Na podlagi sedme in devete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in četrtega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 25/95 – odločba US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

To navodilo določa:
– znamenja, na podlagi katerih je mogoče sumiti, da se je pojavilo vnetje ribjega mehurja pri krapih (v nadaljnjem besedilu: bolezen) in
– natančnejše ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.

Na bolezen se sumi, če živali plavajo na boku ali z glavo navzdol in če množično poginjajo; pogin se ponavadi ne opazi, ker poginjene ribe potonejo.

Imetnik živali mora takoj sporočiti Veterinarskemu zavodu Slovenije vsak sum bolezni in do prihoda veterinarja zavarovati in preprečiti drugim osebam in živalim dostop do prizadete živali oziroma trupla poginule živali.
Strokovni veterinarski delavec Veterinarskega zavoda Slovenije, ki ugotovi ali posumi na bolezen, mora s strokovnim pisnim navodilom določiti naslednje ukrepe:
– omejitev prometa z ribami, razen za konzum;
– zdravljenje rib;
– redno odstranjevanje poginulih rib;
– dezinfekcijo opreme in naprav, ki so prišle v stik z obolelimi ribami;
– dezinfekcijo ribnikov po izpraznitvi in izsušitvi in
– zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v ribogojnici.

Šteje se, da so živali zbolele za to boleznijo, če se ugotovijo značilne klinične, pato-anatomske in pato-histološke spremembe.

Šteje se, da je bolezen prenehala, ko so bili opravljeni ukrepi iz 3. člena tega navodila in ko pri novo vzrejenih mladicah ni več kliničnih znakov bolezni.
S prenehanjem bolezni strokovni veterinarski delavec Veterinarskega zavoda Slovenije odpravi ukrepe iz 3. člena tega navodila.

Stroški v zvezi z izvajanjem tega navodila bremenijo lastnika živali.

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.