Na podlagi 17. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 38/95), 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Semič na seji dne 26. 2. 1998 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90 št. ter Uradni list RS, št. 57/95) in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91, 11/91 in Uradni list RS, št. 45/95 in 57/95), ki veljajo na prostoru Občine Semič na podlagi drugega odstavka 22.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in se nanašajo na:
– dopolnitev ureditvenih območij naselij z uskladitvijo posegov na 1. območja kmetijskih zemljišč,
– opredelitev novih območij varstva naravne in kulturne dediščine,
– določitev območja novih vodnih virov,
– določitev načinov urejanja prostora.
Celotno besedilo sprejetih odlokov se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev nadomesti z naslednjim besedilom:

V poglavju 3.9. Razvojne usmeritve v prostoru in varstvo okolja, se posamezna podpoglavja delno dopolnijo oziroma spremenijo tako, da glasijo:
3.9.1. Strategija urejanja prostora in organizacija dejavnosti v prostoru
Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru
Osnovni pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, boljše pogoje za življenje v mestnem naselju in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
a) Strategija dolgoročnega razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v prostoru
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategijo razvoja:
1. Demografski razvoj (ki bo temeljil na naravni rasti in pozitivnih selitvenih tokovih, ki bodo manjši kot v preteklosti) bo potekal skladno z že oblikovano politiko policentričnega razvoja. Pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni porast prebivalstva obstajal znotraj posameznih gravitacijskih območij oskrbnih vasi. S takšno strateško usmeritvijo bomo ohranjali vitalnost celotnega prostora Občine Semič.
2. Z omrežjem naselij in z usmeritvami za razvoj naselij po omrežju naselij bomo v prostoru občine ustrezno razmestili prebivalstvo in (sekundarne, terciarne in kvartarne) dejavnosti v prostor.
3. Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva iz hribovitih in manj razvitih območij občine bomo zagotovili boljšo prometno povezanost teh krajev, z ureditvijo osnovnega komunalnega standarda, boljšo osnovno dnevno preskrbo in z drugimi aktivnostmi.
4. Razvoj kmetijstva in gozdarstva bomo primarno pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva.
5. Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje. Za izboljšanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, tal, prekomeren hrup) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe sanacije.
6. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali s pravočasnim vrednotenjem te dediščine. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
7. Na področju širšega zaledja Črmošnjic bomo uskladili navzkrižne interese turističnih aktivnosti in produktov (predvsem potreb za razvoj smučišča Gače ter površin za šport in rekreacijo) s kmetijskimi in gozdarskimi ureditvami, ter naravovarstvenimi pogoji. To območje bomo razvijali kot perspektivno turistično območje občine.
b) Operativne usmeritve za razvoj naselij
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
– prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda,
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
– dvigom komunalnega standarda,
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
– ureditvijo telekomunikacijskih povezav.
Na podlagi teh operativnih usmeritev bodo v prvi fazi pri razvoju naselij prednostne naslednje naloge:
1. V pomembnejših naseljih (naselja občinskega pomena ter oskrbni centri):
– stanovanjsko graditev bomo načrtovali tako, da bo čimbolj racionalna in oblikovalsko najprimernejša, vendar bomo upoštevali tiste vrednosti, ki jih prebivalci iščejo v svojem okolju;
– gradnjo bomo usmerjali (kolikor bo le mogoče) na slabša kmetijska oziroma slabša gozdna zemljišča, pri tem pa bomo upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo;
– urejanje stavbnih zemljišč bomo učinkoviteje zagotavljali z usmerjanjem novogradenj v posamezna zaključena območja;
– gradnjo bomo predvsem usmerjali k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo že pozidanih območij naselij in jedra Semiča.
2. V lokalno oskrbnih centrih ter v drugih naseljih: gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij, sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost.
c) Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru:
– industrijsko bomo razvijali pretežno na obstoječih lokacijah. Manjše obrate bomo odpirali v lokalno oskrbnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor,
– površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih vaških oskrbnih centrov ter s prenovo vaških jeder in jedra Semiča. Dodatne površine bomo zagotavljali v Semiču,
– osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovne funkcije tega prostora. Samo na podlagi razvitega kmetijstva in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so turizem, drobno gospodarstvo itd.
č) Usmeritve razvoja sekundarnih počitniških bivališč:
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj sekundarnih počitniških bivališč so:
Gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno urejenih parcelah, zato bomo za taka območja izdelali zazidalne načrte in podrobne oblikovalske usmeritve za arhitekturo objektov:
– za opredelitev potencialnih lokacij za gradnjo počitniških ali stanovanjskih kapacitet bo občina pripravila posebno študijo ter vrsto in količino opredelila po definiranju turističnega proizvoda Semič,
– preureditev opuščenih kmetijskih objektov na območju opuščenih kočevarskih naselij je možna ob upoštevanju usmeritev strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. V hribovitih območjih je možna gradnja posameznih počitniških hiš znotraj naselja, ob upoštevanju gabarita iz temeljnih arhitektonskih elementov grajene strukture,
– nadaljnja gradnja sekundarnih počitniških bivališč bo temeljila na kompleksni in podrobni proučitvi že obstoječih ali potencialno primernih območij.
d) Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v prostoru:
Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru občine ter za zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitve, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda bomo razvili naslednje tipe naselij:
– Pomembnejše lokalno središče – center Občine Semič
Naselje Semič se bo krepilo v osrednji občinski center in sicer kot upravno, kulturno in gospodarsko središče občine. Naselje ima značaj mestnega naselja in ima s krepitvijo urbanih funkcij možnost pridobiti status mesta. Naselje se bo razvijalo kot osrednji oskrbni center občine.
Glavna razvojna funkcija naselja je krepitev terciarnih in kvartarnih dejavnosti v centru naselja ter ustvarjanje ugodnih pogojev pri pridobivanju in opremljanju stavbnih zemljišč za potrebe malega gospodarstva. Proizvodne dejavnosti bomo ohranjali na območju sedanje tovarne Iskra. Zagotavljali bomo ustrezne površine za stanovanjsko gradnjo, tudi v kombinaciji z oskrbnimi dejavnostmi. Za potrebe športnih dejavnosti bomo namenili večje površine ob osnovni šoli, za kulturne dejavnosti pa v jedru naselja.
V gravitacijsko območje Semiča sodijo naselja Starihov vrh, Kot pri Semiču, Trebnji vrh, Sadinja vas, Gaber pri Semiču, Trata, Mladica, Vavpča vas, Coklovca, Sela pri Semiču, Kašča, Vrtača pri Semiču, Oskoršnica, Podreber, Brezje, Pugled, Lipovec in Nestoplja vas.
– Oskrbni centri (vasi)
Štrekljevec:
Štrekljevec bomo razvijali kot oskrbni center vzhodnega dela občine. Oskrbne funkcije naselja bomo koncentrirali ob lokaciji gasilnega doma v nadaljevanju novejše pozidave. Skladno z razvojnimi projekti bo v naselju zagotavljali tudi površine za kulturo, turistične aktivnosti ter ponudbo zalednega področja vinorodnih goric Osojnika in Malin. Nove stanovanjske površine bomo predvideli za naravni prirast prebivalstva širšega območja.
V gravitacijsko območje tega naselja sodijo naselja Brezova reber, Maline pri Štrekljevcu, Osojnik, Kal, Praproče, Sodji vrh in Gradnik, Omota.
Črešnjevec:
Naselje bomo razvijali kot drugi oskrbni center ožjega območja vzhodnega dela občine, na katerega gravitirajo naslednja naselja: Cerovec, Hrib pri Cerovcu in Krvavčji vrh. Širitev naselja in razvoj dejavnosti bomo omogočali predvsem v sklopu dopolnitve nastajajočega centra ob lokalni cesti, ki sodi pod naselje Cerovec, v Črešnjevcu pa bomo novogradnje usmerili v zgoščevanje obstoječe pozidave. V naselju bomo pospeševali tiste dejavnosti, ki pomenijo manjšo obremenitev za okolje, oziroma dejavnosti, ki jih bo po arhitektonski zasnovi in povzročenih vplivih na okolje možno prilagoditi stanovanjskemu okolju.
Stranska vas:
Naselje bomo razvijali kot tretji oskrbni center ožjega območja vzhodnega dela občine, na katerega gravitirajo naslednja naselja: Krupa, Moverna vas, Vinji vrh, Brstovec, Praprot.
Stanovanjske površine bomo zagotavljali z manjšimi širitvami. Ob vključevanju naravne in kulturne dediščine bo območje Stranske vasi definirano kot turistično območje.
Črmošnjice:
Kočevski Rog je osrednji potencial za razvoj turističnih aktivnosti zahodnega dela občine z vključevanjem naravne in kulturne dediščine. Z razvojem turističnega centra ter možno revitalizacijo nekaterih naseljih ob komunikaciji do Gač ima naselje Črmošnjice poseben status in sicer kot naselje s poudarjeno turistično funkcijo. V naselju bomo pospeševali dejavnosti, ki neposredno izboljšujejo turistično ponudbo občine, stacionarne kapacitete in objekte, ki jih lahko povezujemo kot izhodišče za vstop v regijski park Kočevska Kolpa.
V gravitacijsko območje Črmošnjic sodijo naslednja naselja: Mašelj, Srednja vas, Brezovica, Blatnik pri Črmošnjicah, Vrčice, Sela pri Vrčicah, Komarna vas, Gričice, Gače in Planina.
Rožni dol:
Rožni dol bomo razvijali kot oskrbno naselje za gravitacijsko območje naselij Hrib, Brezje, Potoki, Preloge, Pribišje in Gor. Laze. Na tem območju bomo razvijali turizem na kmetih, v povezavi s širšim zaledjem Semiča in Dolenjskih Toplic. Površine za stanovanjsko gradnjo bomo zagotavljali za naravni prirast prebivalstva.
– Ostala naselja
Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja, ki zaradi bližine večjih središč zgubljajo svojo funkcijo, imajo pa tudi stagnacijo prebivalstva. Ta naselja v bodoče ne bomo širila, dejavnosti pa bomo usmerjali tako, da zaustavimo praznjenje vasi. Predvsem bomo težili k zagotavljanju ustrezne dnevne oskrbe prebivalcev teh območij.
3.9.2. Raba in preobrazba prostora
Postopoma bomo spreminjali sedanjo namensko rabo prostora. Spremembe bodo najmočnejše v hribovitih območjih, kjer se prejšnje obdelovalne površine zaraščajo. S krčenjem jih bomo usposabljali za višinske pašnike. Na nižinskem območju občine in na drugih zemljiščih, ki so primerna za kmetijsko obdelavo, bomo izvajali agromelioracijska dela.
Pri usklajevanju navzkrižnih interesov, ki jih povzroča gospodarski in socialni razvoj pri namenski rabi prostora, bomo upoštevali obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije, s katerim so opredeljeni širši družbeni interesi, obvezna izhodišča občine, s katerimi so opredeljeni občinski družbeni interesi, 6. in 7. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96).
Pri presojanju možnih posegov bomo upoštevali:
– pri opredeljevanju za varovanje in rabo ene ali druge dobrine splošnega pomena bomo izhajali iz zemljiških, proizvodnih in vrednostnih bilanc glede na dolgoročne potrebe ter o spoštovanju izjemnih in nenadomestljivih kakovosti;
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem dobrin splošnega pomena in infrastrukturnimi posegi bomo primerjali in vrednotili najugodnješe rešitve s stališča posameznih infrastrukturnih dejavnosti, z rešitvami, ki v celoti ali najbolje varujejo dobrine splošnega pomena;
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem in rabo dobrin splošnega pomena in poselitvijo bomo upoštevali vlogo naselja v omrežju naselij, njegovo opremljenost s potrebnimi dejavnostmi ter izkoriščenost obstoječih stavbnih zemljišč oziroma možnost za realizacijo teh dejavnosti na teh zemljiščih; če to ni mogoče, bomo upoštevali rešitve, ki v največji meri varujejo dobrine splošnega pomena;
– uskladitev navzkrižnih interesov v prostoru bomo izvedli na podlagi prejšnjih usmeritev v dolgoročnem planu občine in v srednjeročnem planskem obdobju z navedenimi usmeritvami dolgoročnega plana in na podlagi projektov.
Navzkrižni interesi s predvideno rabo prostora z varovanjem območja kmetijskih zemljišč so prikazani v kartografskem delu Tematski karti – zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev – karta št. 1.
V srednjeročnih planskih procesih bomo opredelili območja zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij in uskladili bilance površin.
S stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v hribovitih območjih bomo zaustavili izseljevanje iz teh območij.
Za degradirana območja (kamnolomi, deponije) bomo pripravili sanacijske programe in določili drugo namembnost.
Površine, ki so dolgoročno predvidene za razvoj naselij in drugo rabo, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča, s tem da niso dopustna vlaganja v ta območja. Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnem planu.
3.9.3. Varstvo in izboljšanje okolja:
Varstvu okolja pred škodljivimi snovmi bomo namenili posebno družbeno skrb. Vodili bomo takšno gospodarsko in prostorsko politiko, ki bo omogočala, da bomo okolje zavarovali pred škodljivimi snovmi in ga izboljševali.
Spodbujali bomo razvoj sodobnih energetsko in surovinsko varčnih, čistih tehnologij. Vse naložbe bomo presojali tudi s stališča vpliva na okolje. Urbanistično dokumentacijo in investicijske programe tako za nove investicije kot za rekonstrukcije bomo izpopolnili s tehničnimi dokumenti o tehnologiji in napravah za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaževanje okolja, bomo obravnavali kot prednostno.
Med nalogami in usmeritvami razvoja, ki so dolgoročno najpomembnejše na področju varstva okolja v občini so:
Glede namenske rabe bomo:
– spreminjali rabo kakovostnim kmetijskim zemljiščem izjemoma in pod pogoji, kot jih določa zakon in preprečevali nadaljnje zaraščanje kmetijskih zemljišč,
– kakovostne gozdove, varovalne gozdove ter gozdove s posebnim namenom varovali pred vsemi posegi, ki bi prizadeli njihovo funkcijo,
– varovali vodne vire za preskrbo s pitno vodo ter pri tem upoštevali tudi potrebe sosednjih območij,
– varstvo in izboljševanje voda in zraka izvajali z zmanjševanjem virov onesnaževanja ter tudi s sanacijo, kjer je to že potrebno,
– opuščene kamnolome bomo sanirali glede na degradiranost in potrebe območja,
– naravno primernost prostora, predvsem pa naravne znamenitosti in kulturno dediščino uporabljali kot osnovo za razvoj turizma in rekreacije na način, s katerim ne bodo ogrožene njihove kvalitete.
Na področju varstva zraka bomo:
– dopolnjevali in vzdrževali zelene površine naselja,
– dosledno izvajali program urejanja prometnega režima z izgradnjo obvoznice Semiča, parkirišč na vpadnicah ter širjenjem zaprtih con.
Izboljšanje in ohranitev kvalitete vodotokov bomo izvajali z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda in z določitvijo varstvenih pasov in režimov okoli vodnih virov. Da bi to dosegli bomo:
– pospešeno dogradili potrebne čistilne naprave z osnovnim kanalizacijskim sistemom in zagotavljali njihovo trajno obratovanje v naseljih,
– zaščitili območja izvirov pitne vode ter aktivno varovali vodne vire pred onesnaženjem,
– skrbeli za varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevali njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru.
Na področju ravnanja z odpadki bomo:
– prešli na višji tehnološki nivo ravnanja s komunalnimi in industrijskimi odpadki (reciklaža),
– dosledno ohranjali in dograjevali sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov,
– problematiko ravnanja s posebnimi odpadki urejali na regijski ravni,
– preprečili vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirali.
Za varstvo pred prekomernim hrupom bomo:
– pri načrtovanju nove ali spremenjene rabe prostora, izgradnje ali obnove industrijskih obratov dosledno izvajali določila zakonskih predpisov (lokacije, dopustni nivoji hrupa itd.).
3.9.4. Varstvo naravne in kulturne dediščine
Naravno in kulturno dediščino bomo trajno varovali, še posebej pa njen najkvalitetnejši del, ki je razglašen ali predviden za razglasitev za kulturni spomenik oziroma naravno znamenitost.
Dediščina bo obravnavana kot spodbuda in možnost kvalitetnega razvoja, ne pa zgolj kot omejitveni faktor pri uporabi prostora. Predvsem bomo pri usmerjanju rasti in oblike naselij in oblikovanju krajine kot celote težili k ohranjanju krajinskih značilnosti ter varovanju objektov in območij naravne ter kulturne dediščine.
Za varovanje dediščine bomo pripravili odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini.
Dediščino bomo varovali na naslednje načine:
– z varovanjem v procesu planiranja v prostoru ter urejanju naselij in drugih posegov v prostor, posebno z uveljavljanjem varstvenih interesov pri določanju načinov gospodarjenja v prostoru ter pri nadaljnjem razčljenjevanju in konkretizaciji planskih odločitev kot osnove za njihovo realizacijo v prostoru, pri oblikovanju pogojev in meril za realizacijo planskih odločitev in pri nadzoru nad izvajanjem;
– pripravo strokovnih predlogov za zavarovanje tistih delov dediščine iz zasnove varstva naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost kot kulturne ali zgodovinske spomenike oziroma naravne znamenitosti;
– vodenjem in izvajanjem sanacijskih in restavracijskih del;
– z materialno podporo investitorjem, ki prenavljajo in vzdržujejo razglašene kulturne spomenike.
V kartografskem delu na karti “Zasnova naravne in kulturne dediščine” so prikazani spomeniki in območja njihovega varovanja, seznam spomenikov in območij kot priloga h grafičnemu delu je sestavni del tega odloka.
3.9.5. Način urejanja prostora
Razvoj posameznega naselja, območja in dejavnosti v prostoru bomo urejali skladno z zakonskimi določili:
– z urbanistično zasnovo naselja Semič, ki jo bo občina pripravila kot nadaljevanje dela priprave planskih dokumentov v letu 1998,
– v okviru ureditvenih območij naselij:
– z zazidalnimi načrti bomo urejali območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno in športno-rekreacijsko dejavnost,
– z ureditvenimi načrti bomo urejali jedro naselja Semič in območja, ki niso namenjena za graditev, vendar so pomembna za ohranitev naravne in kulturne dediščine (zelene rekreacijske površine, regulacije vodotokov, pokopališča);
– s prostorsko ureditvenimi pogoji urejali ostale dele naselja Semič ter vsa druga naselja v občini;
– z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav.
Izven ureditvenih meja območij naselij bomo z (s):
– ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih območij, območja varovanja naravne dediščine, razglašene za naravno znamenitost in kulturni spomenik),
– lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav,
– prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor.
Do sprejema novih ali noveliranih obstoječih prostorskih izvedbenih aktov ostanejo na prostoru občine v veljavi vsa določila obstoječih, sprejetih v okviru Občine Črnomelj. S programom izdelave prostorskih izvedbenih aktov bomo podrobneje opredelili njihovo vsebino ter način za uskladitev pogojev upravljalcev posameznih infrastrukturnih objektov in naprav ter ostalih uporabnikov prostora.
Doda se novo poglavje 4., ki se glasi: Obvezna izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev srednjeročnega planskega akta:
1. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000:

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Področje                                 Obvezno izhodišče
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kmetijstvo                               - območje kmetijskih zemljišč, trajno namenjenih kmetijski
                                           proizvodnji (1. območje kmet. zemljišč)
Gozdarstvo                               - območje varovalnih gozdov
Vodno gospodarstvo                       - območja pomembnejših vodnih izvirov in zajetij pitne vode
                                         – razmestitve zbiralnikov vode
Rudarstvo                                -
Naravna in kulturna dediščina            - območja varstva naravne dediščine (narodni parki, regijski parki,
                                            krajinski parki)
                                         – območja varstva kulturne dediščine (pomembnejši kulturni spomeniki)
Sanacija naravnih virov                  - sanacije območij onesnaženega zraka
Poselitev                                -
Promet                                   - magistralno cestno omrežje (magistralne ceste, regionalne ceste)
Energetika                               - magistralno elektroenergetsko omrežje (400 kV, 110 kV
                                           daljnovodi, razdelilne transformatorske postaje 400/xkV 220/x kV, 110/x kV)
                        
                                         – omrežje magistralnega tranzitnega plinovoda
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

2. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine:

Področje                                 Obvezno izhodišče
Vodno gospodarstvo                       - zasnova drugih virov
                                         – zasnova drugih podtalnic
                                         – druga zajetja
                                         – primarni vodovodi
                                         – odseki regulacije vodotokov
Gozdarstvo                               - gozdovi posebnega pomena
Rudarstvo                                - zasnova drugih rudnin (pesek, gramoz) 
Naravna in kulturna dediščina            - zasnova varstva naravne dediščine (naravni rezervati, naravni
                                           spomeniki, oblikovanje narave)
                                         – zasnova varstva kulturne dediščine (drugi kulturni spomeniki)
                                           Sanacija naravnih virov- zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne vode
                                           z zmogljivostjo pod 10.000 EE (druge čistilne naprave)
                                         – zasnova razmestitve primarnih zbiralnikov za tranzit odpadne vode
Poselitev                                - pomembnejše lokalno središče
                                         – zasnova ureditvenih meja območij naselij (zakonska obveza)
Promet                                   - zasnova prometnega omrežja, lokalne ceste
Energetika                               - zasnova energetskega omrežja (35 in 20 kV daljnovodi,
                                           razdelilne transformatorske postaje x/0,4 kV)

Točka 5. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se spremeni in glasi Razvoj obrambe in zaščite:
Zasnova območja za posebne namene ter druge potrebe zaščite je označena na ustrezni karti, ki zaradi svoje narave ni javno razgrnjena. Navzkrižne interese med primarno in predvideno rabo bomo uskladili v posameznih srednjeročnih obdobjih.
Doda se nova točka, ki glasi 6. Program dodatnih raziskav, analiz in študij:
Za strokovno odločanje o bodočem ekonomskem, družbenem in prostorskem razvoju občine bomo izdelali naslednje študije:
– oblikovanje turističnega proizvoda in promocija občine,
– dolgoročna strategija razvoja občine,
– reševanje problematike odpiranja novih delovnih mest,
– očiščevanje in odvajanje odpadnih voda naselja Semič in ostalih naselij v občini,
– kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo njihovih zmogljivosti,
– zajemanje pojavnih oblik mestne rente v sklopu financiranja komunalnega gospodarstva in ocenitev komunalnih fiksnih skladov,
– nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacijskega sistema.

V prostorskih sestavinah družbenega plana se posamezna poglavja delno dopolnijo oziroma spremenijo tako, da glasijo:
Poglavje 1. Prostorski razvoj se spremeni v 1. Cilji urejanja prostora in varstva okolja in glasi:
Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo skladno z globalno zasnovo v dolgoročnem planu nadaljevali z aktivnostmi, ki so bile pričete v preteklem srednjeročnem obdobju. V naslednjem obdobju bomo zaradi varstva površin za proizvodnjo hrane, racionalne rabe obstoječe in predvidene komunalne, energetske in prometne infrastrukture nadaljevali s pričetimi aktivnostmi za odpravo teh problemov.
Na podlagi določil prostorskih sestavin dolgoročnega plana bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresničevanje določil nove prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor.
Za učinkovito uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v prostorsko izvedbenih aktih, bomo postopoma uveljavili ukrepe na posameznih spremljajočih področjih, ki imajo svoj neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju in ukrepi na področju zemljiške politike. S slednjimi bomo preprečili tiste razloge neskladnega prostorskega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči, posledica pa je disperzna urbanizacija.
Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, spodbujali razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaženje okolja. Zato bomo vse investicije preverjali že v fazi vključevanja v planske dokumente, detajlno pa v fazi priprave investicijskega programa in prostorskega izvedbenega akta tudi s stališča vplivov na okolje. Za zmanjšanje onesnaževanja voda bomo širili mrežo odvajanja odpadnih voda.
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bo ustrezna pozornost posvečena uravnoteženi zastopanosti vseh interesov, ki so prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč pred ozkimi lokalnimi.
Glede na nekatere nedoročenosti pri prostorskih sestavinah dolgoročnega plana bomo nadaljevali z izdelavo podrobnejših strokovnih podlag ter na teh osnovah ustrezno dopolnjevali dolgoročne planske dokumente.
Za zavarovanje naravnih in ustvarjenih kvalitet območja Kočevskega Roga in Gorjancev si bomo skupaj s sosednjimi občinami prizadevali, da ta območja opredelimo kot krajinski park. V ta namen bomo sodelovali pri pripravi posebnih strokovnih podlag kot osnovi za razglasitev, pri tem bomo upoštevali potrebe za oblikovanje turističnega produkta območij, predvsem pa uskladili možnosti za realizacijo večjih športno-rekreativnih površin.
Prostorski razvoj občine je opredeljen z dolgoročnim planom. Temeljno načelo politike urbanizacije je policentrični razvoj občine, predvsem krepitev centra občine, lokalnega središča ter oskrbnih centrov (vasi) z njihovimi gravitacijskimi območji. V okviru policentričnega razvoja pa bo potekal tudi proces prestrukturiranja omrežja/naselij v občini z namenom, da se zagotovi čimbolj ekonomična razporeditev njihovih funkcij v prostoru.
Nadaljevali bomo politiko varovanja najboljših kmetijskih zemljišč, vendar bomo zaradi zagotavljanja možnosti nadaljnjega razvoja gospodarstva na obstoječih lokacijah ter smotrnega razvoja naselij občinskega pomena namenili urbanizaciji tudi del kmetijskih zemljišč 1. območja.
Prek gospodarjenja z gozdovi in drugimi ukrepi bomo zagotovili ohranjanje gozdnih površin ter naraščanje gozdnega prirasta in krepili varovanje gozdov s posebnim pomenom in varovalnih gozdov.
Graditev stanovanj bomo usmerjali predvsem na manj kvalitetna zemljišča. Nove stanovanjske površine bomo pridobivali tudi v predelih, predvidenih za prenovo. Racionalno bomo izrabili tudi proste površine znotraj obstoječih naselij.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo površine za potrebe malega gospodarstva in industrije zagotavljali pretežno v Semiču z odprtjem proizvodno-servisne cone ter pripravo zemljišč v sklopu zazidalnega načrta Iskra.
Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju potrebnih količin in kvaliteti vod. Nadaljevali bomo delo pri raziskavah novih vodnih virov in izvajali predpise o varovanju ter fizično zavarovali območja vodnih virov.
Posebno skrb bomo namenili razvoju in vzdrževanju obstoječe komunalne, prometne in energetske infrastrukture.
Razvijali in izpopolnjevali bomo skupne osnove družbenega sistema informiranja skupaj s prostorskim informacijskim sistemom. Zagotovili bomo funkcionalni prostor za potrebe obrambe in zaščite.
Občina Semič bo sodelovala pri nalogah, ki izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 in njegovih dopolnitev.
Poglavje 2. Namenska raba površin se spremeni v Namenska raba prostora na območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora in glasi:
Skladno z dolgoročno zasnovano politiko policentričnega razvoja bomo večino posegov izvajali v Semiču kot občinskem središču ter v oskrbnih centrih Štrekljevcu, Črmošnjicah, Črešnjevec-Cerovec, Rožnem dolu in Stranski vasi. V naštetih naseljih bomo izvajali sprejete prostorske izvedbene akte oziroma bomo glede na potrebe pripravili in sprejeli nove izvedbene dokumente, ki bodo podlaga za izvajanje neposrednih posegov v prostor.
2.1. Namenska raba površin
V naslednjem obdobju bomo s pozidavo za stanovanja, proizvodne in terciarne dejavnosti ter za izgradnjo infrastrukture spremenili namembnost 43,5 ha kmetijskih površin, od tega 1,04 ha s prvega območja.
Zaradi neusklajene rabe prostora je kot stavbno zemljišče dodatno opredeljenih 50,3 ha že pozidanih kmetijskih zemljišč.
2.2. Kmetijske ureditve
Z agrooperacijami bomo usposobili zemljišča na območju Stranske vasi in Krupe ter nekatere druge na ostalih manjših površinah v 1. območju kmetijskih zemljišč. Na površinah na območju Stranske vasi bomo izvedli tudi komasacije zemljišč.
Za boljše izkoriščanje kmetijskih zemljišč in povečanje pridelave hrane bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– varovanje in izboljšanje vseh kmetijskih površin, predvsem pa zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji,
– aktiviranje in vključitev v proizvodnjo vseh neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč, za kar bo pripravljena posebna evidenca,
– opredelitev do zemljišč v zaraščanju, izvedena skladno s prostorskimi preveritvami in možnostmi izboljšave teh zemljišč,
– dopolnjevanje sedanjega načina kmetovanja z novimi dejavnostmi in kulturami, ki imajo na območju pogoje ter izboljšanje pogojev pridelave (oroševanje, namakanje, trajni nasadi) in uvajati pridelavo bio prehrane; zdravilnih zelišč predvsem na območju C, kjer se ni uporabljalo umetnih gnojil,
– uvedba dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v obliki vinotočev in turistične ponudbe na kmetih.
2.3. Gozdarske ureditve
Skladno s programom razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list Republike Slovenije, št. 14/96) bomo na področju gospodarjenja z gozdovi izvajali naslednje aktivnosti:
– omogočili racionalnejšo izrabo gozdnih površin,
– v gozdnogospodarskih načrtih predvideli ukrepe za obnovo gozdov in njihove reproduktivne sposobnosti,
– skupaj s kmetijsko in urbanistično službo opredelili površine, ki so sedaj v zaraščanju in jih je potrebno rekultivirati, to še posebno velja za območja Gorjanških košenic,
– racionalizirali rabo in gospodarjenje z gozdovi na območjih, ki so pomembna z vidika vodooskrbe in zajemanja podtalnice,
– opredelili območja gozdnih zemljišč, ki so perspektivna za izrabo v turistične namene,
– uskladili navzkrižne interese pri sedanji rabi gozdov (s turizmom, rejo konj in ovac s funkcijami teh površin za divjad, prehajanjem intenzivnih vinogradniških kompleksov v varovalne gozdove nad Semiško goro ipd.),
– skupaj z upravljalci gozdov poskrbeli za racionalno gradnjo gozdnih cest ter poskrbeli za redno vzdrževanje obstoječih.
2.4. Vodnogospodarske ureditve
Nadaljevali bomo z raziskavami in programi za dokončno sanacijo reke Krupe, da bo iz sedanjega 3. razreda prešla v 2. ali 1. razred. Istočasno bomo redno vzdrževali obrežja ter pritoke Krupe na območju občine ter vodnogospodarske objekte.
Varovali bomo vodne vire, ki se uporabljajo za javno oskrbo z vodo ali so za tako uporabo predvideni, skladno z odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine ter opredelili nova območja zavarovanja (Črmošnjice).
2.5. Raziskovanje in izkoriščanje rudnin
Skupaj z upravljalci evidentiranih odprtih kamnolomov bomo pripravili ureditvene načrte za njihovo sanacijo.
Doda se novo poglavje 3. Razvoj dejavnosti v prostoru, ki se glasi:
3.1. Urejanje stavbnih zemljišč
Občina bo pridobila zemljišča za organizirano gradnjo za stanovanjske potrebe v Semiču, za razvoj drobnega gospodarstva ter komunalno in cestno infrastrukturo.
Urejanje stavbnih zemljišč bo obsegalo različno stopnjo komunalne opreme:
– obstoječe individualne gradnje bodo dograjevane do polne komunalne opreme,
– stavbna zemljišča za razvoj malega gospodarstva bodo polno oziroma delno komunalno opremljena, vendar ne brez elektrike, makadam ceste s pločnikom, vode, tt linij in čiščenja odpadnih voda.
Za potrebe gradenj gospodarskih in družbenih objektov bo obveznost za izgradnjo komunalnih naprav, skladno z izvedbenim načrtom, prenešena na investitorje posameznih objektov. Individualne lokacije izven organiziranih sosesk bodo pripravljene brez komunalne opreme, obveznost za izgradnjo komunalnih naprav bo prenesena na individualne investitorje. Pri tem bo uveljavljeno načelo, da investitorji zgradijo komunalne naprave sami ali s sofinanciranjem preko programa v krajevni skupnosti, v kateri so take lokacije.
Za nadaljnje delo na področju pridobivanja, opremljanja in oddajanja stavbnih zemljišč bomo pripravili poseben program vrednotenja minulih vlaganj ter oblikovali celovito politiko gospodarjenja na področju opremljanja naselij z osnovno infrastrukturo. Opredelili bomo vire financiranja ter kriterije porabe teh sredstev.
Stanovanjsko gradnjo bomo izvajali na organiziran način v naselju Semič s pripravo zazidalnih kompleksov Vavpča vas in Semič I ter poiskali možnosti za zapolnitev obstoječe urbane strukture.
3.2. Prostorski razvoj dejavnosti sekundarnega sektorja
Proizvodne dejavnosti bomo razvijali ob industrijskem kompleksu Iskra. Večjih obratov na ostalih lokacijah, razen kjer to dopuščajo prostorske možnosti, ne bomo razvijali.
3.3. Prostorski razvoj terciarnih dejavnosti
Za razvoj terciarnih dejavnosti bomo pripravili program izgradnje poslovnega centra v kombinaciji s stanovanjsko gradnjo ob Vavpči vasi. Te dejavnosti bomo razvijali tudi v posameznih oskrbnih naseljih ter izjemoma tudi na drugih, ugodnih in dostopnih lokacijah.
3.4. Prostorski razvoj družbenih dejavnosti
3.4.1. Osnovno šolstvo in otroško varstvo
Potrebne površine za osnovno šolstvo bomo zagotavljali v obstoječi osnovni šoli v Semiču in Štrekljevcu. Kompleks zadostuje tudi za nadaljne širitve. Za šole, v katerih se ne izvaja izobraževalni proces, bomo pripravili programe za spremembo namembnosti.
Otroško varstvo bomo zagotavljali v oddelkih otroškega varstva v vrtcu Semič ter z organiziranjem oblik družinskega varstva. Za potrebe otroškega varstva se bodo zagotavljale dodatne površine za širitev vrtca.
3.4.2. Kultura
Kulturne dejavnosti se bodo še naprej odvijale v Kulturnem domu ter v osnovni šoli Semič, delno pa tudi v večnamenskih domovih v posameznih naseljih.
3.4.3. Telesna kultura
Za potrebe športnih aktivnosti se uporabljajo športne odprte in pokrite površine osnovne šole Semič, športna dvorana, večnamenski domovi v posameznih naseljih ter športni kompleks Gač. Odprte športno-rekreativne površine bomo zagotavljali v novem športnem kompleksu pod osnovno šolo Semič.
3.4.4. Turizem
Za učinkoviti razvoj občine Semič kot turistične destinacije bomo v sklopu projekta Oblikovanje turističnega proizvoda in promocije občine predvsem upoštevali težnje po kompleksni ponudbi že izoblikovanih produktov ter jih navezali na širšo ponudbo Bele krajine in srednjega toka reke Krke. Z razvojnimi projekti CRPOV bomo ugotovili dejanske možnosti vključevanja lokalnega prebivalstva v turistično ponudbo.
Pospeševali bomo razvoj zdravega – zelenega in bio turizma na celotnem področju občine ter turizma na kmetih v kombinaciji z aktivnostmi regijskega parka Kočevsko-Kolpa.
3.5. Infrastruktura
3.5.1. Cestno omrežje
Za izboljšanje dostopnosti do posameznih naselij in medsebojno povezavo bomo pripravili program razvoja cestnega omrežja občine. Sedaj lokalno cesto Ručetna vas-Semič-Štrekljevec-Jugorje bomo predlagali za prekategorizacijo v regionalno cesto in pripravili projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo njenih posameznih odsekov ter deviacijo te ceste pri Semiču vse do Štrekljevca.
Z upravljalcem lokalnih cest bomo pripravili projekte rekonstrukcij, pri čemer bomo upoštevali celovite rešitve na potezih skozi naselja. Rezervira se koridor za obvoz centra Semič v nadaljevanju južne obvoznice od Sv. Mihaela do ovinka pri hiši Kralj Nežke v Semiču, za povezavo železniške postaje s sedanjo LC Ručetna vas- Semič.
3.6. Energetika
3.6.1. Oskrba z električno energijo
Za oskrbo z električno energijo bodo do konca tega srednjeročnega obdobja zgrajene trafopostaje 20/0,4 kV s pripadajočimi priključnimi 20 kV daljnovodi: Brezovica pri Črmošnjicah, Rožni dol-vas, Potoki 2, Prelogi, Sela pri Vrčicah, Trebnji vrh, Starihov vrh, Nestoplja vas, Brezje, Pugled, Stranska vas 2, Stranska vas 3, Moverna vas, Dolenjce, Mala gora, Hrib, Praproče, Vrbince in Brezova reber. Za boljšo oskrbo bo izvedena nova RTP postaja Semič s priključnim daljnovodom 2 x 110 kV.
Poleg tega bodo še večja vlaganja v vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječem visokonapetostnem in nizkonapetostnem omrežju.
3.6.2. Oskrba z naftnimi derivati
Za izboljšanje oskrbe z naftnimi derivati bomo usposobili nove lokacije za izgradnjo bencinskih servisov.
3.6.3. Plinifikacija
V okviru izboljšanja energetske bilance ter varovanja zraka se bomo zavzemali za vključitev občine v plinovodni sistem Slovenije. Do priključitve na primarne plinovode bomo izgradili lokalni plinovodni sistem napajan iz cisterne.
6.3.7. Komunalni vodi in naprave
6.3.7.1. Vodovod
Oskrba s pitno vodo na območju občine bo prednostna dejavnost. V okviru te dejavnosti bomo izvajali naslednje aktivnosti:
1. Nadaljevali bomo s hidrogeološkimi raziskavami za odkrivanje novih vodnih virov pitne vode, ki jih bomo namenili:
– za količinsko in kakovostno dopolnitev obstoječih vodnih virov,
– za oskrbo področij, ki še nimajo javnega vodovoda oziroma se oskrbujejo z vodo iz oporečnih lokalnih virov,
– hidrogeološke raziskave bomo izvajali tudi za potrebe določevanja prispevnih območij in ukrepov za varovanje vodnih virov.
2. Obnavljali in vzdrževali bomo obstoječe vodovodno omrežje in objekte v takem obsegu, da bodo sanitarno in tehnično brezhibni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.
3. Nadzirali bomo kakovost pitne vode v javnih in lokalnih vodovodih.
4. Skrbeli bomo za razvoj vodooskrbe in gradili nove vodovode na območjih, ki še nimajo javnega vodovoda.
5. Obnavljali bomo lokalne vodovode in jih vključevali v sistem javne oskrbe s pitno vodo, skladno interesu sedanjih lastnikov.
6. Sprejeli bomo odlok o zaščiti vodnih virov ter aktivno varovali vodne vire pred onesnaženjem.
8. Belokranjski vodovod
Za dodatno oskrbo s pitno vodo bomo usposobili vodne vire:
– Blatnik,
– vrtine na območju Osojnika.
Za napajanje vodovoda Dolenjskih Toplic sta na lokaciji izvira v Črmošnjicah vrtini Č-4/89 na parc. št. 7/5 in Č-5/90 na parc. št. 1/12, vse k.o. Črmošnjice.
3.7.2. Kanalizacija
S področja odvajanja odpadnih voda obratuje za naselje Semič centralna čistilna naprava. Čiščenje odpadnih voda v ostalih naseljih bomo reševali lokalno z malimi biološkimi čistilnimi napravami.
3.7.3. Zveze
Telekomunikacijsko omrežje bomo razširili na območjih, kjer so predvidene večje novogradnje, individualne stanovanjske pozidave in izgradnja proizvodno-servisne cone.
3.7.4. Pokopališča
Razširili bomo pokopališče in pripadajoče parkirišče v Semiču in dokončali poslovilni objekt ter uredili poslovilne objekte na vseh ostalih pokopališčih.
3.7.5. Odlagališča odpadkov
Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo v 1. fazi skupaj z občino Črnomelj usposobili prostor za nadaljnje odlaganje odpadkov, v 2. fazi pa bomo problematiko odlaganja odpadkov reševali za območje regije.
Poglavje 4. Načini urejanja prostora se glasi:
Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru bomo v prvi vrsti upoštevali varovanje dobrin splošnega pomena, racionalno rabo prostora, organizacijo dejavnosti, varovanja in izboljšanja okolja s ciljem zagotoviti vsem prebivalcem čimbolj enakovredne pogoje bivanja in dela.
Zaščitenim kmetijam bomo za povečanje oziroma funkcionalno zaokrožitev kmetij ali za njihovo preselitev, če v obstoječi strukturi naselja ni prostorskih možnosti za širitev, dovoljevali gradnjo tudi na 1. območju kmetijskih zemljišč. Neposredne posege bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
Za izvajanje vseh posegov, ki so predvideni do konca tega srednjeročnega obdobja, bomo izdelali prostorske izvedbene akte:
1. prostorske ureditvene pogoje za območje celotne občine, razen v delih, za katera so bili že sprejeti prostorski izvedbeni načrti,
2. zazidalne načrte za:
– proizvodno-servisno cono Vrtača v Semiču,
– poslovno-stanovanjsko gradnjo Semič I,
– poslovni center Semič II,
– proizvodno-oskrbno-storitveno cono Semič III,
3. ureditvene načrte za:
– športno-rekreacijsko območje Semič,
– športno-rekreacijsko območje Gače z Gričicami ter Črmošnjice,
– kamnoloma Gradnik, Vrčice, Brezje in Topli Vrh,
– športno-rekreacijsko območje Blatnika, Brezovice s Srednjo vasjo,
– Stranska vas – območje pri gasilnem domu,
– športni kompleks (motokros) v Stranski vasi,
– park Šrejf v Črešnjevcu.
V veljavi ostaneta do spremembe naslednja prostorska izvedbena načrta:
– odlok o zazidalnem načrtu Semič I (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/89 in Uradni list RS, št. 35/95 in 17/96),
– odlok o zazidalnem načrtu Gričice-Rog (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/88).
5. Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč
Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč:

--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naselje          Poseg                            Namen       Način          Površina           Kriterij
– lokacija                                        posega      urejanja       ha            upravičenosti
                                                                                                  posega
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Črmošnjice       širitev naselja, reambulacija    s           PUP            1,00                      b
Blatnik          reambulacija                     s           PUP            0,04                      d
--------------------------------------------------------------------------------------------------------

Oznake namena posega pomenijo: s – stanovanjska gradnja, tr – terciarne dejavnosti, t – turizem
Kriterij upravičenosti pomeni: b – 6. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89)
d – 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96)
6. Obramba in zaščita:
Območja za potrebe obrambe in zaščite bomo usklajevali tako, da bo možno nemoteno pripravljati prostorske izvedbene akte, pridobivati in opremljati stavbna zemljišča.
Pripravili bomo prostorske elemente za delovanje zaščite in reševanja skladno z zakonskimi določili in navodili.

9. Grafične priloge
Kartografski del sestavljajo naslednje karte:
I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev
I/1. Zasnova agrarnih operacij
II. Zasnova vodnega gospodarstva
III. Zasnova naravne in kulturne dediščine
III/1. Seznam spomenikov in varovanih območij
IV. Zasnova sanacij
V. Zasnova prometnega omrežja
VI. Zasnova omrežja zvez
VII. Zasnova energetskega omrežja
VIII. Zasnova naselij in območij za poselitev ter načinov urejanja
IX. Zasnova območij za obrambo in zaščito
X. Zasnova osnovne rabe prostora občine Semič do leta 2000
Kartografska dokumentacija: Prikazuje naslednje vsebine na preglednih katastrskih načrtih M 1: 5000 za celotno območje občine na parcelno natančnost:
1. Kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo
2. Vodno gospodarstvo
3. Naravna in kulturna dediščina
4. Rekreacija v naravnem okolju
5. Območja sanacij
6. Urbano omrežje
7. Prometno omrežje in omrežje zvez
8. Energetsko omrežje
9. Namenska raba prostora v območjih razvojnih središč
10. Načini urejanja v območju razvojnih središč
11. Namenska raba prostora – stanje

(hramba grafičnih prilog)
Novo poglavje 10. Hramba grafičnih prilog se glasi:
Grafične priloge – kartografski del in dokumentacija je izdelana v 4 izvodih in se hrani: 2 izvoda v prostorih Občine Semič, en izvod na Ministrstvu za okolje in prostor RS, Uradu za prostorsko planiranje Ljubljana in en izvod na Upravni enoti Črnomelj, Oddelek za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.