Združenje bank Slovenije, Gospodarsko interesno združenje, Ljubljana, kot zastopnik delodajalcev, ter Sindikat delavcev bank in hranilnic Slovenije in Sindikat Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, kot zastopnika delojemalcev, sklepata
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
K O L E K T I V N E P O G O D B E
dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji
1. člen
V preambuli kolektivne pogodbe dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 23/96 – prečiščeno besedilo) se za besedami “Sindikat delavcev bank in hranilnic Slovenije” vstavijo še besede “ter Sindikat Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana”.
2. člen
Pod naslovom “Stranki kolektivne pogodbe” se namesto besed “Sindikat delavcev poslovnih bank, kot zastopnik delojemalcev” zapiše “Sindikat delavcev bank in hranilnic Slovenije in Sindikat Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana kot zastopnika delojemalcev”.
3. člen
V vseh členih se besede “direktor” in “upravni odbor” nadomestijo z besedami “uprava ali direktor”.
4. člen
Pod naslovom “veljavnost kolektivne pogodbe” se točke A) Krajevno do Č) Časovno označijo kot členi in se dopolnijo oziroma spremenijo tako, da se glasijo:
1. člen
“Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.”
2. člen
“Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse banke in hranilnice v Republiki Sloveniji, ki so članice Združenja bank Slovenije, in za Združenje bank Slovenije.”
3. člen
“Osebna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene v bankah in hranilnicah v Republiki Sloveniji, ki so članice Združenja bank Slovenije, in za delavce Združenja bank Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.”
4. člen
“Časovna veljavnost
(1) Ta pogodba velja od 1. 1. 1998 do 31. 12. 1999.
(2) Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in določa zneske posameznih materialnih pravic, se spreminja takrat, kadar se spreminjajo elementi, ki vplivajo na višino materialnih pravic iz te pogodbe.”
5. člen
Razlaga pojmov postane 5. člen in se spremeni oziroma dopolni tako, da se glasi:
“5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
1. Izraz “delodajalec” pomeni banko ali hranilnico, ki je članica Združenja bank Slovenije in Združenje bank Slovenije.
2. Izraz “delavec” pomeni delavca ali delavko, ki je sklenil/a delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
3. Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezen register. Poslovodni organ je uprava ali direktor, ki vodi poslovanje banke ali hranilnice oziroma Združenja bank Slovenije (v nadaljevanju: uprava ali direktor).
4. Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
5. Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni vodilnega delavca, ki ga je delodajalec določil s pogodbo o ustanovitvi ali statutom delodajalca.
6. Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.
7. ”Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje za zasedbo delovnih mest.
8. ”Plača” je bruto plača, če s to pogodbo ni drugače določeno.
9. Izraz “sindikat” pomeni, če s to pogodbo ni drugače določeno, sindikat delavcev pri delodajalcu.”
6. člen
Sprejme se novi 6. člen, ki se glasi:
“6. člen
Enotni minimalni standardi
Določila in zneski iz te pogodbe in njene tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi za določanje pravic delavcev, za katere velja ta pogodba.”
7. člen
Dosedanji 1. člen se spremeni, dopolni ali se del besedila črta in sicer:
– pri I. tarifnem razredu se pod opisom zahtevnosti delovnih mest spremeni tretji odstavek tako, da se glasi:
“Za to raven zahtevnosti ni potrebno priučevanje in zadostuje nedokončana osnovna šola.”
– pri II. tarifnem razredu se pod opisom zahtevnosti delovnih mest črta tretji odstavek in spremeni četrti odstavek, tako da se glasi:
“Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja osnovnošolsko znanje s krajšimi eno- ali večmesečnimi tečaji.”
– pri III. tarifnem razredu se pod opisom zahtevnosti delovnih mest črta tretji odstavek in spremeni četrti odstavek, tako da se glasi:
“Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, pridobljeno z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja do 2 leti.”
– pri IV. tarifnem razredu se pod opisom zahtevnosti delovnih mest črta tretji odstavek in spremeni četrti odstavek, tako da se glasi:
“Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, pridobljeno z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja najmanj 2 leti in pol.”
– pri V. tarifnem razredu se pod opisom zahtevnosti delovnih mest v prvem odstavku namesto besede “zahtevnejša” vstavijo besede “bolj zahtevna dela”, črta se tretji odstavek in spremeni četrti odstavek, tako da se glasi:
“Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, ki se pridobi z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja 3 leta in mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom ali
znanje, ki se pridobi z javno priznanim strokovnim izobraževanjem, ki traja 4 ali 5 let.”
– pri VI. tarifnem razredu se pod opisom zahtevnosti delovnih mest črta tretji odstavek in spremeni četrti odstavek, tako da se glasi:
“Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje po končanem višjem (univerzitetnem) strokovnem izobraževanju ali
po končanem višjem (neuniverzitetnem) strokovnem izobraževanju.”
– pri VII. tarifnem razredu se pod opisom zahtevnosti delovnih mest črta tretji odstavek in spremeni četrti odstavek, tako da se glasi:
“Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje po končanem visokem (univerzitetnem) strokovnem izobraževanju.”
– pri VIII. tarifnem razredu se pod opisom zahtevnosti delovnih mest v prvem odstavku beseda “visoko” nadomesti z besedo “najbolj”, in se spremeni drugi odstavek, tako da se glasi:
“Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, doseženo z magisterijem, specializacijo ali državnim izpitom po končanem visokem univerzitetnem strokovnem izobraževanju.”
– pri IX. tarifnem razredu se pod opisom zahtevnosti delovnih mest prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
“Izjemno pomembna, najbolj zahtevna delovna mesta.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, doseženo z doktoratom znanosti.”
Tretji odstavek se črta.
– Zadnji odstavek se črta.
8. člen
2. člen se dopolni z novima drugim in tretjim odstavkom, ki se glasita:
“(2) Po načinu razvrščanja delovnih mest, ki je določen v prvem odstavku tega člena, se lahko delovna mesta, določena v aktu o sistemizaciji delovnih mest pri delodajalcu, razvrstijo v plačilne razrede.
(3) Tarifna stopnja in plačilni razred sta lahko podlaga pri napredovanju delavcev.”
9. člen
V 5. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
“Informacija o javni objavi prostega delovnega mesta in roku za zbiranje prijav se hkrati objavi na oglasni deski pri kadrovski službi delodajalca.”
10. člen
6. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Prenos odločanja o posamičnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev se uredi s splošnim pisnim pooblastilom uprave ali direktorja, v katerem morajo biti navedene konkretne pristojnosti za odločanje na kadrovskem področju. En izvod pisnega pooblastila posreduje delodajalec sindikatu.”
11. člen
7. člen se dopolni z novim prvim, drugim, in petim odstavkom, ki se glasijo:
“(1) Delavec ne more začeti delati pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi.”
“(2) Pogodba o zaposlitvi ne sme vsebovati določb, ki so manj ugodne, kot so določbe veljavnih predpisov in kolektivnih pogodb.”
“(5) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev s kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, ki urejajo njegove pravice in obveznosti.”
Dosedanji prvi odstavek postane tretji odstavek, ki se v 10. alinei dopolni tako, da se ta glasi:
“– konkurenčna klavzula ter medsebojne pravice in obveznosti, ki iz nje izhajajo, vendar le v primeru, kadar delavec pri svojem delu pridobiva tehnična, tehnološka in poslovna znanja ter vzpostavlja poslovne zveze in pod pogojem, da je opredeljena odškodnina oziroma odmena.”
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo četrti, šesti in sedmi odstavek, s tem da se v šestem odstavku za besedilom “četrti alinei” vstavi besedilo “četrtega odstavka”.
12. člen
8. člen se dopolni z novim tretjim odstavkom, ki se glasi:
“Ob nastopu poskusnega dela mora biti delavec pisno seznanjen z načinom spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela.”
13. člen
14. člen se spremeni oziroma dopolni in sicer:
v prvem odstavku se dodajo nove druga, tretja in peta alinea, ki se glasijo:
“če bi mati, ki ima otroka starega do 3 let, potrebovala za prihod od doma do službe in odhod iz službe do doma dve uri in več”,
“če bi mati, ki ima otroka starega do 7 let in bi v drugem kraju delala v deljenem delovnem času, potrebovala za prihod od doma do službe in odhod iz službe do doma dve uri in več”,
“če delavec skrbi za otroka z motnjami v razvoju in ga vzdržuje in bi v drugem kraju delal v deljenem delovnem času ter bi potreboval za prihod od doma do službe in odhod iz službe do doma dve uri in več”,
v prvem odstavku se spremeni dosedanja tretja alinea, ki postane četrta alinea in sicer tako, da se številka “7” zamenja s številko “10”.
Spremeni se vrstni red ostalih dveh alinei, tako da dosedanji druga in četrta alinea postaneta šesta in sedma alinea.
14. člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Sporazum o prevzemu delavcev mora poleg ostalih določb vsebovati tudi naziv kolektivne pogodbe, ki bo veljala za prevzete delavce.
(2) Sporazum o prevzemu delavcev se 14 dni pred sklenitvijo posreduje v mnenje sindikatu, katerega član je delavec.
(3) Če pri prevzemu na delo k drugemu delodajalcu po 15. členu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti delavec iz neopravičenega razloga ne prične z delom v drugi organizaciji oziroma pri zasebnem delodajalcu na dan, ki je določen v sklepu, mu delovno razmerje pri delodajalcu preneha z dnem dokončnosti sklepa.”
15. člen
23. člen se črta.
16. člen
Drugi odstavek 25. člena se spremeni tako, da se v obeh stavkih črtajo besede “na upravnem odboru”.
Tretji odstavek 25. člena pa se spremeni tako, da se glasi:
“(3) Program sprejme uprava ali direktor, pred sprejemom pa mora skupaj s sindikatom obravnavati njegova stališča, mnenja in predloge.”
17. člen
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Delavci, ki ohranijo zaposlitev pri delodajalcu, oziroma delavci, ki jim delovno razmerje preneha iz operativnih (poslovnih) razlogov, se določijo po kriterijih, ki jih določa Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti.”
18. člen
34. člen se črta.
19. člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Vse odločitve o delovnem času sprejema direktor s splošnim aktom ali sklepom.
(2) Direktor je dolžan najmanj 30 dni pred sprejemom splošnega akta ali sklepa oziroma pred sprejemom sprememb splošnega akta ali sklepa, s katerim se sistemsko spreminja delovni čas tako, da se namesto enoizmenskega delovnega časa uvaja deljeni delovni čas ali izmenski delovni čas ali se pri enoizmenskem delovnem času spreminja pričetek in konec delovnega časa za eno uro ali več, od sindikata pri delodajalcu zahtevati mnenje in se do njega pisno opredeliti. Za vse druge spremembe delovnega časa je direktor dolžan zahtevati mnenje sindikata pri delodajalcu najmanj 10 dni pred sprejemom.
(3) Direktor tudi spremlja in ocenjuje podatke o izkoriščenosti delovnega časa in potrebe po uvedbi dela preko polnega delovnega časa.”
20. člen
37. člen se dopolni z novim drugim odstavkom, ki se glasi:
“(2) Delo s strankami, za katere delavci opravljajo neposredne finančne storitve, sme dnevno trajati neprekinjeno največ 6 ur.”
21. člen
V prvem odstavku 43. člena se beseda “Delavka” nadomesti z besedo “Delavec”.
Doda se nova druga alinea, ki se glasi:
“– kadar to terjajo druge koristi predšolskega otroka”;
Dosedanja druga alinea prvega odstavka postane tretja alinea.
22. člen
49. člen se dopolni z novima prvim in drugim odstavkom, ki se glasita:
“(1) Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odreči, niti se mu te pravice ne more kratiti.
(2) Delavec, ki mu bo prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve, in delavec, ki mu bo prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu, imata ne glede na to, koliko časa sta v tekočem letu delala, pravico, da pred prenehanjem delovnega razmerja v celoti izrabita svoj letni dopust, odmerjen za tekoče leto.”
Dosedanje besedilo 49. člena postane tretji odstavek.
23. člen
4. točka prvega odstavka 52. člena se spremeni tako, da se glasi:
“4. Delavcu, ki je bil v preteklem letu več kot polovico leta ocenjen z najvišjo oceno delovne uspešnosti, se v naslednjem letu odmeri dodatno 1 dan letnega dopusta.”
24. člen
Za dosedanjo 8. točko 55. člena se doda nova 9. točka, ki se glasi:
“9. elementarne nesreče 3 dni”
dosedanja 9. točka postane 10. točka,
dosedanje 10., 11. in 12. točka postanejo 1., 2. in 3. točka novega tretjega odstavka, ki se doda za dosedanjim drugim odstavkom in se glasi:
“(3) Uprava ali direktor oziroma od nje ali njega pooblaščeni delavec lahko odobri odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače pod pogojem, da takšna odsotnost ne ovira poslovanja delodajalca, tudi v naslednjih primerih:
1. sodelovanja na športnih tekmovanjih,
strokovnih posvetovanjih, kulturnih prireditvah
ipd., najmanj državnega nivoja do 3 dni
2. izobraževanja na lastno željo
(če nima odobrenih olajšav) do 7 dni
3. zdravljenja, okrevanja v zdravilišču
oziroma medicinsko programiranega aktivnega
oddiha, če je za to podana zdravstvena
indikacija do 7 dni.”
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
“(7) Odobrene dneve odsotnosti mora delavec koristiti ob nastopu okoliščine, zaradi katere mu je bila odsotnost odobrena.”
25. člen
56. člen se dopolni na koncu besedila z besedami:
“dokler krvodajalstvo z zakonom ali drugo sistemsko rešitvijo na nivoju države ne bo drugače rešeno, kot je sedaj z zakonom.”
26. člen
Spremeni se drugi odstavek 62. člena, tako da se glasi:
“(2) Če so nezgodno zavarovani vsi delavci delodajalca, ni treba dodatno zavarovati delavcev, ki delajo na delovnih mestih iz prejšnjega odstavka.”
27. člen
66. člen se spremeni, tako da se glasi:
“Delodajalec mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po dokončnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je ugotovljena invalidnost oziroma zmanjšana delovna zmožnost delavca.”
28. člen
Črta se prva alinea drugega odstavka in zadnji odstavek 71. člena.
29. člen
Črta se tretja alinea drugega odstavka 77. člena.
Spremeni se druga alinea drugega odstavka, tako da se glasi:
“– 15 delovnih dni za pripravo na opravljanje pravniškega državnega izpita,”.
30. člen
Prvi odstavek 80. člena se spremeni, tako da se glasi:
“(1) Čas, ko je delavec po končanem izobraževanju dolžan ostati na delu pri delodajalcu je odvisen od višine stroškov delodajalca za njegovo izobraževanje in traja v odvisnosti od stroškov:
– od 1 do 2 povprečnih plač pri
delodajalcu v mesecu pred nastankom
obveznosti 1 leto
– nad 2 do 3 povprečne plače
pri delodajalcu v mesecu pred nastankom
obveznosti 1 leto in pol
– nad 3 do 4 povprečne plače
pri delodajalcu v mesecu pred nastankom
obveznosti 2 leti
– nad 4 do 5 povprečnih plač
pri delodajalcu v mesecu pred nastankom
obveznosti 2 leti in pol
– nad 5 do 6 povprečnih plač
pri delodajalcu v mesecu pred nastankom
obveznosti 3 leta.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Če so stroški po pogodbi za izobraževanje višji od šestih povprečnih plač pri delodajalcu, se delodajalec in delavec s pogodbo o izobraževanju lahko dogovorita tudi, da je delavec dolžan ostati na delu pri delodajalcu daljše obdobje od 3 let.”
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Delavec nima obveznosti po tem členu, če delodajalec ne izpolni svojih obveznosti po pogodbi o izobraževanju.”
31. člen
Na koncu besedila v 81. členu se pred piko dodajo besede “ki mora biti sklenjena pred pričetkom izobraževanja”.
32. člen
83. člen se dopolni z novo tretjo alineo, ki se glasi:
“– da v času trajanja izobraževanja zaprosi delodajalca za študijske olajšave, delodajalec pa mu je dolžan v 30 dneh na prošnjo pisno odgovoriti.”
33. člen
4. točka prvega odstavka 86. člena se dopolni, tako da se v prvi vrstici te točke med besedi “zakon” in “ali” vstavi besedi “kolektivne pogodbe”.
34. člen
101. člen se spremeni, tako da se glasi:
“V primerih, ko delodajalec povzroči škodo delavcu, odloči o povrnitvi škode delavcu uprava ali direktor.”
35. člen
Dosedanji drugi odstavek 114. člena se nadomesti z novim drugim odstavkom, ki se glasi:
“(2) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.”
V tretjem odstavku se črtajo besede: “v svetu delavcev, oziroma drugem organu delavcev ali”.
V četrtem odstavku:
– se med besedi “se” in “izvaja” vstavi beseda “lahko”,
– v drugi alinei se na koncu besedila doda besedilo “ali drugih medijev,”
– črta se peta alinea.
V petem odstavku se črta drugi stavek.
36. člen
V 115. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Delodajalec mora delavce seznaniti s tem, kje se hranijo in kje so jim na vpogled kolektivne pogodbe in akti iz prvega odstavka tega člena”.
37. člen
V 118. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Iz plačilne liste delavca morajo biti razvidne vse sestavine plače.”
38. člen
V 121. členu se v prvem odstavku pred besedami “za 7%” doda beseda “najmanj”.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se delijo praviloma mesečno, najmanj pa dvakrat letno.”
Tretji odstavek postane četrti odstavek in se spremeni, tako da se glasi:
“(4) Variabilni del plače se določi na način in po kriterijih, ki jih s splošnim aktom določi uprava ali direktor. Delodajalec se je dolžan pisno opredeliti do pripomb sindikata in to sporočiti sindikatu.”
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
“(5) Delodajalec lahko delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k uspešnosti poslovanja, dodatno motivira z drugimi oblikami nagrad”.
39. člen
125. člen se v drugi alinei prvega odstavka dopolni tako, da se ta glasi:
“– trezorsko soključarstvo ali hrambo šifer trezorja 0,2%”.
40. člen
126. člen se v prvi alinei prvega odstavka spremeni tako, da se ta glasi:
“– delo v izmeni v popoldanskem ali nočnem času ali delo v soboto 1%”.
V drugi alinei prvega odstavka tega člena se številka “0,75%” nadomesti s številko “0,85%”.
41. člen
132. člen se črta.
42. člen
Za 134. členom se doda novi 134.a člen – rentno zavarovanje, ki se glasi:
“Delodajalec in sindikat se lahko dogovorita o načinu in pogojih rentnega varčevanja oziroma zavarovanja delavcev.”
43. člen
136. člen se spremeni, tako da se glasi:
“(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše.
(2) Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.”
44. člen
Za 136. členom se doda novi 136.a člen – jubilejne nagrade, ki se glasi:
“(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda,
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda,
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po izpolnitvi pogojev iz te točke.”
45. člen
Za 138. členom se doda novi 138.a člen – inovacije, ki se glasi:
“Merila za določanje višine nadomestila za inovacije določi delodajalec v svojem splošnem aktu.”
46. člen
V drugem odstavku 140. člena se številka “10%” nadomesti s številko “15%”.
47. člen
Za 140. členom se doda novi 140.a člen – prehrana med delom, ki se glasi:
“(1) Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci in študentje na praksi.
(2) Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na dan in se usklajuje skladno s porastom življenjskih stroškov.
(3) Povračilo stroškov prehrane med delom se obračuna in izplača na enak način kot plača.”
48. člen
Drugi odstavek 145. člena se spremeni in sicer tako, da se:
– v uvodnem besedilu drugega odstavka dopolni besedilo tako, da se med besedi “dolžna” in “sporočiti” vstavi besede “na zahtevo sindikata”,
– 1. točka drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
“1. o poslovni politiki in doseženih letnih poslovnih rezultatih,”
– 3. in 4. točka drugega odstavka črtata,
– vstavi se nova 3. točka, ki se glasi:
“3. o predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač,”,
dosedanja 5. točka drugega odstavka postane 4. točka.
49. člen
146. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Sindikatu se obvezno vročajo gradiva za seje organa delodajalca, kadar se obravnavajo zadeve s področja socialno-ekonomskega položaja delavcev. Delodajalec je dolžan sindikatu posredovati sprejete sklepe s tega področja.”
50. člen
147. člen se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Če s kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikatom in delodajalcem ni drugače določeno, se za sindikalno delo oziroma za opravljanje sindikalnih funkcij oblikuje fond ur in sicer:
– ena plačana ura letno za vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih in ne manj kot 60 ur, če je več kot 60 zaposlenih ter,
– pol ure za vsakega od preostalih zaposlenih delavcev.
(2) V število ur, ki je določeno v skladu s tem členom, se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikalnih dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorita sindikat in direktor ali uprava ali od njiju pooblaščeni delavec. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikata in zahteve delovnega procesa.”
51. člen
Spremeni se četrta alinea 150. člena tako, da se glasi:
“– souporabo teleksa, telefaksa, fotokopirnega stroja, interneta, elektronske pošte in PTT storitev,”.
52. člen
V 151. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
53. člen
152. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Če je sindikalni zaupnik ali drugi delavec delodajalca imenovan v organe sindikatov, ki sta podpisnika te pogodbe, lahko delodajalec in delavec skleneta pogodbo o mirovanju pravic.”
54. člen
Črtata se dosedanja 155. in 156. člen, namesto njiju se dodajo novi 155. do 165. člen, ki se glasijo:
novi 155. člen – sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe
“(1) Vsaka pogodbena stranka lahko 3 (tri) mesece pred potekom roka njene veljavnosti predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog spremembe oziroma dopolnitve z obrazložitvijo razlogov in ciljev, s priporočenim pismom.
(3) Druga pogodbena stranka se je dolžna, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, do predloga spremembe oziroma dopolnitve kolektivne pogodbe opredeliti v 30 dneh. Če razlogi in cilji za predlagano spremembo oziroma dopolnitev niso obrazloženi, se šteje, da je predlog nepopoln in se druga pogodbena stranka do njega ni dolžna opredeliti.
(4) Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek pomirjanja. Postopka pomirjanja stranka predlagateljica ne more pričeti, če se druga stranka v roku 30 dni ni opredelila do predloga spremembe oziroma dopolnitve zato, ker predlog ni bil obrazložen in je bil tako nepopoln.”
novi 156. člen – odpoved kolektivne pogodbe v celoti ali njenega dela
“(1) Kolektivna pogodba se lahko v celoti ali njenem delu odpove 3 (tri) mesece pred potekom njene veljavnosti s priporočenim pismom drugi pogodbeni stranki. Odpoved se objavi v Uradnem listu RS.
(2) Odpovedana pogodba oziroma odpovedane posamezne določbe, če je odpovedan del pogodbe, velja oziroma veljajo do konca 3 (tri) – mesečnega odpovednega roka, uporabljajo pa se do sklenitve nove pogodbe ali sprejema sprememb oziroma dopolnitev pogodbe, vendar najdalj 6 mesecev od odpovedi.
(3) Hkrati z odpovedjo mora stranka, ki odpoveduje pogodbo ali njen del, posredovati drugi pogodbeni stranki predlog nove pogodbe ali predlog spremembe oziroma dopolnitve za določen del pogodbe ali predlog, da se namesto odpovedanega dela pogodbe neposredno uporabljajo določbe Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti ali zakona.
(4) Če kolektivna pogodba ni odpovedana v roku 3 (treh) mesecev pred potekom njene veljavnosti, se podaljša vsako leto še za eno leto.”
novi 157. člen – sklenitev nove kolektivne pogodbe
“(1) Nova kolektivna pogodba se lahko sklene, če je bila ta kolektivna pogodba s strani katere od pogodbenih strank, pod pogoji, določenimi v 156. členu te pogodbe, v celoti odpovedana. Pobudo za sklenitev nove kolektivne pogodbe, ki mora biti obrazložena, da lahko vsaka od pogodbenih strank, druga stran pa se je najkasneje v roku 30 dni po prejemu obrazložene pobude dolžna do nje opredeliti.
(2) V primeru, da druga stranka s pisno obrazložitvijo odkloni pobudo za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
(3) Pogajanja se lahko začnejo, ko ena od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.”
novi 158. člen – reševanje kolektivnih sporov
“(1) Spore med strankami kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjanje in arbitraža.
(2) Za “kolektivni spor” se po tej pogodbi razume opredelitev v zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.”
novi 159. člen – postopek pomirjanja
“(1) Postopek pomirjanja se začne s predlogom, najkasneje v roku 30 dni od nastanka spora, odkar je stranka zanj izvedela.
(2) Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega razmerja in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje.
(3) Druga stranka odgovori na predlog in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh.
(4) Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika kot petega člana iz vrst uglednih strokovnjakov.
(5) V primeru, da druga stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje članov v komisijo za pomirjanje, če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije za pomirjanje ali v primeru, da stranki kolektivne pogodbe ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije za pomirjanje, se postopek ustavi.”
novi 160. člen – pisni sporazum
“(1) Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja mora biti v pisni obliki.
(2) Pisni predlog doseženega sporazuma pripravi komisija za pomirjanje, podpišeta pa ga udeleženki spora.”
novi 161. člen – arbitražni svet
“(1) V primeru ustavitve postopka pomirjanja lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.
(2) Arbitraža odloča v sestavi 3-članskega senata. Po enega člana ter njegovega namestnika določita pogodbeni stranki. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.
(3) Glede rokov se v postopku pred arbitražo smiselno uporabljajo določbe o rokih, ki veljajo za postopek pomirjanja.”
novi 162. člen – objava
“Sporazum strank v postopku pomirjanja in odločitev arbitraže se objavi v Bančnem vestniku.”
novi 163. člen – komisija za razlago kolektivne pogodbe
“(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta 6 (šest) člansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenujeta vsaka po tri člane in sicer izmed članov pogajalskih skupin, ki so sodelovali pri pripravi kolektivne pogodbe ali njenih sprememb. Člani sporazumno izmed sebe izberejo predsednika in njegovega namestnika.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila, pri sprejemu le-teh pa izhaja iz tega, kakšna je bila volja pogajalskih strani pri sprejemu določbe, ki je predmet razlage ali priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita v Bančnem vestniku.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih delavcev in delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.
(4) Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.”
novi 164. člen – možnost sprejema poslovnika
“Komisiji in arbitraža iz tega poglavja kolektivne pogodbe lahko sprejmejo poslovnik za svoje delo.”
55. člen
novi 165. člen, ki se glasi:
“Pogodbeni stranki sta soglasni, da se za tiste postopke, pravice, obveznosti in odgovornosti, ki s to pogodbo niso posebej določene, neposredno uporabljajo ustrezne določbe SKP-gd, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 40/97. Te določbe se uporabljajo v vsebini, ki je veljala na dan podpisa te pogodbe, in sicer toliko časa, dokler velja ta pogodba.”
56. člen
Dosedanji 158. člen se spremeni tako, da se datum “1. 1. 1996” nadomesti z datumom “1. 1. 1998”.
57. člen
V skladu s temi spremembami in dopolnitvami se v čistopisu kolektivne pogodbe členi preštevilčijo.
58. člen
Te spremembe in dopolnitve veljajo od dneva podpisa dalje, uporabljajo pa se od 1. 1. 1998 dalje.
59. člen
Tarifna priloga se v svoji 1. točki spremeni tako, da se glasi:
“1. Izhodiščna plača iz dosedanjega 116. člena je po posameznih tarifnih razredih za mesec januar 1998 določena v naslednjih zneskih:
----------------------------------------------------------------
Tarifni Izhodiščne bruto plače
razred v SIT za polni del. Čas
----------------------------------------------------------------
I. enostavna dela 57.115
II. manj zahtevna dela 62.827
III. srednje zahtevna dela 71.394
IV. zahtevna dela 79.961
V. bolj zahtevna dela 91.384
VI. zelo zahtevna dela 114.230
VII. visoko zahtevna dela 142.788
VIII. najbolj zahtevna dela 179.912
IX. izjemno pomembna delovna mesta 209.612"
----------------------------------------------------------------
Ljubljana, dne 12. februarja 1998.
Sindikat delavcev bank
in hranilnic Slovenije
Predsednik
Drago Jurenec l. r.
Sindikat Nove Ljubljanske
banke d.d., Ljubljana
Predsednik
Miran Marentič l. r.
Združenje bank Slovenije
GIZ, Ljubljana
Namestnik predsednika NS
Zlatko Kavčič l. r.
Te spremembe in dopolnitve h kolektivni pogodbi je bil s sklepom o registraciji sprememb in dopolnitev h kolektivni pogodbi, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisane v register kolektivnih pogodb z datumom 9. 4. 1998 pod zap. št. 35/2 in št. spisa 121-03-039/94-015.
