Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 21. člena statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 44/95, 41/96) je Občinski svet občine Ribnica na 28. seji dne 7. aprila 1998 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje stanovanjske soseske R6-S6 “Mali Humec” v Občini Ribnica, ki ga je izdelala area – Line d.o.o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženering, v juniju 1996 in januarju 1997, pod številko 96/VII – 54.

Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
Tekstualni del:
– obrazložitev,
– geodetska dokumentacija,
– besedilo odloka,
– ekonomska presoja,
Grafični del:
1. Izvleček iz dolgoročnega plana

– načini urejanja                                          M 1 : 5000
– naselja in območja, ki se urejajo s                     M 1 : 50000
  posebnimi plani
– naravni in kulturni spomeniki                           M 1 : 50000
– prometno omrežje
– območja infrastrukturnih objektov                       M 1 : 50000
  in naprav izven naselij
– omrežje za oskrbo s pitno vodo                          M 1 : 50000
– odvajanje odpadnih vod
– energetsko omrežje                                      M 1 : 50000

2. Programska zasnova

– prikaz območja                                           M 1 : 5000
– idejna zasnova poselitve
3. Obstoječe stanje območja                                M 1 : 1000
4. Zazidalno ureditvena situacija                          M 1 : 1000
5. Namenska raba                                           M 1 : 1000
6. Funkcionalno oblikovalske usmeritve
– lociranje objektov                                       M 1 : 1000
7. – gabariti objektov
8. Hortikulturne ureditve                                  M 1 : 1000
– situacija
– detajli
9. Prometne rešitve                                        M 1 : 1000
– situacija
– prerezi
10. Načrt parcelacije                                      M 1 : 1000
11. Meja območja na katastrskem načrtu                     M 1 : 1000
12. Idejne rešitve infrastrukture                          M 1 : 1000
    (– kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon)
13.Etape izvajanja                                  M 1 : 1000

Območje, ki se ureja s tem zazidalnim načrtom leži ob robu starejše stegnjene pozidave s centralnimi dejavnostmi, novejše organizirane ter odprtim prostorom. Območje je pretežno namenjeno stanovanjski gradnji s poslovnimi dejavnostmi v okviru objektov. Poslovna dejavnost ne sme presegati 30% brutto uzurpirane površine proti celotni grajeni strukturi na določeni gradbeni parceli.
Območje je mešana stanovanjska gradnja, dopolnjena s poslovno, trgovskimi, storitvenimi in gostinskimi dejavnostmi. V območju niso dovoljene proizvodne dejavnosti in dejavnosti, ki povzročajo prekomeren hrup, vibracije, onesnaževanje zraka in voda ter nimajo zunanjih deponij. Skladiščni prostori tako materiala, proizvodov ali odpadkov so le v okviru zaprtih prostorov osnovnih gabaritov.

Območje zazidalnega načrta R6-S6 Mali Humec po funkcionalnih delih obsega naslednje parcele:

R6/S6 – D1 – dopolnilna gradnja
        (obstoječa pozidava)
R6/S6 – S2 – individualna stanovanjska gradnja
        (nova pozidava)
R6/S6 – P3 – pogojna zazidava
        (del nove pozidave pod posebnimi pogoji, ki se definirajo v lokacijskem  
        postopku)

Območje je razdeljeno na tri funkcionalne sklope:
– del območja z obstoječo pozidavo, individualnimi hišami ruralnega značaja, se predlagajo rešitve v zvezi z nadaljnjimi širitvami in prenovami objektov v skupen koncept,
– del nove pozidave, ki obsega pobočja griča Mali Hunec, je namenjen stanovanjski gradnji z dopolninimi dejavnostmi v okviru objektov,
– gradnja na območju, ki je opredeljeno kot pogojno zazidljivo, je odvisna od rezultatov predhodnih zaščitnih arheoloških raziskav. Gradnja na ostalih travnih površinah in na območju predvidenega trga Mali Humec mora potekati pod arheološkim nadzorom, zato so investitorji dolžni ta dela pravočasno prijaviti LRZVNKD, ki bo nadzor izvajal.
Osnovna namembnost območja in seveda tudi objektov so stanovanjski objekti. V okviru objektov pa je možno poleg stanovanj urediti tudi prostore za razne dejavnosti, ki ne motijo bivalnega okolja naselja kot celote.
V dokumentu so naznačene lokacije željenih javnih dejavnosti, ker je smiselno dopolniti program s centralnimi funkcijami in oblikovati sosesko kot zaključeno celoto z vsemi (ne samo spalnimi) funkcijami.
Površine obsegajo:
A) območje individualne stanovanjske gradnje
– novogradnja (R6/S6 – S2 in R6/S6 – P3)
V pobočju ležeče prostostoječe stanovanjske hiše, ki se navezujejo na novozgrajeni prometni skelet s prilagoditvijo na razgiban relief. Gradnja je zasnovana v podolgovati zasnovi, kjer je daljša stranica vzporedna s plastnicami, kakor tudi sleme simetrične dvokapnice. Oblikovno je možno na glavno os priključiti izzidek v pravokotni smeri, ki nudi dodatno tlorisno površino za dopolnilne dejavnsti, ali tvori dvorišče ali oblikuje bivalni zunanji ambient.
B) območje dopolnilne stanovanjske gradnje
– obstoječa pozidava (R6/S6 – D1)
Ob cesti ležeč kompleks obstoječe neorganizirane pozidave tvori z novim delom zazidave skupno sosesko, ki se stika s centralnimi funkcijami celotnega naselja. Skladno z oblikovalskimi zahtevami nove soseske se določajo pogoji nadaljnjih širitev in oblikovanje objektov obstoječe pozidave.
C) osrednji trg
Na reliefnem prelomu je oblikovan manjši trg, ki po svoji zasnovi poleg napajanja stanovanjskih objektov, tvori osrednji prostor naselja. Glede na gravitacijsko zaledje je ta osrednji prostor manjši, zato je tu predvideno samo izpostavljeno oblikovana hortikulturna ureditev.
D) križišča in peš povezave
Zahteven prometni skelet tvori nekaj križišč, ki jih je potrebno urediti kot dobre orientacijske točke. Kljub temu, da je soseska namenjena individualni pozidavi planiramo skupne peš povezave za lažje in hitrejše povezave v prečnih smereh naselja. Ureditve rekreacijskih in igralnih površin so izven obravnavanega območja. Delno so zagotovljene v neposrednji bližini (šola in vrtec).

Vrste posegov v prostor
V obravnavanem R6/S6 – D1 območju so dovoljeni naslednji posegi:
– redno vzdrževanje objektov, naprav in okolice,
– adaptacije,
– rekonstrukcije,
– prizidave – pogojno,
– nadzidave – pogojno,
– nadomestna gradnja,
– novogradnja (kot dopolnitev),
– spremembe namembnosti stanovanjskih objektov in delov objekta za potrebe centralnih dejavnosti (nemoteča obrt),
– gradnja za potrebe komunalne in prometne infrastrukture,
– ureditev zunanjih, zelenih, in prostih površin.

Gradnja prostostoječih objektov je dopustna na novooblikovnih zemljiščih, pri čemer se upošteva oblikovanost terena in velikost razpoložljive parcele skladno z urbanističnimi konstantami. Zemljišče za gradnjo objektov mora biti vsaj 1,5 krat večje od brutto etažne površine vseh objektov na pripadajočem zemljišču.

V območju R6/S6 – S2 in R6/S6 – P3 individualne gradnje veljajo pogoji, ki se bodo lahko gradili s časovnim zamikom:
– maksimalen vertikalen gabarit za individualno gradnjo je dK + P + M,
– maksimalen horizontalen gabarit stanovanjskega (glavnega) objekta je določen z obvezno izhodiščno točko v načrtu oziroma mejo maksimalne tlorisne zasnove, kot je določena v grafičnih prilogah (glej karta št. 6 in 7 – funkcionalno rešitve),
– pri oblikovanju objektov je nujno upoštevati tipične arhitekturne zasnove in člene, ki jih opredeljuje tipika posamezne arhitekturne krajine,
– pri gradnji novih prostostoječih objektov je potrebno upoštevati:
– glavno smer slemena,
– vzporednost slemen med seboj in z drugimi elementi v prostoru,
– izhodiščno točko objekta (en vogal), ki tvori oblikovanost ulice,
– prilagojenost terenu z obsegom etaž ali medetaž,
– vsi pogoji so za vsak poseg prikazani v grafični prilogi – karta št. 6 in 7,
– izgradnja dopolnilnih objektov tudi dozidave na funkcionalnih zemljiščih prostostoječih individualnih hišah je dovoljena pod pogoji:
– tlorisna bruttoetažna površina vseh objektov na zemljišču ne sme presegati 30% etažne površine stanovanjske hiše,
– vertikalen gabarit dopolnilnih objektov in dozidav je P + dP, ali v vkopanih primerih dK + P + dP,
– vsi dopolnilni objekti po namenu služijo kot dopolnitev stanovanjskim prostorom oziroma njihovi dopolnilni dejavnosti,
– dopolnilna gradnja naj bo locirana ob stanovanjski objekt tako, da ublaži močne višinske kontraste (P + M – padajoč teren – oporni zid),
– dopolnilno gradnjo je nujno oblikovati v skladno arhitektonsko celoto pozidave na parceli, oziroma težiti k spojitvi objektov v eno grajeno strukturo na parceli,
– pri dozidavah je potrebno zagotoviti vsem varstvenim, sanitarno-tehničnim in požarnim predpisom (dostop, dovoz, intervencija, hrup, osvetlitve, onesnaževanje zraka, požarni obmiki ali ukrepi, moteči pogledi, itd.),
– vse nastale kaskade zaradi opornih zidov, ureditev teras ali dopolnilne gradnje je nujno maksimalno zimzeleno ozeleniti
– oporni zidovi se izvedejo po izgledu v kamiti izvedbi.

– Ob povezovalni cesti so locirane parkirne površine ter predvidena gradnja garažnih objektov.
– Na parkiriščih ni dovoljena gradnja garažnih ali drugih sekundarnih objektov.
– Predvidene površine za parkiranje se ne sme zmanjševati.
– Posamezni deli soseske se v prikazanem konceptu povezujejo z bližnjicami za peš promet.
– Poleg promenadne aleje ima ob vstopu v naselje ploščad s pogledom na širše območje in glavno regionalno cesto ter leži v presečišču poti.
– Ob osrednjem delu se v zelenicah uredi igrišče za najmlajšo populacijo prebivalstva.
– Dostopnost do novih stavbnih površin mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj, oziroma prometno-tehnično varen.
– Intenzivnost rabe se s posameznim posegom ne sme bistveno spreminjati.
– Vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o požarni varnosti, ter sanitarno tehničnimi predpisi.

Spremembe namembnosti objektov so možne le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost. Objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje sosednjih in okoliških objektov. Dopustne so spremembe funkcij objektov za potrebe razvoja naselja kot dopolnitev, predvsem centralnim dejavnostim.
Programi proizvodnih in drugih servisnih dejavnosti, ki potrebujejo večje zunanje deponije in odprto skladiščenje, ter obremenjujejo območje z emisijami hrupa in povečanjem prometa, ne sodijo v območje.

Gradnja pomožnih objektov, ki jih določa odlok o določitvi objektov za potrebe občanov in njihovih družin (SDL, št. 9/86 in Uradni list RS, št. 15/94) je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb in, ko dovoljuje velikost zemljišča, ki mora biti večje 1,5 krat od brutto etažne površine vseh objektov na skupnem dvorišču. Pri novogradnji se najprej te potrebe rešujejo znotraj objekta. Kolikor pa je nujno graditi pomožne objekte, se le ti locirajo v podaljšku obstoječih smeri in so praviloma na eni strani navezani na glavni objekt. Ti prizidani deli naj ne ovirajo preglednosti prometnih površin, ne ovirajo osončenja bivalnih prostorov sosednjih objektov in so oblikovani v skladno arhitektonsko celoto z osnovnim objektom.

Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, nadstreški, klopi, brisoleji, in ulične svetilke morajo biti oblikovno poenoteni in skladni s celostno podobo soseske. Pred izdajo dovoljenja za postavitev teh vrst objektov in naprav je potrebno predložiti skico nameravanega posega, ki jo pristojna služba uskladi s celostno podobo uličnega izgleda ožjega območja soseske.

Večja reklamna znamenja, informacijske table in turistične oznake naj bodo praviloma postavljena na skupnih lokacijah tako, da niso moteče za okoliški ambient, ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav. Pred izdajo ustreznega dovoljenja za postavitev ulične opreme in vsake oznake mora investitor predložiti skico nameravanega posega, ki jo pristojna služba uskladi s celostno podobo uličnega izgleda ožjega območja soseske.
Kolikor niso oznake, table, znamenja in druga ulična oprema primerno vzdrževana, jih je dolžan investitor odstraniti po pogojih pristojne urbanistične inšpekcije, oziroma jih odstrani komunalno podjetje na stroške investitorja.

Lokacija za postavitev spominskega ali kakega drugega obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor.

Velikosti gradbene parcele za individualno gradnjo so določene z osnovnim načrtom parcelacije.
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če so potrebe v skupnem širšem prostoru (peš aleja, igralne površine, skupna parkirišča itd.).

Območja dosedanjih oblikovanih zelenih površin je potrebno obnoviti in ves čas vzdrževati. Območje urejanja se tudi po hortikulturnem značaju deli na 3 funkcionalne sklope.
Zaradi izpostavljene lege so v zazidalno ureditveni situaciji (list št. 4) naznačene lokacija predpisane zasaditve z visokimi avtohtonimi drevesi ter površine, ki se sanirajo z nižjimi grmovnicami.
Potrebno je vzdrževanje vrtov ob individualnih hišah vključno z objekti v vrtovih in ograjami ter zidovi. Dovoljena je uporaba tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst, ne samo avtohtonih, kar velja tako za prostostoječe rastline, skupine in žive meje.

Naročnik ZN je obvezen določiti vzdrževalca vseh skupnih površin. Zelene površine je potrebno redno kositi in vzdrževati posamezna drevesa, skupine dreves in druge zelene sklope.
Eventualne nadomestitve odmrlega ali poškodovanega rastja je vzdrževalec dolžan izvesti z istimi rastlinskimi vrstami.

Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem cest in pešpoti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi naselja, le-ta pa se prilagaja oblikovanosti in danostim prostora.

Območje zazidave je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v grafičnem delu, je obvezna. Lega in velikost objektov je definirana v grafičnih prilogah ureditvenega načrta.

Specifika posameznih lokacij znotraj soseske zahteva specifične rešitve, ki so prikazane v grafičnih prilogah in so obvezno izhodišče projektantom posameznih objektov.

Pri oblikovanju arhitekturnih členov kot so: zunanji hodnik, hodnik na stebrih, mostovž, balkon, zunaje stopnišče, arkade, vogalne arkade, opaž, zatrep, dimnik, ograja, vhod, portal, stebri in slopi, vratni okvir, dvoriščni vhod, okno, okenski okvir, fasadni elementi v ometu, v kamnu, v lesu, naj projektanti v večji meri uporabljajo oblikovanje z usmeritvami arhitekturne krajine (po prof. Fistru).

Osnovne prometne rešitve slonijo na obstoječi osnovni mreži. Skladno s prometno zasnovo poteka motorni promet po razvejanem cestem sistemu dvosmernih ulic.

V delu naselja z individualno stanovanjsko gradnjo je potrebno za potrebe parkiranja stanovalcev in obiskovalcev predvideti prostore znotraj individualnih parcel.

Za potrebe dopolnilnih dejavnosti v predelu individualne gradnje je treba pred izdajo dovoljenja za dejavnost preveriti zadostnost prostora za parkiranje na sami parceli in brez večjih obremenitev za ožje okolje tudi primernost glede na pogostost in varnost dostav in frekvence samega prometa.

Intervencijski promet je dovoljen po vseh prometnih in drugih utrjenih površinah.

Peš promet je urejen ob vseh prometnih površinah. Glavne dostopne ceste imajo urejen enostranski 1,2m širok hodnih za pešce. Naselje po svoji zasnovi omogoča tudi nekatere prečne povezave med prometnicami s peš koridorji oblikovani z javnimi stopnišči, kot je razvidno v grafičnih prilogah.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Investitorji so obvezni skladno z skupno izgradnjo primarnih vodov ter dinamiko gradnje poskrbeti za potrebne priključke, ki tvorijo opremljenost stavbnega zemljišča.
Komunalna oprema obsega omrežja in naprave za oskrbo s pitno vodo, naprave in omrežje za odvajanje odpadnih vod, oskrbo z električno energijo, omrežje zvez ter plinovodno omrežje. Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati planske usmeritve, zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju Občine Ribnica.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, vodo, tla) in ustrezno obrambno zaščito (varstvom pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti itd.)
Priključitev objektov na komunalne naprave je možna v skladu s pogoji upravljalcev.

V območju zazidalnega načrta je potrebno zgraditi novo vodovodno omrežje. Istočasno se zgradi tudi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki se priključi na obstoječe omrežje. Trasa omrežja in nadzemnih hidrantov je razvidna iz situacije komunalnega omrežja (vodovod, kanalizacijsko omrežje) v M 1 : 1000.
Vodovodno omrežje se priključi na obstoječe omrežje v naselju Dolenja vas.

V območju zazidalnega območja je potrebno zgraditi novo kanalizacijsko omrežje, ločeno za fekalno in meteorno kanalizacijo. Trasa kanalizacijskega omrežja in vseh spremljajočih objektov je razvidna iz karte komunalnih naprav v M 1:1000, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
Fekalno in meteorno kanalizacijo na vzhodni strani zazidalnega območja se priključiti na kanal, ki je planiran oziroma ga je potrebno zgraditi, to je kanal “A”, ki je predviden v idejnem projektu, ki ga je izdelalo Cestno podjetje Novo mesto.
Fekalno kanalizacijo zahodnega dela zazidalnega območja priključimo na novopredvideno čistilno napravo za 200 EE, ki je locirana ob lokalni cesti z možnostjo izpusta v obstoječi potok.
Na trasi kanala 1 je predvideno črpališče za prečrpavanje iz nižje ležečega predela v jašek J15 in nato v čistilno napravo.
Meteorno kanalizacijo pa na lokaciji jaška J19 preko peskolova in lovilca olja speljemo v melioracijske kanale proti področju Blata. Drugi del meteorne kanalizacije pa pred čistilno napravo preusmerimo na peskolov in lovilec olja v obstoječi potok.

Komunalni odpadki se odvažajo na občinsko deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljalec odvoza odpadkov. Dostopi do zabojnikov morajo biti vedno dostopni s specialnimi smetarskimi vozili za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza so se dolžni ravnati v skladnu z odlokom o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju Občine Ribnica.
Kolikor na posamezni parceli zaradi dopolnilne ali druge dejavnosti nastajajo posebni odpadki, je potrebno v projektu za pridobitev dovoljenj predvideti prostor za zbiranje in odvoz skladno z zahtevami zdravstvene inšpekcije. Vse deponije za potrebe dejavnosti morajo biti na zemljiščih investitorja.

Na območju zazidalnega načrta poteka visokonapetostno omrežje 20 kV, ki ga je potrebno prestaviti. Območje se bo napajalo iz obstoječe trafo postaje, ki je locirana pri osnovni šoli. Za področje novega zazidalnega načrta se zgradi nova trafo postaja. Trasa omrežja in lokacija trafo postaje je razvidna iz karte elektro omrežja, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
Trasa elektro omrežja poteka na nasprotni strani, kot trasa vodovoda in kanalizacije.
Na isti trasi kot nizkonapetostno omrežje je tudi omrežje javne razsvetljave.
Za javno razsvetljavo uporabimo svetilke UE 283, višine 4 m.
Lokacija trafo postaj in trasa omrežja je razvidna iz karte komunalnih naprav (elektro in telefonsko omrežje) v M 1 : 1000.

Na območju zazidalnega načrta ni telekomunikacijskega omrežja. Priključitev telekomunikacijskega omrežja je v ATC Dolenja vas. Na območju zazidalnega načrta se zgradi kabelska kanalizacija.
Jaški PTT kabelske kanalizacije se izvedejo v takem razporedu, da je mogoče priti s kabli v najbližja fasadna razvodišča in iz njih nadaljevati priključevanje predvidenih objektov.
Cevi za novo omrežje se položi vzporedno z elektroenergetskim omrežjem.
Lokacija telefonskega omrežja je razvidna iz karte komunalnih naprav (elektro in telefonsko omrežje) v M 1 : 1000.

V območju ZN trenutno ni predvidena dejavnost, ki predstavlja večjo nevarnost za onesnaževanje zraka. Predvidena gostota malih kurišč pa lahko predstavlja povečano emisijo, še zlasti ob uporabi slabših vrst goriva. Posebno pozornost je potrebno posvetiti temu, da se ne bi povečale emisije.
Za objekte tehnoloških dopolnilnih dejavnosti ali posebna kurišča določi pogoje Hidrometeorološki zavod RS.
Pri objektih, ki imajo možnost izgradnje obratovalnic dopolnilnih dejavnosti, je potrebno preveriti možnost prekomernega onesnaževanja zraka.

Soseska Mali Humec je zaradi svoje lege nekoliko izpostavljena prometnemu hrupu – tranzitni promet. S posebnimi ukrepi želimo zmanjšati hitrosti in s tem tudi ublažiti hrup. Po maksimalni dolžini ob cesti naj bodo protihrupne ozelenjene bariere. Celotno območje zazidalnega načrta spada v III. stopnjo varstva pred hrupom – mešano območje, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje.
Mejne ravni hrupa za to območje so:
– dnevna 60 dBA – nočna 50 dBA,
kritične ravni za obravnavano območje so:
– dnevna 69 dBA – nočna 59 dBA,
mejne ravni hrupa za posamezen vir znotraj območja ZN pa so:
– dnevna 48 dBA – nočna 58 dBA.
V lokalih v pritličjih večnamenskih objektov niso dovoljene hrupne dejavnosti, ki poslabšujejo bivalne pogoje soseske.

Meteorne vode z utrjenih površin (parkirišč in ploščadi) je potrebno pred iztokom očistiti s peskolovci, ki so opremljeni z lovilci olja.
Pri dopolnilnih dejavnostih definira pogoje za posamezno dejavnost pristojna inšpekcijska služba.
Po končani gradnji je potrebno območje urediti skladno z rabo površin. Vse proste površine je potrebno urediti zavarovanja zemljišč pred erozijo in prekomernim onesnaževanjem sosednjih zemljišč.

Pogoji protipožarne zaščite so podani v pogojih požarne inšpekcije.

Zazidalni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na obravnavanem območju. Določila zazidalnega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih odločbah.
Poleg določil zazidalnega načrta je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor posebej.
Pri urejanju objektov in spremembi namembnosti ali pri definiranju dopolnilnih dejavnosti v objektih je nujno upoštevati potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe manipulacije in parkiranja. Pri vsakem posegu je potrebno preveriti zadostnost zunanjih površin in zagotoviti pregledne in varne dostope in dovoze.
Izbor novih ali dopolnilnih programov mora projekt vključevati tudi presojo ekološke obremenitve okolja.
Projekt hortikulture mora biti posebej opredeljena ureditev na zelenicah, ki spadajo k objektom. Vrste zelenja naj bodo določene, pri čemer naj bo lastnikom prepuščena svoboda pri izbiri in lociranju ozelenitve razen v delih, kjer so označene nujne ozelenitve z ustrezno vegetacijo. Potrebno je paziti pri preglednosti cestnega omrežja ter glavnim vedutam naselja.
Pri izvajanju sprememb zazidalnega načrta morajo biti glede na njihova določila upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higienski, varnostni in drugi predpisi.

Določila odloka o pomožnih objektih je potrebno smiselno prilagoditi tako, da tlorisna bruttoetažna površina vseh objektov na zemljišču ne sme presegati 30% etažne površine stanovanjske hiše.

Investitor se pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobi smernice zdravstvene inšpekcije za projektiranje glede sevanja radona.
Za gradnjo novih prostostoječih objektov, dopolnilnih objektov ter dozidav izdela registrirana gospodarska družba za dejavnost urbanističnega načrtovanja lokacijsko dokumentacijo, ki je osnova za izdajo dovoljenja in projektiranje.

Zazidalnega načrta za območje stanovanjske soseske R6/S6 Mali Humec je na vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam na Občini Ribnica.

Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega načrta opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.