinske ali zaščitene stavbe katerekoli vrste, ki se ne uporabljajo za druge namene in drugi podobni objekti,
5. objekti, namenjeni kmetijski proizvodnji ali gospodarjenju z gozdovi (v nadaljnjem besedilu: kmetijski objekti) in
6. drugi nerazvrščeni objekti s področja visokih gradenj.
(2) Objekti s področja inženirskih gradenj se razen stavb ter objektov, ki so v zvezi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin, glede na namen njihove uporabe razvrščajo v naslednje skupine:
1. objekti prometne infrastrukture, kot so vse vrste železnic, cest, poti in drugih javnih prometnih površin, letališke steze, vse vrste mostov, predorov, nadvozov, podvozov in podhodov, vse vrste pristanišč ter objekti, namenjeni za pretovarjanje blaga med različnimi prometnimi sistemi (logistične ploščadi, inferporti in podobno),
2. energetski objekti, kot so objekti za proizvodnjo in prenos električne energije ter objekti za pridobivanje, hrambo in prenos tekočih in plinastih energentov,
3. objekti za oskrbo s pitno vodo in drugi vodooskrbi namenjeni vodnogospodarski objekti in vse vrste drugih vodnogospodarskih objektov,
4. objekti za odvod meteornih vod ter objekti za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih vod, kot so kanalizacijska omrežja in zbiralniki ter objekti za obdelavo in predelavo odpadnih vod (čistilne naprave),
5. objekti za obdelavo in predelavo komunalnih odpadkov ter objekti za odlaganje odpadkov,
6. objekti za prenos sporočil in podatkov, kot so telekomunikacijski vodi vseh vrst, oddajne, sprejemne, pretvorne, relejne in podobne naprave ter objekti radia, televizije in drugih sistemov zvez,
7. nadzemni in podzemni tehnološki objekti, ki niso zajeti v objektih s področja visokih gradenj, kot so rafinerije, kemične tovarne, razni silosi, rezervoarji za tekočine in pline, ki niso energenti in podobno,
8. vse vrste vojaško-inženirskih objektov, kot so utrdbe, bunkerji, strelišča in podobno in
9. drugi objekti inženirskih gradenj, ki niso uvrščeni med objekte s področja visokih gradenj.
(3) Objekti s področja ureditev prostora razen ureditev, ki so v zvezi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin, se glede na namen njihove uporabe razvrščajo v naslednje skupine:
1. ureditve funkcionalnih zemljišč ob objektih s področja visokih gradenj oziroma zunanje ureditve gradbenih parcel in ureditve zemljišč ob objektih s področja inženirskih gradenj,
2. ureditve javnih površin v naseljih, kot so trgi, ulice, poti, parki, sprehajališča, tržnice, otroška igrišča, pokopališča, zelenice in druge rekreacijske površine,
3. ureditve zemljišč ob objektih za šport in rekreacijo na prostem, kot so športna igrišča, trim steze, igrišča za golf, kopališča ob jezerih, rekah in morju, smučišča (smučarske in tekaške proge, skakalnice), sprehajališča, kolesarske in jahalne steze in podobno,
4. ureditve ob območjih eksploatacij naravnih virov in opuščenih območij takšnih eksploatacij, kjer se tudi po sanaciji ne bo več izkoriščalo naravnih virov,
5. ureditve ob melioracijah kmetijskih zemljišč oziroma območjih, namenjenih za osuševanje, namakanje ali agromelioracije,
6. ureditve ob regulacijah vodotokov in drugih posegih v naravno ali kulturno krajino in
7. ureditve območij odlagališč jalovin in odpadkov ter drugih razvrednotenih območij v krajini oziroma na podeželju in podobno (renaturacije).

(1) Glede na stroko in vrsto del v zvezi z gradnjo oziroma izvajanjem del za posamezno vrsto objektov iz prejšnjega člena se projektna dokumentacija razvršča na načrte, ki kot zaključene celote v vsaki izmed faz izdelave projektne dokumentacije tvorijo skupen projekt.
(2) Glede na namen gradnje oziroma izvajanja del in glede na vrsto objekta, za katerega se projetna dokumentacija izdeluje, se projekt sestoji iz najmanj dveh, praviloma pa več ali tudi vseh naslednjih vrst načrtov:
– načrt arhitekture,
– načrt krajinske arhitekture,
– načrt gradbenih konstrukcij,
– načrt strojnih napeljav, naprav in opreme,
– načrt električnih napeljav, naprav in opreme,
– načrt vseh vrst tehnologij oziroma tehnološko-proizvodne opreme in procesov,
– načrt izkopov in osnovne podgradnje podzemnih objektov, miniranja in geotehničnih konstrukcij in
– drugi načrti, kot so načrti zunanje in notranje opreme, načrti zunanje ureditve, hortikulturni načrti in podobno.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so tudi posamezni načrti lahko samostojni projekt, če je to tako potrebno glede na vrsto in obseg del.
(4) Sestavni deli projekta oziroma načrtov so tudi izjave, soglasja, elaborati in študije, če jih zahtevajo posebni predpisi.

(1) Projektna dokumentacija mora, razen kadar ne pride do gradnje, obsegati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del.
(2) Projektna dokumentacija lahko obsega tudi idejni projekt oziroma projekt za razpis.
(3) Če je objekt namenjen za prodajo in naj bi bil v posameznih prostorih takšnega objekta več kot en lastnik, mora projektna dokumentacija obsegati tudi projekt za etažne lastnike.

(1) Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu z naslednjimi zahtevami:
1. vsak od projektov mora biti vložen v eno ali več map; v eni mapi je lahko več načrtov, lahko pa je tudi vsak načrt v svoji mapi, lahko pa ima posamezni načrt tudi več map,
2. vsak načrt obsega splošni in tehnični del: splošni del je namenjen osnovnim podatkom o načrtu in projektantih, tehnični del pa je namenjen obdelavi posameznega načrta ter se deli na tekstualni in grafični del oziroma tehnične risbe (v nadaljnjem besedilu: risbe),
3. splošni del je sestavljen iz več strani: prva stran je namenjena osnovnim podatkom o načrtu, druga stran je namenjena podatkom o projektantih, tretja stran je namenjena kazalu vsebine, četrta in naslednje strani pa obsegajo projektno oziroma programsko nalogo investitorja oziroma naročnika,
4. vsi projekti (tekstualni deli in risbe) morajo biti vloženi v eno ali več map, pred njimi pa mora biti kazalo vsebine mape; če je projekt sestavljen iz več načrtov oziroma map, se v prvo izmed map poleg podrobne vsebine mape priloži še generalna vsebina celotnega projekta,
5. projekti morajo biti zloženi v mape formata SIST ISO A4 (21 x 29,7 cm) oziroma SIST ISO A3 (42 x 29,7 cm); mape, v katere je vložen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa morajo biti še povezane z jamstvenikom in pečatene ter biti le formata SIST ISO A4,
6. v primeru, ko je v projektu posamezne načrte izdelalo več različnih projektivnih podjetij, je lahko vsak načrt svoj samostojni izdelek z označeno firmo izdelovalca načrta in vsemi zahtevami iz prejšnjih točk, ter z imenom in priimkom tistega odgovornega vodje projekta, ki ga je naročnik pogodbeno določil izmed odgovornih projektantov in ki podpiše vsak takšen posamičen načrt; če tako zahteva naročnik, se mora tudi v vsak posamičen načrt vstaviti kazalo z vsebino celotnega projekta,
7. na prvi strani v mapi (osnovni podatki o načrtu) mora biti navedeno ime oziroma firma in sedež investitorja oziroma naročnika, vrsta in lokacija objekta, vrsta projektne dokumentacije, vrsta načrta oziroma njegovega dela, številka načrta, enotni žig z identifikacijsko številko projektivnega podjetja ter podpisom njegovega odgovornega predstavnika, z datumom podpisa, ter datum izdelave projekta oziroma načrta,
8. na drugi strani v mapi (podatki o projektantih) mora biti navedena firma projektivnega podjetja z naslovom, številka projekta in številka mape, enotni žig projektivnega podjetja z njegovo identifikacijsko številko, imena in priimki odgovornega vodje projekta in odgovornih projektantov posameznih načrtov – pooblaščenih inženirjev z njihovo identifikacijsko številko v enotnem žigu projektivnega podjetja in podpisi, z navedbo datuma podpisov, lahko pa se navedejo tudi imena in priimki ostalih sodelavcev na projektu (projektanti, obdelovalci in podobno); če določeni odgovorni projektant, katerega identifikacijska številka je v povezavi z identifikacijsko številko projektivnega podjetja, ki ni izdelalo načrta, mora biti takoj za drugo stranjo v mapi priloženo tudi ustrezno pisno soglasje takšnega projektivnega podjetja,
9. na tretji strani v mapi in če je to tako potrebno zaradi obsega projekta tudi na naslednjih straneh, mora biti kazalo celotnega projekta, kadar je le-ta sestavljen iz več načrtov in kazalo vsebine določenega načrta; s kazalom vsebine določenega načrta se mora natančno določiti tekstualne dele in risbe, ki jih s svojimi podpisi potrdijo odgovorni projektanti oziroma pooblaščeni inženirji,
10. na četrti strani v mapi oziroma na naslednjih straneh, če je tako zaradi obsega načrta potrebno, mora biti projektna oziroma programska naloga za posameznem načrt, ki jo podpiše investitor oziroma naročnik projekta; kolikor je izdelana skupna projektna oziroma programska naloga za več vrst načrtov, ki se nahajajo v različnih mapah, je lahko ta naloga le v eni od map, vendar se mora na četrti strani vsake mape navesti, kje je celotna projektna naloga priložena,
11. na platnicah vsake posamezne mape mora biti napisan investitor oziroma naročnik, projektivno podjetje, objekt, vrsta projekta, vrsta načrta oziroma vrsta njegovega dela, če je posamezen načrt vložen v več map, številka načrta oziroma projekta in datum dokončanja načrta,
12. enotni žigi projektivnih podjetij na prvi strani mape, z njihovimi identifikacijskimi številkami in identifikacijskimi številkami pooblaščenih inženirjev na drugi strani mape z ustreznimi podpisi morajo biti v dveh originalih, in sicer v enem izvodu mape za investitorja oziroma naročnika, v drugem izvodu pa za projektivno podjetje, ki ga hrani v svojem arhivu,
13. odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti se na načrt oziroma mapo ne morejo podpisati pred dnem izdaje soglasij tistih organov in organizacij k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katere je z zakonom določeno, da jih je treba pridobiti,
14. projekti se lahko izdelajo tudi na računalniškem mediju, vendar mora biti za vse vrste projektne dokumentacije dogovorjeno število izvodov tudi na papirju in v mapah; v upravnem in inšpekcijskem postopku se uporabljajo le projekti na papirju;
15. velikost listov tekstualnega dela in risb mora biti v formatu ISO A4 ali večjem ISO formatu,
16. istovrstne risbe morajo biti izdelane praviloma v istem merilu; vsaka risba mora imeti naslov, naziv (dela) objekta, merilo, ime in identifikacijsko številko projektivnega podjetja ter ime, priimek in identifikacijsko številko odgovornega projektanta z njegovim podpisom in datumom podpisa, izdelovalca risbe (projektanta oziroma obdelovalca) in kontrolorja (revizorja), če tako določa zakon ali pravila projektivnega podjetja, številko risbe, datum nastanka risbe, ter prostor za označbo in za vpis sprememb; v primeru koordinativnih risb mora imeti risba tudi ime, priimek in identifikacijsko številko odgovornega vodje projekta z njegovim podpisom in datumom podpisa,
17. risbe in druge tekstualne dele posameznih načrtov, ki so vezane v mapo in je iz kazala vidna vsebina, ni potrebno žigosati z enotnimi žigi projektivnih podjetij; v primerih, ko so posamezna poročila ali risbe v projektu za izvedbo izdane začasno in še nevezane v mape, pa morajo vsebovati takšne risbe poleg določil iz prejšnje točke še enotne žige projektivnega podjetja z identifikacijskimi številkami pooblaščenih inženirjev,
18. vsi tekstualni deli in risbe, razen detajlev v risbah dobaviteljev opreme oziroma postrojenj in naprav, ki so v skladu s predpisi lahko sestavina projekta za izvedbo, morajo biti v slovenskem jeziku in
19. projektna dokumentacija se izdela v toliko izvodih, kot je to določeno s pogodbo; vsi izvirniki in matrice projektne dokumentacije ter izračuni oziroma rezultati izračunov, ki so v zvezi s projektno dokumentacijo, vključno z izračuni, izdelanimi s pomočjo računalnika, so last tistega projektivnega podjetja, ki jih je izdelalo, če ni s pogodbo določeno drugače.
(2) Izjave, soglasja, elaborati in študije, ki se v projektih zahtevajo po posebnih predpisih, se vložijo za zadnjimi stranmi splošnega dela načrta oziroma na peti in naslednjih straneh v mapi.
(3) Če se projektna dokumentacija izdeluje z uporabo računalnika, mora njena struktura, oblika in vsebina ustrezati zahtevam iz prejšnjih odstavkov.

(1) Idejni projekt se izdela na osnovi predhodno izdelanih idejnih rešitev oziroma programskih risb, v katerih se obdelujejo posamični problemi oziroma variante posamičnih problemov.
(2) Z idejnim projektom se predlaga najustreznejšo varianto.
(3) Idejni projekt se lahko uporabi kot osnovo za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali kot osnovo za izdelavo investicijskega programa ali kot osnovo za izdelavo projekta za razpis.
(4) Poleg splošnega dela mora vsebina idejnega projekta obsegati:
1. tehnični opis,
2. posplošeni popis del in opreme, z oceno stroškov in
3. značilne risbe.

Tehnični opis obsega:
– samo v prvi (vodilni) mapi oziroma v prvem izmed vseh načrtov ali v uvodnem poglavju, kadar gre samo za en načrt:
1. kratek uvodni opis celotnega projekta ter opis predhodnih študij in raziskav,
2. opis objekta z osnovnimi podatki o namenu, lokaciji, zmogljivosti in funkciji ter druge podatke in razloge, ki vplivajo na načrtovane rešitve in
3. rekapitulacijo ocene vseh stroškov;
– samo v načrtu gradbenih konstrukcij:
1. osnovne geološke in geomehanske podatke o hribinah ali temeljnih tleh,
2. seizmološke podatke za določitev potresne stopnje in
3. prikaz meteoroloških, hidroloških in klimatskih vplivov na stabilnost objekta, kadar je to potrebno;
– v vsakem posameznem načrtu v odvisnosti od vrste načrta:
1. osnovne tehnične opise posameznih delov projekta, kot opisi gradbenih konstrukcij, elementov, tehnoloških naprav in inštalacij, v primerih zahtevnejše tehnologije pa tudi parametre opreme,
2. osnovni opis notranje in zunanje opreme, kadar je to potrebno,
3. metode in rezultate potrebnih osnovnih izračunov ali empirične podatke, ki dokazujejo trdnost, stabilnost, kapacitete, izbiro osnovnih tehnoloških parametrov, z navedbo metode izračuna in rezultatov in
4. opis nevarnosti tehnologije in objekta samega, morebitne nevarnosti za okolje in požarne nevarnosti ter osnovni opis ukrepov za varovanje okolja, varovanje zdravja in življenja ljudi, varstvo pred požarom, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pri delu.

Posplošeni popis del in opreme, z oceno stroškov obsega:
1. osnovni popis gradbenih del in materiala oziroma gradbenih proizvodov,
2. osnovni popis zaključnih gradbenih (obrtniških) del,
3. osnovni popis inštalacijskih del,
4. osnovno specifikacijo tehnološke opreme in
5. osnovno specifikacijo notranje opreme, pri ureditvah prostora pa tudi specifikacijo zunanje opreme in vegetacijskih elementov z osnovnim popisom saditvenih del.

(1) Značilne risbe idejnega projekta, ki se izdelajo le, kadar je to glede na vrsto objekta potrebno, so:
1. arhitektonsko-gradbene risbe,
2. inštalacijske risbe,
3. tehnološke risbe in
4. druge risbe, kadar je to glede na vrsto objekta potrebno.
(2) Arhitektonsko-gradbene risbe se izdelajo v merilu 1:200; če je ena stranica objekta daljša od 1000 m, se risba lahko izdela v merilu do 1:5000. Arhitektonsko-gradbene risbe obsegajo:
– pri objektih s področja visokih gradenj:
1. situacijo objektov z osnovnimi gabariti,
2. risbe temeljev,
3. tloris vsake etaže z vpisanimi višinami ter podatke o gradbeni bruto površini, razviti gradbeni površini, koristni površini, skupni površini in bruto volumnu,
4. risbo strehe,
5. vsaj dva značilna, med seboj pravokotna prereza in
6. vsaj dva značilna pogleda;
– pri objektih s področja inženirskih gradenj:
1. situacijski geodetski načrt s prikazom objektov z osnovnimi gabariti,
2. podolžni profil in ustrezni število prečnih profilov,
3. izravnavo zemeljskih mas,
4. odvodnjavanje in
5. druge risbe, kadar je to glede na vrsto objekta potrebno;
– pri objektih s področja ureditev prostora:
1. ureditveno situacijo s prikazom zemeljskih, vegetacijskih in gradbenih elementov ter opreme,
2. prikaz višinske regulacije,
3. značilne prereze in
4. druge risbe, kadar je to glede na vrsto ureditve potrebno.
(3) Inštalacijske risbe se izdelajo v merilih iz prejšnjega odstavka. Inštalacijske risbe pri objektih s področja visokih in pri objektih s področja inženirskih gradenj obsegajo:
1. funkcionalne sheme sistemov in naprav in
2. grobe tlorisne prikaze razporeditve sistemov in naprav s prikazom njihovih priključkov na zunanje infrastrukturne sisteme oziroma javno infratrukturo.
(4) Tehnološke risbe vsebujejo osnovne tehnološke oziroma tehnološko-proizvodne sheme in dispozicije. Izdelajo se v primernem merilu in obsegajo:
1. za industrijske objekte, lahko pa tudi objekte s področja inženirskih gradenj, risbe tehnološko-proizvodne opreme in
2. tam, kjer je to potrebno, tudi zbirne risbe, kjer so na arhitektonsko-gradbene risbe oziroma druge gradbene načrte vrisane inštalacije in tehnološka oprema.
(5) Druge risbe se izdelajo le za objekte s področja visokih gradenj. Te risbe so:
1. risbe osnovne razporeditve notranje opreme, ki se izdelajo za vsak tloris etaže posebej in
2. risbe osnovne razporeditve zunanje opreme in risbe hortikulturne ureditve, kadar je to glede na vrsto ureditve potrebno.

(1) Idejni projekt mora vsebovati samostojne idejne tehnične študije (v nadaljnjem besedilu: predhodne študije), če iz opisa tehnologije oziroma objekta samega nedvoumno izhaja, da obstoje morebitne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolje in bodo zato potrebni ukrepi za varovanje okolja, varovanje zdravja in življenja ljudi, varstvo pred požarom, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ali varstvo pri delu.
(2) Predhodne študije, ki jih vsebuje idejni projekt, se morajo tudi izdelati, če tako zahtevajo posebni predpisi.

Vsebina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora v vsakem načrtu, v odvisnosti od vrste načrta obsegati:
1. splošni del,
2. tehnično poročilo,
3. projektantski popis s predizmerami in stroškovno oceno,
4. risbe in
5. posebne elaborate oziroma tehnične študije, če jih zahtevajo posebni predpisi (v nadaljnjem besedilu: študije).

(1) V splošnem delu se na začetek prve (vodilne) mape oziroma pred prvi načrt vloži še dodatek, ki vsebuje pri projektih za objekte s področja visokih gradenj in smiselno za objekte s področja inženirskih gradenj povzetek podatkov o površinah in prostorninah projektiranega objekta ter rekapitulacijo stroškovne ocene po vrstah del.
(2) Dodatek iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi pravnomočno lokacijsko dovoljenje in katastrski načrt pripadajoče gradbene parcele, če se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja uporabi kot podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja ali izvleček iz prostorskega izvedbenega načrta s prikazom pripadajoče gradbene parcele oziroma lokacijsko dokumentacijo, s prikazom pripadajoče gradbene parcele, če se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja uporabi kot podlaga za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo.
(3) V mapi, ki vsebuje načrt gradbenih konstrukcij za zahtevni objekt, mora biti tudi dokazilo, da je bila opravljena njegova kontrola brezhibnosti in računske pravilnosti ali potrdilo o opravljeni reviziji načrtov gradbenih konstrukcij s podatki o projektivnem podjetju, ki je to revizijo opravilo.

(1) Tehnično poročilo obsega vse tehnične, tehnološke in druge podatke, rezultate tehničnih izračunov in rešitve, ki so potrebne za razumevanje projektne rešitve in ki dokazujejo varnost objekta in varnost do okolja, smotrnost, funkcionalnost, tehnično-tehnološko pravilnost, ekonomičnost in oblikovno skladnost, razen tistih, ki so že razvidni iz risb.
(2) Tehnično poročilo v odvisnosti od vrste projekta oziroma načrta obsega tehnični opis objekta in rezultate tehničnih izračunov.
(3) Tehnični opis objekta mora obsegati:
1. samo v prvem izmed načrtov oziroma v prvi (vodilni) mapi:
– opis namembnosti objekta, njegove lokacije in zmogljivosti z obrazložitvijo funkcionalne zasnove, varnosti objekta in vplivov na okolje in
– navedba vseh predhodnih študij in raziskav ter njihovih rezultatov, ki vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev projektiranega objekta;
2. samo v načrtu gradbenih konstrukcij:
– geološke in geomehanske podatke o hribinah ali temeljnih tleh, podatke za določitev stopnje projektne seizmičnosti, prikaz meteoroloških, hidroloških in podnebnih vplivov na objekt, kadar je to potrebno, z navedbo virov teh podatkov in
– opis konstrukcije objekta vključno z opisom temeljenja;
3. samo v načrtu arhitekture oziroma v načrtu gradbenih in zaključnih gradbenih (obrtniških) del:
– opis gradbenih del glede na uporabo materialov in gradbenih proizvodov za nosilne elemente in preostale konstrukcije in
– opis zaključnih gradbenih (obrtniških) del glede na uporabo materialov;
4. samo v načrtih inštalacij:
– opis inštalacijskih del in njihove funkcije;
5. samo v načrtih tehnologije:
– opis tehnološko-proizvodne opreme in njene funkcije, če je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan za industrijski objekt ali objekt s področja inženirskih gradenj, z osnovnim dimenzioniranjem, normativnimi podatki o izbranem tehnološkem oziroma proizvodnem postopku, funkcionalno shemo in podrobnejšim dispozicijskim načrtom, vključno z načrtom povezave z inštalacijami in specifikacijo tehnološko-proizvodne opreme z njenimi značilnostmi in
– opis vgrajene notranje in zunanje opreme.
(4) Rezultati tehničnih izračunov morajo obsegati:
1. rezultate, ki dokazujejo varno in pravilno delovanje projektiranega objekta in temeljijo na:
– analizi konstrukcije objekta (statični izračun) na mejno stanje nosilnosti in na mejno stanje uporabnosti in drugih izračunov stabilnosti, kadar je to potrebno in
– rezultatih drugih tehničnih izračunov, s katerimi se dokazuje, da bo projektirani objekt z uporabljenimi gradbenimi proizvodi, inštalacijami ter tehnološko-proizvodno opremo izpolnjeval bistvene zahteve s področja trdnosti in stabilnosti, varnosti pred požarom, higienske, zdravstvene in okoljevarstvene zaščite, varne uporabe, zaščite pred hrupom, varčevanja z energijo in toplotne zaščite, ter s katerimi se dokazuje, da bodo izpolnjene predvidene tehnološke funkcije (v nadaljnjem besedilu: bistvene zahteve) in
2. rezultate, ki dokazujejo izpolnjevanje ukrepov v zvezi z varstvom okolja, varovanjem zdravja in življenja ljudi, varstva pred požarom, varstvom pred naravnimi in drugim nesrečami in varstvom pri delu, kadar ni z drugimi predpisi predpisana izdelava posebnega elaborata, študije ali poročila.
(5) Za tehnične izračune iz prejšnjega odstavka se navede le metoda njihovega izračuna. Tehnične izračune hrani njihov izdelovalec.

(1) Projektantski popis s stroškovno oceno, lahko pa tudi z enotnimi cenami, kadar je to predpisano ali če to posebej zahteva naročnik, vsebuje podrobnejši popis del in opreme z oceno stroškov iz 11. člena tega pravilnika, dopolnjeno s popisom inštalacijskih del ter notranje in zunanje opreme.
(2) Podrobnejši popis del obsega:
1. popis gradbenih del, ločeno po vrstah del,
2. popis zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ločeno po vrstah del,
3. popis inštalacijskih del, ločeno po vrstah del,
4. specifikacijo tehnološko-proizvodne opreme, če je projekt izdelan za industrijski objekt ali objekt s področja inženirskih gradenj, z navedbo podatkov in osnovnih tehničnih karakteristik,
5. specifikacijo vgrajene notranje in zunanje opreme, kadar je to potrebno pa tudi ustrezne vegetacije, z navedbo podatkov in osnovne tehnične karakteristike, ki je v zvezi s to opremo oziroma vegetacijo in
6. specifikacijo opreme za varstvo pred požarom, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pri delu za poslovne, stanovanjsko-poslovne, industrijske, prometne, kmetijske in druge objekte, namenjene opravljanju dejavnosti.
(3) Projektantski popis s stroškovno oceno mora obsegati tudi rekapitulacijo vrednosti vseh del.
(4) V popisih del morajo biti tudi navedene bistvene lastnosti serijskih izdelkov, ki omogočajo ustrezno izbiro na prostem trgu. Blagovne znamke in imena proizvajalcev izdelkov se ne smejo navajati, razen samo primeroma, kot npr. da predpisanim lastnostim ustreza konkretni gradbeni proizvod.

(1) Risbe grafično prikazujejo obliko in velikost objektov, njihovih delov in inštalacij ter tehnološko-proizvodne opreme, kadar je predvidena ter njihovo medsebojno lego oziroma lego v prostoru.
(2) Risbe projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se razvrščajo na:
1. risbe za objekte s področja visokih gradenj,
2. risbe za objekte s področja inženirskih gradenj in
3. risbe za objekte s področja ureditev prostora.
(3) Risbe za objekte s področja visokih gradenj, ki se izdelajo v merilu 1:100 in večjem, kadar je to potrebno (1:50, 1:20), izjemoma pa tudi manjšem, obsegajo:
1. situacijsko risbo objekta v merilu 1:500 ali večjem, z vrisanimi priključki na komunalno infrastrukturo (individualne in kolektivne rabe), vključno s podlago za zakoličbeni načrt in določitvijo absolutnih (nadmorskih) in relativnih (glede na ±0.00) višinskih kot objekta,
2. risbe gradbenih in zaključnih gradbenih (obrtniških) del, kot so:
– risbe temeljenja in kanalizacije,
– tloris vsake posamezne etaže z vpisanimi merami in relativnimi (glede na ±0.00) višinskimi kotami,
– risba strehe,
– vsaj dva značilna, med seboj pravokotna prereza,
– druge značilne prereze, če so potrebni za razumevanje projekta,
– poglede vseh fasad in
– pozicijske risbe po analizi konstrukcije objekta,
3. risbe inštalacijskih del, kot so:
– funkcionalne sheme sistemov in naprav s tehničnimi podatki,
– tlorisne razporeditve sistemov in naprav v taki obliki, da je prikazan pregled medsebojne povezave sistemov in sistemov glede na gradbene in druge načrte in
– priključki inštalacij objekta na komunalno in drugo zunanjo infrastrukturo in
4. risbe objektov, naprav in opreme ureditve prostora, kadar se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdeluje za objekte s področja ureditve prostora.
(4) Risbe za objekte s področja inženirskih gradenj, ki se izdelajo v merilu 1:200, lahko pa tudi manjšem, kadar je to potrebno (1:500, 1:1000), obsegajo zlasti:
1. situacijski načrt s prikazom objekta z vsemi potrebnimi velikostmi in prikazom vseh obstoječih, prestavljenih, rekonstruiranih in novoprojektiranih napeljav in naprav ter komunalne infrastrukture (individualne in kolektivne rabe), vključno s podlago za zakoličbeni načrt in določitvijo absolutnih (nadmorskih) in relativnih (glede na ±0.00) višinskih kot objektov in
2. druge risbe kot so:
– podolžni profil, značilni prečni profili in drugi profili, ki so bistveno pomembni za izdelavo tlorisne situacije, izračun izravnave zemeljskih mas in določitev lokacije potrebnih napeljav in naprav in komunalne infrastrukture iz 1. točke prejšnjega odstavka,
– potrebni pogledi, s katerimi se dokazuje pravilnost predlagane tehnične rešitve,
– prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, kadar je to potrebno,
– risbe odvodnjavanja in dreniranja površin,
– risbe vseh sistemov inštalacij, posebej za vsak sistem,
– risbe objektov, naprav in opreme ureditve prostora, kadar se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdeluje za objekte s področja ureditve prostora in
– koordinativne risbe, kjer so v arhitektonsko-gradbene risbe oziroma druge ustrezne gradbene podloge vrisane inštalacije in tehnološka oprema.
(5) Risbe tehnološko-proizvodne opreme, ki se izdelajo za industrijske objekte, lahko pa tudi objekte s področja inženirskih gradenj, obsegajo razne vrste tehnoloških shem in prostorski prikaz namestitve tehnološke opreme.
(6) Risbe razporeditve notranje opreme se izdelajo samo za objekte s področja visokih gradenj.
(7) Risbe razporeditve zunanje opreme se izdelajo samo za objekte s področja ureditev prostora. Te risbe, ki se izdelajo v merilu 1:200, lahko pa tudi manjšem, kadar je to potrebno (1:500, 1:1000), obsegajo:
1. situacijsko risbo s prikazom objektov in ureditve prostora, z vrisanimi priključki na komunalno infrastrukturo (individualne in kolektivne rabe), s podlago za zakoličbeni načrt in z določitvijo višine absolutnih (nadmorskih) in relativnih (glede na ±0.00) kot objektov in terena in
2. druge risbe kot so:
– značilni prerezi, potrebni za razumevanje projekta,
– potrebni pogledi,
– prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, kadar je to potrebno,
– risbe odvodnjavanja in dreniranje površin,
– risbe zasaditve dreves, grmovnic in drugih rastlin,
– risbe prometne opreme in
– risbe zunanje opreme, s temeljenjem, kadar je to potrebno.
(8) Pri obsežnejših projektih se lahko izdelajo mape z ustrezno prilagojenimi vsebinami, ki jih določa ta člen, in sicer za vsak načrt posebej, risbe pa morajo biti med seboj usklajene in predstavljati celoto.

(1) Študije (elaborati) so strokovno-projektna obdelava določenega problema oziroma tehnične naloge in so izdelani v samostojni obliki v skladu s tehničnimi predpisi, tehničnimi specifikacijami oziroma standardi in normativi. Študije se morajo izdelati, če je to tako predpisano z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona.
(2) Študije so:
1. presoja vplivov na okolje,
2. elaborat o varstvu pri delu,
3. študija požarne varnosti,
4. strokovne podlage za izdelavo projekta ureditve gradbišča, če:
– se gradbeno dovoljenje izda samo za pripravljalna dela za gradnjo objekta ali za njegovo odstranitev oziroma rušenje ali
– se z nameravano gradnjo oziroma izvajanjem del posega v območje omejene ali nadzorovane rabe javnih prometnih površin ali drugih zavarovanih območij ali
– iz predhodnih študij izhaja, da zaradi nameravane gradnje oziroma izvajanje del obstoje nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolje ali
– jih zahtevajo posebni predpisi in
5. druge posebne študije, kadar so zaradi specifike posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri naj bi se objekt zgradil, potrebne ali če jih zahtevajo posebni predpisi.
(3) Če elaborati oziroma študije niso zvezane v mapo ustreznega načrta projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, morajo biti vstavljene v samostojno mapo in opremljene s splošnim delom.

(1) Projekt za razpis mora poleg splošnega dela vsebovati:
1. ponudbene pogoje,
2. tehnične pogoje in
3. priloge (risbe, tabele).
(2) Kadar se projekt za razpis izdeluje za objekt oziroma izvedbo del, ki se financirajo iz javnih sredstev, morajo biti ponudbeni in tehnični pogoji izdelani v skladu s predpisi o javnih naročilih.

(1) Ponudbeni pogoji morajo vsebovati:
1. povabilo k oddaji ponudbe in
2. navodilo ponudnikom za izdelavo ponudb (veljavnost predpisov, jezik, rok ponudbe, način oddaje ponudbe, obseg ponudbe in meje ponudbe, način ocenjevanja sposobnosti, način ocenjevanja ponudbe, definiranje cene, garancije, alternative, roki in ostale pravno finančne zahteve).
(2) Ponudbeni pogoji lahko obsegajo tudi:
1. obrazec ponudbe,
2. obrazec za ugotavljanje usposobljenosti ponudnikov,
3. obrazec izjave, da ponudnik sprejema pogoje razpisne dokumentacije,
4. vzorec pogodbe,
5. obrazec ponudbenega predračuna s popisi del in dobav za:
– pripravljalna dela kadar je to potrebno,
– gradbena dela, ločeno po vrstah del,
– obrtniška dela, ločeno po vrstah del,
– inštalacijska dela, ločeno po vrstah del,
– tehnološko-proizvodno opremo s potrebno specifikacijo po vrstah in tipih, če se projekt za razpis nanaša na industrijski objekt ali objekt s področja nizkih gradenj in
– notranjo in zunanjo opremo s potrebno specifikacijo po vrstah in tipih, kadar je to potrebno pa tudi ustrezne vegetacije,
6. vzorec bančne garancije za resnost ponudbe,
7. vzorec bančne garancije za dobro izvedbo posla in
8. drugi vzorci bančnih garancij, če se bodo uporabljali pri določenem poslu.
(3) Glede vsebine in oblike obrazcev se primerno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo vsebino in obliko obrazcev za objavo namere o oddaji javnega naročila, javnega razpisa in izida javnega razpisa ter o določitvi enotnih obrazcev za objavo.

Tehnični pogoji vsebujejo:
1. predstavitev objekta, dobav in del, ki so predmet projekta za razpis,
2. pogoji, ki vplivajo na dobave in izvajanje del (klima, transport, energija, posebni lokacijski pogoji in podobno),
3. vrsto, tehnično značilnost in kakovost gradbenih del, storitev, inštalacij, naprav in opreme, z navedbo sicer neobveznih standardov, ki jih morajo na zahtevo naročnika ponudniki upoštevati,
4. tehnični popisi del, količine in vrste opreme z mejami dobave opreme, del in storitev in
5. terminski plan dobave in izvajanja del.

(1) Priloge obsegajo ustrezne risbe, diagrame in tabele, ki so potrebne za razumevanje zahtev iz razpisa ter seznam posebnih standardov, za katere investitor zahteva, da jim objekt ustreza.
(2) Standardi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju s tehničnimi predpisi in tudi ne imeti nižjih norm kvalitete, kot jih vsebujejo standardi SIST ISO.

(1) Projekt za izvedbo je glede na vrsto, obseg in zahtevnost nameravane gradnje oziroma izvedbe del z dodatnimi podatki oziroma sestavinami dopolnjen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. V njem je potrebno navesti, katere sestavine so bile že izvedene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in v katerih njegovih načrtih. Posamezni deli projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se v projektu za izvedbo lahko tudi ponovijo v celoti, lahko pa so tudi le dopolnjeni ali povzeti.
(2) Projekt za izvedbo je praviloma sestavljen iz več delov in obsega splošni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, s podrobnejšimi opisi, detajli, elaborati in rezultati izračunov, kot so:
1. detajli konstrukcij in drugih gradbenih elementov, potrebni za gradnjo,
2. sheme za zaključna gradbena (obrtniška) dela,
3. detajli inštalacij, potrebni za izvedbo,
4. zbirno risbo vseh inštalacij pri zelo zahtevnih objektih ter tehnološke opreme tam, kjer je to potrebno,
5. projekt betona,
6. projekt montaže konstrukcij,
7. rezultati izračunov in dimenzioniranj za nemoteno in varno delovanje posameznih sklopov gradbenih proizvodov in konstrukcij, inštalacij in tehnološko-proizvodne opreme in
8. rezultati drugih tehničnih izračunov, ki dokazujejo, da bo objekt ves čas uporabe izpolnjeval bistvene zahteve, kot izračuni, izdelani na podlagi ustreznih tehničnih predpisov oziroma tehničnih soglasij, lahko pa tudi na podlagi ustreznih standardov in normativov.
(3) Vsaka risba ali drug del načrta projekta za izvedbo, ki ni vezan v mapo, mora biti opremljen z glavo in vpisi, kot je določeno s splošnimi navodili za izdelavo projektne dokumentacije. V enem izvodu za naročnika ter v enem izvodu za arhiv projektivnega podjetja morajo na njih biti še originalni odtisi enotnih žigov projektivnih podjetij z njihovo identifikacijsko številko ter identifikacijsko številko in podpisi odgovornega projektanta, z datumi podpisa. Na koordinativnih risbah morajo biti tudi enotni žigi projektivnih podjetij z njihovo identifikacijsko številko ter identifikacijsko številko, podpisom in datumom podpisa odgovornega vodje projekta.

(1) V projektu za izvedbo morajo biti sestavni deli objekta, vključno s finalnimi obdelavami, izvedbami, barvami in podobno prikazani tako detajlno, da je objekt mogoče po teh risbah brez dodatnih razlag oziroma pojasnil izvesti.
(2) Poleg vsebine, ki je predpisana za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, je projekt za izvedbo, glede na posamezno vrsto objektov iz 5. člena tega pravilnika, dopolnjen z ustreznimi risbami, kot so:
1. risbe izkopov, tudi osnovne podgradnje v primerih podzemnih objektov in tlorisi temeljev z vrisanimi prerezi in navedbo globin temeljev, z relativnimi (glede na ±0.00) in absolutnimi (nadmorskimi) kotami,
2. risbe dilatacij in ležišč,
3. risbe vseh vrst zaščit oziroma izolacij (hidro, zvočne, toplotne in druge),
4. risbe odvodnjavanja in drenaž v tlorisu in prerezih,
5. opažne risbe,
6. armaturne risbe, z izvlečki armature,
7. pozicijske risbe armature,
8. dopolnilne risbe (tlorisi, prerezi in pogledi z izpisanimi kotami), ki natančno in pregledno določajo objekt oziroma njegov posamezen del ter vse vrste inštalacij in notranje oziroma zunanje opreme, ter tudi tehnološko-proizvodne opreme, kadar je predvidena,
9. detajli streh, sestave podov, stropov, zidov in sten, mizarskih in kovinskih izdelkov, izdelkov iz plastike ter njihovih konstrukcij, montažnih betonskih in drugih elementov, sidranja, pritrditev in drugih detajlov,
10. risbe in navodila za vgraditev tipskih in montažnih konstrukcij, ter za trdnost in stabilnost objekta posebej pomembnih gradbenih proizvodov,
11. montažne risbe inštalacij in tehnološko proizvodne opreme, ki kadar je predvidena, s potrebnimi detajli,
12. risbe posameznih del, ki predstavljajo tehnično, tehnološko oziroma funkcionalno celoto,
13. risbe prostorske razporeditve električnih in strojnih inštalacij in drugih napeljav in naprav, ki so v zvezi z objektom,
14. gradbene risbe za vgraditev električnih in strojnih inštalacij, opreme, postrojev in drugih napeljav in naprav iz prejšnje točke ter risbe njihovih nosilnih konstrukcij,
15. risbe dvigal, kadar so predvidena oziroma predpisana,
16. risbe morebitnih izdelkov in opreme, ki se izdelajo individualno (na obrtni način),
17. koordinacijske risbe vseh potrebnih prebojev in prehodov v konstrukcijah in drugih elementih objekta, ki jih zahtevajo električne in strojne inštalacije,
18. detajli gradbenih (montažnih) proizvodov ter drugih potrebnih gradbenih in obrtniških izdelkov s potrebnimi opisi,
19. risbe za priključitev objekta na energetske, komunalne, prometne in druge infrastrukturne objekte in naprave ter podrobnejše risbe povezav s sosednjimi objekti in zemljišči (gradbenimi parcelami),
20. detajle priključkov vseh inštalacij in njihove vgraditve v predhodno izvršene gradbene konstrukcije,
21. koordinacijske risbe vseh vrst inštalacij v objektu in na gradbeni parceli,
22. risbe vgrajene notranje opreme, lahko pa tudi risbe pomične notranje opreme in notranje ureditve v objektu,
23. risbe za določanje barv in njihovih tonov za notranje prostore in zunanjščino objekta,
24. risbe zunanje ureditve, z ureditvijo vseh prostih površin v okviru gradbene parcele z ograjami, napisi in drugim (grafičnim) oblikovanjem, vključno z značilnimi detajli krajinsko-arhitekturne ureditve, kadar je to potrebno,
25. risbe za zasaditev zunanjih površin, kadar je zasaditev predvidena ali predpisana,
26. risbe internih prometnih površin v okviru gradbene parcele, vključno s parkirišči z njihovo povezavo z javnimi prometnimi površinami, prometnimi oznakami in prometno opremo (signalizacija in drugo), kadar je takšna ureditev predvidena ali predpisana in
27. druge potrebne risbe, kot so sheme (cevovodne, enopolne, tokovne, tehnoloških oziroma proizvodnih procesov), situacije, tlorisi, prerezi, prostorski prikazi in dispozicije.
(3) Za risbe izkopov in osnovne podgradnje pri gradnji podzemnih objektov se lahko uporabijo tudi rudarski projekti, izdelani v skladu s predpisi o rudarstvu.
(4) Za določene risbe iz drugega odstavka tega člena se lahko izdelajo tudi delavniške risbe.
(5) Projekt za izvedbo vsebuje tudi načrte oziroma risbe naprav in opreme, ki jih izdelajo oziroma priskrbijo dobavitelji naprav oziroma opreme, ki jih odgovorni projektant pregleda, dopolni in poveže v sistem. Odgovorni projektant mora te načrte oziroma risbe overiti s podpisom in navesti datum podpisa ter identifikacijsko številko, s čimer potrdi, da je bil opravljen postopek pregleda in vključitve v projekt.

(1) Projekt izvedenih del se izdela tako, da se načrti projekta za izvedbo tekstualno in grafično dopolnijo s spremembami in dopolnitvami, ki so nastale med gradnjo.
(2) Investitor je dolžan zagotoviti pogoje za izdelavo projekta izvedenih del tako, da preko obveznega strokovnega nadzorstva nad gradnjo in dnevnika o izvajanju del na gradbišču dokumentira spremembe oziroma dopolnitve projekta za izvedbo oziroma njegovega tehničnega poročila in risb. Spremembe potrjuje odgovorni projektant in na teh osnovah izdela projekt izvedenih del.
(3) Tudi če med gradnjo ni sprememb oziroma dopolnitev mora biti projekt za izvedbo opremljen in označen tako, da iz njega nedvoumno izhaja, da gre za projekt izvedenih del in ne za projekt za izvedbo.

(1) Projektu izvedenih del se mora priložiti:
1. navodilo za obratovanje in vzdrževanje objekta iz 28. člena tega pravilnika,
2. izjava, s katero nadzornik potrdi, da so bile med gradnjo v projektno dokumentacijo vnešene vse spremembe in
3. študija o varstvu pred požarom, če je s posebnimi predpisi zahtevana za posamezno vrsto objektov, študija oziroma elaborat o tem, da so izpolnjeni pogoji iz okoljevarstvenega soglasja, če zgrajeni objekt predstavlja takšno vrsto posega v okolje, za katerega je bila izdelana presoja vplivov na okolje in to soglasje izdano ter drugi elaborati oziroma študije, če jih zahtevajo posebni predpisi.
(2) Projektu izvedenih del za industrijske objekte in objekte s področja inženirskih gradenj ter objekte, za katere je bila skladno z zakonom izvedena presoja vplivov na okolje in izdano okoljevarstveno soglasje, morajo biti priložena tudi posebna navodila za obratovanje in vzdrževanje tehnološko-proizvodne opreme.
(3) Projektu izvedenih del se priložijo tudi podatki o gradbeni vrednosti zgrajenega objekta.

(1) Navodilo za obratovanje in vzdrževanje je sistematično urejen zbir slikovnega gradiva, načrtov in besedil v obliki jamstev, potrdil, seznamov, shem, navodil in podobnih sestavin, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje zgrajenega objekta in vgrajenih napeljav, naprav in opreme.
(2) Z navodilom za obratovanje in vzdrževanje se morajo glede na lastnosti, vrsto, pomen in velikost posameznega objekta za sam objekt, njegove dele ter njegove končne obdelave in za vgrajene gradbene proizvode oziroma inštalacije (napeljave, naprave oziroma postrojenja) in tehnološko-proizvodno opremo določiti tudi obvezni (minimalni) časovni razmiki rednih pregledov ter roki in obseg občasnih pregledov, kakor tudi obseg vzdrževalnih del, s katerimi se mora zagotoviti, da bo objekt ves čas svoje uporabe izpolnjeval bistvene zahteve oziroma da bo tehnološko-proizvodna oprema ves čas svojega obratovanja izpolnjevala z okoljevarstvenim soglasjem predpisane vplive na okolje za normalno oziroma tekoče vzdrževanje objekta in tehnološko-proizvodne opreme (navodilo za normalno oziroma tekoče vzdrževanje).

Če je na tehničnem pregledu odrejeno poskusno obratovanje v objekt vgrajene tehnološke naprave oziroma tehnološko-proizvodne opreme, za katero je bila skladno z zakonom izdano okoljevarstveno soglasje in je potrebno na podlagi rezultatov poskusnega obratovanja (prvi obratovalni monitoring) opraviti takšna dela, ki predstavljajo spremembe oziroma dopolnitve projekta izvedenih del, je potrebno projekt izvedenih del spremeniti oziroma dopolniti.

Projekt izvedenih del se uporabi kot strokovna podlaga za izdelavo projektne dokumentacije za rušenje oziroma odstranitev objekta, če se na tehničnem pregledu ugotovijo takšne pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, ogrožajo pa varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolje in je odrejeno, da je treba objekt oziroma del objekta porušiti oziroma odstraniti.

(1) Projekt za etažne lastnike obsega skupni del ter posebne dele.
(2) Projektov za etažne lastnike mora biti najmanj toliko, kolikor je s projektom predvidenih različnih poslovnih prostorov oziroma stanovanj v objektu oziroma kolikor je njihovih lastnikov.
(3) Projekt za etažne lastnike mora biti izdelan tako, da je iz njega nedvoumno razvidna gradbena parcela oziroma zemljišče, na katerem objekt stoji (stavbišče) in zemljišče, ki mu pripada (funkcionalno zemljišče), zemljiškoknjižna označba in površina gradbene oziroma zemljiške parcele, označba objekta (ulica, hišna številka in kraj oziroma naselje), lega objekta (glede na heliocentrično os in glede na sosednja zemljišča), lega posameznih stanovanj oziroma poslovnih prostorov in lega skupnih prostorov in zunanjih (skupnih) površin v okviru gradbene oziroma zemljiške parcele.
(4) Posamezna stanovanja oziroma posamezni poslovni prostori morajo biti posebej označeni (lahko tudi z različno barvo) tako, da se nedvoumno ločijo od drugih stanovanj oziroma poslovnih prostorov in od skupnih prostorov oziroma tistih delov objekta, ki služijo objektu kot celoti ali njegovim posameznim delom.

Skupni del projekta za etažne lastnike obsega:
1. ustrezni izvleček iz navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta kot celote (četrti odstavek 26. člena) ter navodilo za njegovo normalno (tekoče) vzdrževanje (peti odstavek 26. člena),
2. seznam vseh površin etažne lastnine in skupnih prostorov z zaporedno številko in številko pozicije,
3. izračun vseh površin objekta v skladu s predpisi o izračunavanju površin za naslednje površine:
– bruto gradbena površina,
– skupaj neto koristna površina celotnega objekta in posebej za vse samostojne enote poslovnih površin in skupne prostore, kadar gre za poslovni objekt, oziroma posebej za vsa stanovanja in skupne prostore, kadar gre za večstanovanjski objekt, oziroma posebej za vse poslovne prostore ter vsa stanovanja in skupne prostore, kadar gre za stanovanjsko-poslovni objekt in
– razvita gradbena površina oziroma gradbena bruto površina in bruto prostornina,
4. pozicijski načrti (tlorisi) vseh posameznih etaž s prikazi posameznih stanovanj oziroma poslovnih prostorov ter prikazom skupnih prostorov v posamezni etaži in funkcionalnega zemljišča v okviru gradbene oziroma zemljiške parcele (v nadaljnjem besedilu: etažni načrti objekta) in
5. izračun deležev posameznih etažnih lastnikov na skupnih prostorih, delih, objektih, inštalacijah in opremi, glede na gradbeno vrednost celotnega objekta.

(1) Posebni del projekta za etažne lastnike so podatki o konkretnem poslovnem prostoru oziroma stanovanju.
(2) Vsak posebni del vsebuje:
1. tloris poslovnega prostora oziroma stanovanja v merilu 1:50 s posebej vrisanimi podatki o inštalacijah, njihovih razvodih in priključkih (vtičnice, stikala, odtoki, priključki za vodo, prezračevalne odprtine in drugo) ter drugih napeljavah, napravah in opremi, ki se v te poslovne prostore oziroma stanovanja vgrajujejo,
2. skupni načrt vseh inštalacij v objektu z označbo priključnih mest (števci) in zapornih ventilov ter skupnih prostorov, ki vključuje skupna stopnišča, dvigala, hodnike, vstope, garaže, parkirišča, zaklonišča, interne prometne površine, igrišča, zelenice in druge zunanje skupne površine v merilu 1:200 in
3. podrobnejše navodilo za obratovanje in vzdrževanje posameznega poslovnega prostora oziroma stanovanja.

(1) Določbe tega pravilnika, ki predpisujejo vsebino in obliko projektne dokumentacije za gradnjo novih objektov, se uporabljajo tudi za rekonstrukcijo objektov.
(2) Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo objektov se lahko uporablja tudi kot dokumentacija za investicijsko vzdrževanje objektov.

(1) Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo objektov mora poleg predpisanih sestavin projektne dokumentacije za gradnjo novih objektov vsebovati tudi dokazila, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da bodo obstoječi gradbeni proizvodi, ki so vgrajeni v objekt in bodo ohranjeni, uporabni še naprej in da je objekt kot celota primeren za rekonstrukcijo (v nadaljnjem besedilu: dokaz o primernosti objekta za rekonstrukcijo).
(1) Dokaz o primernosti objekta za rekonstrukcijo obsega:
1. splošni opis,
2. posnetek objekta,
3. opis tehničnega stanja objekta in
4. presojo vplivov na okolje, če se rekonstruira objekt oziroma tehnološko-proizvodna oprema, za katero je s posebnimi predpisi takšna presoja zahtevana.

(1) Splošni opis obsega opis obstoječega stanja objekta, opis prostorov in zunanjščine objekta, inštalacij in vgrajene tehnološko-proizvodne opreme, če je v objektu in naj bi se ohranila. Splošni opis objekta, ki je varovan oziroma zavarovan po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, mora vsebovati tudi opis vseh varovanih oziroma zavarovanih delov objekta. Ti deli se morajo v posnetku objekta posebej označiti.
(2) Posnetek objekta obsega risbe obstoječega stanja gradbenega dela objekta, pri objektih s področja inženirskih gradenj in ureditve prostora pa tudi situacijo območja z vrisanimi vsemi obstoječimi objekti in vegetacijo, vključno z najmanj enim podolžnim in prečnim profilom v primernem merilu ter druge posnetke, kadar je to glede na vrsto objekta potrebno (v nadaljnjem besedilu: geodetski posnetek). Risbe se izdelajo na način, kot je to predpisano z 18. členom tega pravilnika.
(3) Opis tehničnega stanja objekta obsega opis obstoječega stanja nosilne konstrukcije z analizo konstrukcije objekta in tistih gradbenih proizvodov, inštalacij in vgrajene tehnološko-proizvodno opreme, ki bodo ohranjeni in od katerih je odvisno izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti graditve in uporabe objekta, požarne varnosti in varnosti okolja, rezultate tehničnih izračunov iz 2. točke četrtega odstavka 16. člena tega pravilnika in rezultate geoloških raziskav o nosilnosti temeljnih tal v povezavi z gradbeno-tehničnim stanjem obstoječih temeljev.

(1) Splošni opis objekta, posnetek objekta in opis tehničnega stanja objekta se mora izdelati za vse vrste objektov oziroma njihovih delov, ki naj bi se jih rekonstruiralo.
(2) Geodetski posnetek se izdela le za tiste objekte oziroma njihove dele, katerih rekonstrukcija bi vplivala na obstoječo zunanjo ureditev ali priključke inštalacij objekta na komunalno in drugi zunanjo infrastrukturo.

(1) Posnetek objekta mora obsegati:
1. pri objektih s področja visokih gradenj:
– situacijski načrt objekta,
– posnetek temeljenja in kanalizacije, tloris vsake posamezne etaže z vpisanimi kotami in relativnimi višinami (glede na ±0.00), posnetek strehe, najmanj dva značilna med seboj pravokotna prereza in prerez skozi stopnišče ter skozi jašek in strojnico dvigala, če ima objekt dvigalo, poglede na vse fasade, ter detajle, kadar so potrebni za razumevanje obstoječega stanja in
– posnetek inštalacij in tehnološko-proizvodne opreme, ki lahko vsebuje tudi fotografije, kadar naj bi se tudi inštalacije oziroma ta oprema rekonstruirala ali drugače tehnično sanirala;
2. pri objektih s področja inženirskih gradenj:
– situacijski načrt območja z vrisanimi vsemi obstoječimi objekti,
– obstoječi podolžni profili in značilni prečni profili v primernem merilu,
– posnetek tehnološko-proizvodne opreme, kadar naj bi se tudi ta oprema rekonstruirala ali drugače tehnično sanirala in
– druge posnetke, kadar je to glede na vrsto rekonstrukcije objekta potrebno;
3. pri objektih s področja ureditev prostora:
– situacijski načrt območja z vrisanimi vsemi obstoječimi objekti oziroma ureditvami in
– druge posnetke, kadar je to glede na vrsto ureditve potrebno.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora posnetek objekta ali njegovega dela, ki je varovan oziroma zavarovan po predpisih o varstvu kulturne dediščine, vsebovati tudi fotografsko dokumentacijo vseh varovanih oziroma zavarovanih delov objekta.

Določbe tega pravilnika, ki urejajo vsebino in obliko projektne dokumentacije za gradnjo novih objektov, se smiselno uporabljajo tudi za odstranitev oziroma rušenje objektov ali delov objektov (v nadaljnjem besedilu: odstranitev objektov).
.

(1) Projektna dokumentacija za odstranitev objektov mora zlasti vsebovati:
1. splošni opis in
2. posnetek objekta in opis tehničnega stanja objekta, če naj bi se rušil oziroma odstranil objekt večjih dimenzij ali če ima takšen objekt več kot eno nadstropje ali če takšen objekt stoji v strnjenem delu naselja.
(2) Za splošni opis, posnetek objekta in opis tehničnega stanja objekta iz prejšnjega odstavka veljajo določbe 36. člena tega pravilnika.
(3) Če je objekt, ki naj bi se odstranil oziroma rušil, varovan oziroma zavarovan po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, mora opis stanja vsebovati tudi opis vseh varovanih oziroma zavarovanih delov objekta ter opis, kako se mora s temi deli ravnati ob rušitvi oziroma odstranjevanju objekta. Posnetek objekta pa mora vsebovati tudi ustrezne risbe in fotografsko dokumentacijo vseh varovanih oziroma zavarovanih delov objekta.

(1) Za stanovanjske, počitniške in stanovanjsko-poslovne objekte za lastne potrebe ter objekte s področja ureditev prostora, ki so bili zgrajeni brez predpisanih dovoljenj, se kot projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt izvedenih del šteje projektna dokumentacija za rekonstrukcijo objektov najmanj za gradbeni del objekta in gradbene konstrukcije. Ta dokumentacija mora vsebovati tudi rezultate tistih tehničnih izračunov, ki dokazujejo varno in pravilno delovanje objekta, najmanj pa analizo konstrukcije objekta (statični izračun).

(1) Za objekte, ki so bili zgrajeni brez predpisanih dovoljenj in niso objekti iz prejšnjega člena, se kot projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja šteje projektna dokumentacija za rekonstrukcijo objektov, dopolnjena s tehničnim poročilom iz 16. člena tega pravilnika.
(2) Za objekte iz prejšnjega odstavka se kot projekt izvedenih del šteje projektna dokumentacija iz prejšnjega odstavka, dopolnjena s sestavinami iz 1. in 3. točke prvega odstavka 27. člena tega pravilnika.

(1) Za objekte, ki so bili zgrajeni brez predpisanih dovoljenj in jih je treba zaradi izvršljive odločbe pristojnega inšpektorja odstraniti oziroma rušiti in vzpostaviti prejšnje stanje, se kot projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja šteje projektna dokumentacija za odstranitev objektov, dopolnjena z načrtom za sanacijo oziroma renaturacijo zemljišča.
(2) Za objekte iz prejšnjega odstavka se kot projekt izvedenih del šteje geodetski posnetek.

(1) Idejni projekti, projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekti za razpis, projekti za izvedbo, projekti izvedenih del in projekti za etažne lastnike, za katerih izdelavo so bile pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se izdelajo po dosedanjih predpisih.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se projekti za izvedbo, ki temeljijo na projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega izdelavo je bila pogodba sklenjena pred uveljavitvijo tega pravilnika, projekti izvedenih del, ki temeljijo na projektu za izvedbo, za katerega izdelavo je bila pogodba sklenjena pred uveljavitvijo tega pravilnika in projekti za etažne lastnike, ki temeljijo na projektu izvedenih del, za katerega izdelavo je bila pogodba sklenjena pred uveljavitvijo tega pravilnika, lahko izdelajo po dosedanjih predpisih, če se pogodba o njihovi izdelavi sklene do 31. avgusta 1998.

Določbe 8. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na enotne žige projektivnih podjetij, identifikacijske številke v enotnem žigu projektivnih podjetij in identifikacijske številke pooblaščenih inženirjev, se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve akta Inženirske zbornice Slovenije, ki bo določal obliko in vsebino enotnega žiga projektivnih podjetij ter način in pogoje njegove uporabe.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati:
1. pravilnik o podrobnejši vsebini idejnih projektov (Uradni list SRS, št. 40/89) in
2. pravilnik o podrobnejši vsebini tehnične dokumentacije (Uradni list SRS, št. 40/89).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.