Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, na seji dne 16. aprila 1998

Izvrševanje zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/98) se do končne odločitve ustavnega sodišča o zahtevi zadrži.

1. Državni svet izpodbija zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/98), ker naj bi bil v neskladju z 2., 14., 15., 23., 25. in 34. členom ustave. Meni, da je zvišanje sodnih taks (tudi) do 500%, ki ga prinašajo izpodbijane spremembe, nesorazmerno. Zlasti naj bi bilo nerazumno pri zemljiškoknjižnih zadevah in pri vpisih v ladijski register. Predvidene oprostitve plačila sodnih taks se mu zdijo neprimerne, način uveljavljanja oprostitev pa ponižujoč in kot tak v nasprotju z ustavno pravico do osebnega dostojanstva. Nesprejemljiv naj bi bil tudi očiten namen predlagatelja sprememb, da se z zvišanjem sodnih taks stranke odvrača od sprožanja sodnih postopkov. Mnenja je, da bi moral zakonodajalec za zmanjšanje števila nerešenih zadev na sodiščih poskrbeti drugače – s povečanjem učinkovitosti dela sodišč in s spremembami procesne zakonodaje. Tako pa bo po mnenju vlagatelja zahteve dvig sodnih taks številnim državljanom bistveno omejil uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva. Slovenija naj bi bila posledično pravna država zgolj za premožnejše državljane, kar pa nasprotuje tako načelu pravne države kot tudi načelu enakosti vseh pred zakonom.
2. Državni svet predlaga, da ustavno sodišče izvrševanje zakona začasno zadrži. Meni namreč, da predstavlja uzakonjeno povišanje taks izjemno veliko dodatno finančno obremenitev in da bi zato lahko nastale nepopravljive škodljive posledice.
3. Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) določa v 39. členu, da sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pri odločanju o predlogu za začasno zadržanje izvršitve spornega predpisa ustavno sodišče tehta na eni strani posledice, ki bi nastale, če bi predlogu za začasno zadržanje izvrševanja zakona ne ugodilo, pa bi se kasneje izkazalo, da ni v skladu z ustavo, na drugi strani pa posledice, ki bi nastale, če bi izvrševanje spornega zakona začasno zadržalo, pa bi se kasneje izkazalo, da je z ustavo skladen (prim. sklep št. U-I-237/97 z dne 20. 11. 1997).
4. Po pregledu izpodbijane zakonske ureditve in opravljeni presoji možnih posledic ustavno sodišče ocenjuje, da je predlog za začasno zadržanje izvrševanja zakona utemeljen. O posledicah začasnega zadržanja za državo oziroma njen proračun je mogoče sklepati na podlagi navedb predlagatelja zakona v uvodni oceni stanja k besedilu predloga zakona, ko pravi, da se prihodki iz naslova sodnih taks na podlagi predlaganih sprememb ne bodo spremenili v večjem obsegu in da se s spremembami zasleduje le ustreznejša prerazporeditev taksnih obveznosti. Po navedenem je očitno, da predlagano zadržanje izpodbijanih sprememb zakona pomembnejših finančnih posledic za državo ne povzroči. Pač pa je izpodbijana uvedba novih oziroma zvišanih obveznosti iz naslova sodnih taks, kljub hkratni uvedbi nekaterih oprostitev, za stranke v sodnih postopkih nedvomno dodatna finančna obremenitev. Pri tem zvišanja sodnih taks ni mogoče šteti za zanemarljivo nizko, saj se s spremembami v posameznih tarifnih številkah doseže tudi odstotek, ki se navaja v zahtevi. Ker se obveznosti uvajajo z zakonom, bi morebitna ugotovljena neustavnost in posledična razveljavitev izpodbijanega predpisa (delna ali v celoti) ne vplivala na taksne obveznosti, ki so nastale v času veljavnosti izpodbijanega zakona: taksni zavezanci bi torej vračila že plačanih taks ne mogli zahtevati niti ne bi mogli ugovarjati taksni obveznosti, ki je nastala v času, ko je izpodbijani zakon veljal. Posledice morebitne neustavno določene ali zvišane takse so torej v takšnem primeru za stranko v sodnem postopku nepopravljive.
5. Še v večji meri je mogoče šteti za škodljivo in nepopravljivo posledico morebitno odločitev tistega posameznika, ki zaradi nizkih dohodkov in slabega premoženjskega stanja prav zaradi (pre)visokih sodnih taks ne začne postopka pred sodiščem, čeprav bi bil sicer do tega upravičen in ki posledično (npr. zaradi poteka prekluzivnega roka) izgubi pravico do sodnega varstva. Verjetnost nastanka opisane situacije sicer bistveno zmanjšuje obstoječa zakonska ureditev, po kateri je predvidena možnost taksne oprostitve za stranko, “če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani” (13. člen), je pa ne izključuje, saj se posameznik – zlasti zaradi nedoločenosti kriterijev za oprostitev – ne more zanesti, da bo s predlogom za oprostitev v postopku pred sodiščem tudi uspel. Možnost nastanka takšnih nepopravljivih posledic je resda hipotetična, ker pa je bila v zakonodajnem postopku zgolj ocenjena – in jo je zato mogoče šteti le kot hipotetično – tudi možnost, da se bo zaradi višjih taks zmanjšal pripad tistih zadev, ki obremenjujejo sodišča po nepotrebnem, je ustavno sodišče ocenilo, da tudi v tem oziru pretehtajo tisti razlogi, ki so na strani posameznika kot potencialne stranke v sodnem postopku.
6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč – Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Dragica Wedam – Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.