Na podlagi sedme in devete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in četrtega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 25/95 – odločba US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

To navodilo določa:
– znamenja, na podlagi katerih je mogoče sumiti, da se je pojavila nozemoza čebel (v nadaljnjem besedilu: bolezen) in
– natančnejše ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.

Na bolezen se sumi, če odrasle čebele s povečanim zadkom lezejo in iztrebljajo na bradi panja.

Imetnik živali mora takoj sporočiti Veterinarskemu zavodu Slovenije vsak sum bolezni in do prihoda veterinarja zavarovati in preprečiti drugim osebam in čebeljim družinam dostop do čebelnjaka.
Strokovni veterinarski delavec Veterinarskega zavoda Slovenije, ki ugotovi ali posumi na bolezen, mora s strokovnim pisnim navodilom določiti naslednje ukrepe:
– prepoved prestavljanja čebeljih družin, satja s čebelami in zalego;
– zdravljenje čebeljih družin;
– premestitev čebeljih družin iz okuženega satja na razkuženo;
– dezinfekcijo panjev, satja, čebelarskega pribora, napajališč in drugih predmetov in
– zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer na napajališčih in v čebelnjaku.

Šteje se, da so živali zbolele za to boleznijo, če se ob kliničnih znakih ugotovi povzročitelj bolezni.

Šteje se, da je bolezen prenehala, ko so bili opravljeni ukrepi iz 3. člena tega navodila in je bil izvid kontrolne laboratorijske preiskave negativen.
S prenehanjem bolezni strokovni veterinarski delavec Veterinarskega zavoda Slovenije odpravi ukrepe iz 3. člena tega navodila.

Stroški v zvezi z izvajanjem tega navodila bremenijo lastnika živali.

Z uveljavitvijo tega navodila prenehajo veljati 11., 12., 13., 14. in 15. člen pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje kužnih bolezni čebel (Uradni list RS, št. 20/92).

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.