Na podlagi 31., 33., 45. in 50. člena zakona o planiranju in urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89) in 1. in 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter 17. člena statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 54/95) je Občinski svet občine Kozje na 23. redni seji dne 26. 3. 1998 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 39/90) sprejme ureditveni načrt za naselje Podsreda in njeno ožje in širšo vplivno območje, ki ga je izdelala Fakulteta za arhitekturo, št. naloge 9, v oktobru 1994.

Ureditveni načrt vsebuje:
– besedilo odloka o ureditvenem načrtu
1. prikaz iz dolgoročnega načrta Občine Šmarje pri Jelšah – usmeritve glede načina urejanja ureditvenih območij naselja s prostorskimi izvedbenimi akti M 1:5000,
2. prikaz regionalnih povezav z najširšim vplivnim območjem UN Podsreda,
3. prikaz širšega vplivnega območja UN Podsreda,
4. prikaz ožjega vplivnega območja UN Podsreda,
5. geodetsko podlogo z mejo območja M 1:1000,
6. prikaz strešne krajine m 1:1000,
7. regulacijsko karto in razdelitev območja na morfološke enote M 1:1000 in prikazom namembnosti površin,
8. prikaz namembnosti objektov,
9. ureditev zunanjih površin, M 1:1000,
10. shematični prikaz prometne ureditve,
11. karto telefonskega omrežja,
12. karto elektro omrežja M 1:1000,
13. karto vodovodnega omrežja M 1:1000,
14. karto kanalizacijskega omrežja,
15. zbirni načrt komunalnih vodov M 1:1000,
16. predlog ureditve javnih površin M 1: 250.

Ureditveni načrt določa:
– meje območja urejanja,
– regionalne povezave z najširšim vplivnim območjem in povezave s širšim ter ožjim vplivnim območjem naselja Podsreda,
– funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
– merila in pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor,
– merila in pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za komunalno opremljanje,
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– zaporednost izvajanja,
–obveznosti investitorjev in izvajalcev.

Območje urejanja ureditvenega načrta obsega:
1. ožje ureditveno območje (morfološke enote A – območje pred cerkvijo, B – centralno trško naselje in C – južno območje raznolike pozidave),
2. širše ureditveno območje D – Območje novih stanovanjskih objektov,
3. širše ureditveno območje E s športno rekreacijskimi in parkirnimi funkcijami,
4. Levstikov mlin.
1. Ožje ureditveno območje (morfološke enote A, B in C)
Meja poteka večinoma po parcelnih mejah, potek je podan od začetne točke na S-V vogalu parcele št. 32 proti severu, od tod poteka meja proti vzhodnemu robu dovozne ceste iz smeri stadiona, prečka križišče obeh dovoznih poti in se obrne proti zahodu, tako da sledi severni meji pokopališča, se obrne na SZ vogali pokopališča proti jugu ter poteka v tej smeri do vogala parcele št. 1588/2 od koder poteka po zahodnih mejah parcel št. 8/1, 10/1, 12, 14, 16/1, 17, 17/2, 21, 22, 78/1, 78/2, 78/3, 39/3, prečka regionalno cesto ter sledi južnemu robu parcele št. 80/4, se obrne proti jugu in prečka parceli št. 80/1 in 80/3, sledi zahodni in južni meji parcele št. 85, se obrne proti vzhodu in poteka po južnem robu parcele št. 82/2 do ceste, kjer se obrne proti severu ter prečka parceli št. 83/3 in 83/1 ter poteka do parcele št. 83/2, sledi južni in vzhodni meji te parcele in nato prečka parcelo št. 87/1, teče po vzhodnem in severnem robu parcele št. 71/1, se obrne proti severu in sledi vzhodnemu robu parcele št. 66 in parcele št. 61, prečka parcelo št. 1591/1 in regionalno cesto Senovo-Podsreda ter sledi vzhodnemu robu parcel št. 26, 49, 29/1 in 32 do izhodiščne točke na SV vogalu parcele št. 32.
2. Širše ureditveno območje D
Meja širšega ureditvenega območja D poteka od vzhodnega vogala parcele št. 84/1, po njenem SV in severnem robu, tukaj se obrne proti jugu ter sledi gozdni poti po robu parcele št. 87/1, nato se obrne proti vzhodu ter prečka parcelo št. 84/1 do njenega JV roba od koder teče po JV robu do izhodiščne točke na vzhodnem vogalu parcele št. 84/1.
3. Širše ureditveno območje E
Meja širšega ureditvenega območja E poteka od izhodiščne točke na SZ vogalu parcele št. 930/1, sledi njeni zahodni stranici proti jugu ter zahodnemu robu parcel št. 930/7 in 930/8, prečka cesto ter se obrne proti zahodu tako, da sledi južnemu robu parcel št.1333 in prečka regionalno cesto Kozje–Bistrica ob Sotli, sledi južnemu robu parcele št. 1673, se obrne na njenem JV vogalu proti severu, prečka parcelo št. 1673 ter teče do JV vogala parcele št. 1232/2, sledi vzhodnemu robu te parcele in parcele št. 1232/5 do njenega SV vogala, kjer se obrne proti zahodu, tako da teče po sredi parcele št. 1833/1 do zahodnega roba ceste Kozje–Bistrica ob Sotli. Tu se meja obrne proti severu in teče po zahodnem robu ceste, se obrne proti zahodu in prečka parceli št. 930/6 in 930/3 ter teče do izhodiščne točke na SZ vogalu parcele št. 930/1.
4. Levstikov mlin
Območje obsega parceli št. 1474/1 in št. 1475/1.

Določila ureditvenega načrta se nanašajo na morfološke enote, ki so:
A) območje trga pred cerkvijo,
B) centralno trško območje,
C) južno območje raznolike pozidave (plombe),
D) območje novih stanovanjskih objektov,
E) severno območje z obstoječimi rekreacijskimi površinami na travi in možnostjo občasnega parkiranja na utrjenih travnatih površinah,
Eg) območje gasilskega doma s prestavljeno vago in parkirnimi mesti,
F) Levstikov mlin
Enote so grafično označene na listu št. 6.

Naselje Podsreda gravitira na širšem regionalnem nivoju v potencialno turistično atraktiven prostor razpet med Rogaško Slatino, Celje, Krško, Novo Mesto in sosednjo Hrvaško. Z novo aktivnostjo in novimi programi lahko postane Podsreda zanimiv partner v novih regionalnih projektih. Spodbujati je potrebno nadalje fizično urejanje vseh vrst komunikacij kot tudi spodbujati njihovo intenzivnejšo uporabo (karta št. 2).

V prostoru širšega vplivnega območja UN Podsreda se nahajajo številna lokalna turistično atraktivna območja in stari trgi, ki se bodo povezali v enoten sistem turistične ponudbe. Območja kot so Koprivnica, Bizeljsko, Orešje, Zelenjaki in gozdno-rekreacijsko območje Orlice, številna turistično zanimiva arheološka najdbišča kot so M. Kamen, V. Kamen, Hrašje, Buče, Prelasko in druga, gradovi: Podsreda, Podčetrtek, Bizeljsko, ter trgi: Pilštanj, Kozje, Podsreda, Bistrica ob Sotli, Pišece itd., bodo povezani s panoramskimi peš in kolesarskimi potmi, konjskimi stezami ter cestami ter omogočali raznoliko turistično ponudbo (karta št. 3).

V ožjem vplivnem območju UN Podsreda je mogoče vzpostaviti številne nove in obnoviti stare lokacije za številne turistično atraktivne funkcije:
1. organizirati kmečki turizem na kmetiji Lap,
2. še nadalje razvijati program in prostorsko ureditev na gradu Podsreda,
3. dodatno urediti in programsko dopolniti Levstikov mlin,
4. organizirati ribolov na Bistrici (gojišča),
5. programsko in prostorsko revitalizirati območje Trebč z motelom, ribnikom in spominskim objektom,
6. aktivirati funkcijo Starih Sv. gor ter organizirati gostinsko ponudbo na izletniški točki,
7. izoblikovati naravno kopališče s spremljajočim programom severno od naselja Podsreda na potoku Bistrici,
8. organizirati kmečki turizem na kmetiji Vrtovšek,
9. obnoviti in turistično aktivirati Kukovičičev mlin,
10. organizirati kmečki turizem na kmetiji Spodnji Bračun,
11. organizirati kmečki turizem na kmetiji Rokec
12. v muzej na prostem prenesti ogrožene lesene arhitekture iz širšega vplivnega območja UN Podsreda,
13. organizirati izgradnjo ali ureditev povezovalnih cest in peš ter kolesarskih poti med načrtovanimi programi.
Lokacija posameznih načrtovanih programov je označena na listu št. 4.

Ureditveno območje je namenjeno predvsem razvoju bivalnih funkcij v naselju v kombinaciji z upravno-poslovnimi, kulturnimi, oskrbnimi in storitvenimi dejavnosti, v manjši meri pa tudi turističnimi. Urbanistični koncept zagotavlja možnosti revitalizacije naselja tako, da je v daljšem časovnem obdobju možna prenova obstoječih in graditev posameznih nadomestnih objektov, ki pa v končni fazi tvorijo zaključeno celoto in dajejo podobo urejenega in strnjenega naselja.
Glede na funkcijo se območje ureditvenega načrta členi v več morfoloških (ureditvenih) enot, in sicer:
A) območje trga pred cerkvijo – ohranja in nadgrajuje se mentalna podoba trga pred cerkvijo, z ustrezno parterno zazidavo in zasaditvijo lipe pred poslopjem nekdanjega župnišča poudarimo javnejši karakter tega prostora. Objekti, ki tvorijo stranice trga so gabaritno uravnoteženi, po svoji funkciji pa imajo v večini javne programe (cerkev, pošta, bavarska hiša, gostilna, kulturno-turistična funkcija).
B) centralno trško območje – centralno območje Podsrede se varuje kot urbanistična in arhitektonska dediščina zato so poleg vzdrževalnih in prenovitvenih del mogoče le rušitve dotrajanih in provizornih objektov in gradnja nadomestnih objektov v okviru obstoječih gabaritov ali tako, da se z novim gabaritom bistveno izboljša podoba naselja v skladu s spomeniško varstvenimi kriteriji. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati obstoječe arhitekturne značilnosti ter tradicionalne gradbene linije. Dopustna je namestitev novih kulturnih, storitvenih oziroma obrtnih programov, ki nimajo negativnih vplivov na prostor in to v kombinaciji s stanovanjsko funkcijo objektov tako, da se zagotovi stalna naseljenost kraja. Za vstopno cono v naselju z avtobusnim postajališčem, ki bo imela v prihodnje funkcijo sekundarne trške razširitve je potrebno predhodno izdelati idejni projekt, ki ga potrdi ZVNKD v Celju.
C) južno območje raznolike pozidave. V južnem območju naselja je potrebno z novimi posegi dvigniti kvaliteto ambienta in programa naselja. Območje ima pretežno stanovanjski karakter s posameznimi javnimi programi.
D) območje bodoče stanovanjske pozidave – po obsegu manjše območje je namenjeno gradnji 4–5 enodružinskih objektov, prilagojenih arhitekturni tipologiji kraja (strešine, vertikalni gabariti) za potrebe lokalnih prebivalcev v primerih nadomestne gradnje oziroma v primerih, ko izkoristijo lastniki objekta v trgu svojo trško hišo za javne funkcije. Objekti so položeni vzporedno z dovozno cesto ob pobočju. Hkrati bo potrebno vizualno sanirati oblikovno neustrezen rob naselja, bodisi z zelenimi zastori ali arhitektonskimi korekturami.
E) severno območje z obstoječimi rekreacijskimi površinami na travi in pomožnim objektom je hkrati prostor za občasno parkiranje na utrjenih travnatih površinah v primeru večjih prireditev v naselju (utrjen gramozni tampon pod travnato površino, kar preprečuje ugrezanje vozil in zablatenje).
Eg) območje gasilskega doma – predvidena je dozidava oziroma razširitev objekta gasilskega doma, oblikovanje širšega javnega prostora z novimi parkirnimi mesti ter premestitev vage iz stare lokacije. Za uspešnost predvidene dejavnosti v območju je potrebno predvideti dodaten izvoz na regionalno cesto.
F) Levstikov mlin – kompleks mlina se nameni turistično izletniški funkciji v povezavi s peš in kolesarskimi potmi in jahalnimi stezami.
Enote so grafično označene na listu št. 7.

V območju, ki se ureja z ureditvenim načrtom so dopustna:
– tekoča vzdrževalna dela vseh objektov in naprav,
– novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, dozidave in nadzidave objektov in naprav, ki niso predvideni za rušenje, če so posegi v skladu s spomeniško varstvenimi smernicami,
– postavitve začasnih objektov in naprav po posebnem preudarku,
– odstranitve objektov in naprav,
– gradnje in ureditve prometnih, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze
– postavitve, prestavitve in ureditve spominskih plošč in spomenikov,
– ureditev javnih in zasebnih talnih površin,
– ureditve zelenih površin skladno z ureditveno situacijo in drugimi merili in pogoji za urejanje tega območja.
Na območju predvidenih objektov in ureditev ni dopustno izvajanje nikakršnih posegov, ki bi kakorkoli ovirali bodoče gradnje in ureditve.
Na objektih, ki so z načrtom predvideni za rušenje, so dopustna nujno potrebna vzdrževalna dela. Prezidave, dozidave in nadzidave ter druga dela, ki bi povečala gradbeno vrednost objekta, niso dopustna.
Na območju ni dopustna dejavnost, ki bi presegala maksimalno dovoljeno raven hrupa 55dB .

Za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje so obvezna naslednja merila in pogoji, ki so prikazani v grafičnem delu ureditvenega načrta, in sicer so to:
– parcelacija in lega objektov na parceli,
– horizontalni gabariti,
– vertikalni gabariti,
– prečni profili ulic,
– trgi,
– uporaba avtohtonega materiala (v čim večji meri) in uveljavljenih konceptualnih in oblikovalskih principov,
– arhitekturni elementi in detajli fasad,
– zelene površine.

Vsa načrtovanja in izvedba posegov v varovanem območju naselja morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom ZVNKD Celje.
Osnovna urbanistična usmeritev temelji na ohranjanju principov urbanistične sheme z glavno trško komunikacijo (trgom) in nanjo pravokotne sekundarne mreže internih komunikacij, ohranjanje kontinuitete glavnega trškega prostora in srednjeveške parcelacije.
Po višinskem gabaritu naselje ne sme dobivati novih dominant. Stavbna dediščina se mora obnavljati samo v skladu z navodili pristojne spomeniške službe. Pri tem praviloma ni mogoče:
– pozidati vmesnega praznega prostora med sosednima hišama ob osrednjem trškem prostoru,
– poviševati stavb,
– zidati strešnih oken v obliki frčad,
– spreminjati naklona strehe,
– uporabljati na fasadah materiale, ki niso v skladu s predpisi spomeniške službe.
Usmeritve za oblikovanje trga določajo ureditev nivelete in diferenciacijo prometa, ponovno vzpostavitev stanja pred namestitvijo spomenika, tlakovanje in oblikovanje trške opreme.
Ob trgu niso možne nadomestne gradnje. Objekti, ki zaledje zaključujejo, naj bodo določeni z regulacijsko črto, ki jo določa trška vzporednica in so omejeni z najvišjim gabaritom P+1+M. V ostalih prostorskih enotah izven zaledja trga naj objekti sledijo zakonitostim prostora in specifičnemu značaju enote.
V širšem zaledju trga, to je v njegovem južnem delu, je možna predvidena gradnja kot zapolnitev prostih zemljišč ob upoštevanju značilnosti prostora in tako, da ni presežen obstoječi obseg naselja.
Prostor med mlinom in naseljem mora ostati nepozidan, prav tako tudi celotno vzhodno območje naselja na obeh bregovih reke Bistrice. Nepozidano mora ostati pobočje zahodno nad naseljem. Izrazi naj se rob historičnega jedra.

Osnovno urbanistično kompozicijo določa naselbinska struktura z glavno trško komunikacijo v osrednjem delu. Potrebno je ohraniti srednjeveško zasnovo in hkrati nameniti pozornost tudi detajlom, ki bogatijo tako naselje kot posamezno arhitekturo.

Horizontalne gabarite za predvidene objekte in obstoječe objekte, ki se prenavljajo ali dozidavajo, določa gradbena črta. Odmiki od objektov gradbene črte in zamiki gradbene črte preko regulacijske niso dopustni. Pri dopolnilnih gradnjah se mora gradbena črta novih objektov prilagajati smeri in zamikom obstoječih objektov.
Vertikalni gabariti predvidenih objektov se prilagajajo obstoječi zazidavi. V prostorskih enotah, ki mejijo na trški prostor je dopustna višina objektov ob vzporednih ulicah do P+1+M. Gabariti za posamezne objekte so razvidni v grafičnem delu ureditvenega načrta.
Slemena streh tečejo praviloma vzporedno z glavno komunikacijo, v zaledju oziroma notranjosti pa so nanjo pravokotna. Ravne strehe niso dopustne.
Tlakovanje ulic je razvidno iz grafičnega dela ureditvenega načrta v merilu 1:250.
Za oblikovanje tlaka so dopustni materiali kot so: granitna kocka ali mačje glave (dovoljena kombinacija z asfaltom in kamnitimi ploščami), obvezna pa je obroba, raster in mulda v kamnu. Dopustno oblikovanje tlaka je razvidno iz grafičnega dela ureditvenega načrta. Prehod iz pločnika na cestno površino je potrebno izvesti brez nivojskih razlik.
Pomožne objekte ni dopustno postavljati ob glavnih ulicah, temveč na dvoriščih za objekti ali na zelenicah med objekti (soglasje vseh oziroma večine stanovalcev).

Pri lokaciji objektov je potrebno upoštevati gradbeno črto, gabarit objekta, namembnost, smer slemena oziroma daljše stranice, določen tip objekta in smer dovoza. Tolerance pri grafično podanih tlorisnih gabaritih so dopustne do –15%, ob obveznem upoštevanju gradbene črte.

Pri vseh predvidenih objektih, ki niso prizidani obstoječim, je obvezna simetrična dvokapna streha z opečno (ali njej podobno) kritino z naklonom 40–42. Ostali objekti se oblikovno prilagajajo obstoječim in namembnosti (garaže, prizidki).

Pri prenovi objektov v lokale je potrebno upoštevati navodila ZVNKD v Celju, specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije in namembnosti, ustreznost napajanja in glede na omejen prostor tudi razpoložljiv prostor za parkirišča.
Prenova in dopolnitve obstoječih objektov naj bo namenjena tudi stanovanjem (predvsem v nadstropjih), kar naj omogoča revitalizacijo trškega jedra.
Prenova oziroma nadomestna gradnja naj omogoči aktiviranje zanemarjenih in neustrezno izkoriščenih parcel ob ohranjanju obstoječe parcelacije ter značilnosti sekundarnih komunikacij (smer, ozkost).
Posegi in dostopi na parcele naj bodo z dvoriščne smeri. Namembnost prenovljenih objektov naj bo v pritličju javni program, v nadstropjih pa stanovanja.

Krajinsko oblikovanje: Ohraniti je potrebno jasno razmejitev med grajenimi in naravnimi krajinskimi strukturami v prostoru. Nove dodatne površine zaradi razširjene turistične ponudbe, ki kakorkoli spreminjajo širšo krajinsko podobo naselja niso sprejemljive. Varovati je potrebno značilno strešno krajino naselja kot tudi rob naselja, ki ga zaključuje sadno drevje. Strogo je potrebno varovati pojavnost naselja v krajinski sliki zato niso dovoljeni vertikalni posegi v vidno polje panoramskih pogledov vzdolž glavnih komunikacij. V odprtem prostoru je potrebno varovati pobočja ob naselju kot tudi obvodni svet ob potoku Bistrica. Vse ureditve peš in kolesarskih poti in konjskih stez morajo biti izvedene sonaravno. Mostovi preko potoka Bistrice naj imajo lesene ograje oziroma po možnosti tudi leseno konstrukcijo. Parkirne površine naj bodo izvedene v utrjenih travnatih površinah in zasenčene z drevjem.

Ureditev javnih površin v naselju Podsreda
Pri tlakovni ureditvi trga je potrebno upoštevati značaj naselja (nikakor ne sme dobiti mestne podobe).
1. Ureditev prostora okoli cerkve: zaradi monumentalne podobe objekta popločimo prostor okoli cerkve s kamnitimi ploščami – lokalni kamen iz Bistrice. Ob objektu je predvidena bordura iz pranih prodnikov, cerkveni prostor zamejimo z živo mejo.
2. Ureditev parkirnega prostora za 30 PM
Na prostoru za pošto je potrebno izgraditi parkirni žep s 30 PM. Parkirni prostor je dostopen iz trga med pošto in cerkvenim objektom. Vse vozne površine na parkirišču so asfaltirane, parkirna mesta so popločena s travnatimi ploščami, parkirni žep je zamejen z 80 cm visoko rezano živo mejo.
3. Ureditev prostora pred hišo slovensko-bavarskega prijateljstva:
Predvidi se ureditev 8 parkirnih mest na travnatih ploščah. Dovoz do parkirnih mest je izveden z mačjimi glavami. Pred “bavarsko” hišo se načrtuje izgradnja okrasne ograje.
4. Ureditev tlakov na trgu pred pošto in cerkvenim objektom:
Ulica oziroma trg v severnem delu naselja je asfaltiran (asfalt s porfirnim agregatom), mulde so izvedene z mačjimi glavami. Trg ima “V” prečni profil s sredinskim odtokom meteorne vode.
5. Prestavitev grobišča v prostor pokopališča:
Obstoječe grobišče se po možnosti premesti v območje pokopališča in primerno obeleži.
6. Povrnitev ureditve okoli spomenika (zelenica) v prvotno stanje.
7. Ureditev tlakov v osrednjem trškem prostoru:
Osrednji del trga se prekrije z asfaltno prevleko z asfaltnim agregatom zelene barve (porfir) v kombinaciji s mačjimi glavami. Na mestu nekdanjega zelenega jezika (zelenice) v simetrali trga se oblikuje označitev z mačjimi glavami, kar hkrati dopušča izrabo trga kot enotnega funkcionalnega prostora (prireditve, sejmi). Ob objektih so za naselje značilni pasovi zelenic, ki jih prekinja popločenje z betonskimi ploščami na mestu zunanjih stopnišč v objekte ter na mestu uvozov v dvorišča. Med objekti in ravnino asfalta ali zelenic je predvideti borduro iz mačjih glav.
8. Ureditev ploščadi s spomenikom NOB na osrednjem križišču v naselju:
Ob urejanju glavnega vstopa v naselje se kvalitetnejše uredi obstoječa ploščad s spomenikom NOB tako, da se poploči s ploščami iz lokalnega kamna in zameji s paravani žive meje do višine 1,80 cm.
9. Ureditev avtobusnega postajališča s parkirnim prostorom in prestavitev vage:
Zaradi večje preglednosti in prometne varnosti je potrebno izoblikovati obojestransko avtobusno postajališče na vstopu v naselje ter organizirati parkirni prostor za kratkotrajno parkiranje za 8 PM. Urediti je potrebno odvodnjavanje iz regionalne ceste ter doseči večjo preglednost in varnost križišča na osrednjem trškem prostoru. V primeru gradnje nadstreška za avtobusno postajališče je potrebno pridobiti predhodno soglasje ZVNKD v Celju.

Površine funkcionalnih zemljišč so opredeljene tako, da poleg prikazanih javnih površin, kot so ulice, trgi in zelenice in javna parkirišča, pokrivajo celoten prostor ureditvenega območja. V okviru ureditvenega načrta so predvidene gradbene parcele in funkcionalna zemljišča v velikosti in obliki historične trške komunikacije, v južnem delu naselja pa so predvidene gradbene parcele do velikosti 800 m2.

Vse ceste za motorni promet imajo ob vstopu v ožje območje ureditvenega načrta poseben prometni režim. Na regionalni cesti Podsreda-Senovo je v območju naselja omejena hitrost motornih vozil na 30 km/h. Vse ostale ceste v okviru naselja so določene kot dostavne ceste, kjer ima prednost pešec in kjer je mogoč le lokalni dovoz osebnih avtomobilov do parkirnih prostorov in garaž v okviru dvorišč. Iz ožjega območja je izključen promet s tovornjaki, dostava pa se lahko opravlja le v določenem terminu. Izjemoma se dovoli prevoz glavnega trškega prostora s turističnimi avtobusi ter krajši postanek za vstop ali izstop potnikov.
Hitrost motornih vozil je maksimalno 30 km/h. Dopustna je zapora prometa z motornimi vozili (izjema je urgenca, taksi in lokalni dostop) ob določenem terminu.

Princip ureditve prometa je naslednji: Naselje je dostopno na vzhodni strani iz obvozne regionalne ceste Kozje- Bistrica ob Sotli, na zahodni strani pa po dvosmerni regionalni cesti Podsreda–Senovo, ki tvori osrednje križišče z osrednjo trško komunikacijo. Na križišču je potrebno urediti dvosmerno avtobusno postajališče, strogo omejiti hitrost ter izboljšati preglednost križišča z namestitvijo ogledal. Lokalni dostop v naselje je za prebivalce naselja mogoč tudi po rekonstruirani lokalni enosmerni cesti mimo Levstikovega mlina, ki je namenjen tudi prometnemu napajanju južnega dela naselja. Osrednji trški prostor je pod posebnim režimom dvosmerno prevozen do cerkvenega trga. Iz severnega dela trga je mogoč enosmeren izvoz po stari cesti na regionalno cesto Kozje–Bistrica ob Sotli. Tukaj je potrebno ob gasilskem domu urediti manjše razpršene parkirne površine v zelenju, kot rezervo za prometne konice – namenjene obiskovalcem naselja Podsreda, Svetih gora in rekreacije.

Vse cestne površine so v asfaltu razen površin trga, kjer je predvidena kombinacija porfiro-asfalta in mačjih glav. Pri izvajanju rekonstrukcije trga na enoten talni nivo je potrebno upoštevati kote vhodov v obstoječe objekte ter istočasno urediti prilagoditve novih nivojev z obstoječimi. Upoštevati je potrebno značilnosti trške identitete naselja.

Predvidena ureditev parkirišč ob vstopu v naselje (pri današnji vagi) je razvidna v grafičnem delu ureditvenega načrta. Parkiranje za stanovalce je na dvoriščnih parkiriščih oziroma v garažah v notranjosti parcele.
Ob parkiriščih je obvezno zasajanje dreves kot je razvidno iz grafičnega dela ureditvenega načrta.

Kolesarski promet sledi cestam in glavnim peš povezavam, predvidene pa so tudi kolesarske in pešpoti vzdolž potoka Bistrice in globje v krajinsko zaledje naselja.

Ureditev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja naj se izvede na podlagi predvidenega načrta komunalne ureditve celotnega trga. Potrebno je pristopiti k izgradnji čistilne naprave na lokaciji parc. št. 1478, k.o. Podsreda.

Ureditev električnega in PTT omrežja naj se izvede na podlagi predvidenega načrta komunalne ureditve naselja. Predvideti je potrebno podzemno ali podometno kabliranje vseh električnih vodnikov v naselju.

Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je potrebno zagotoviti prehod na plinsko ogrevanje tudi v individualnih kuriščih, ohranitev zelenih površin in zasaditev novih drevoredov ob glavni prometnici in parkiriščih. Za obrtne delavnice in storitveno dejavnost je potrebno pridobiti predhodno ekološko oceno.
V območju je potrebno upoštevati maksimalno dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč.
Ohranjati je potrebno značilne obvodne biotope ob Bistrici.

Pri izvajanju posegov in ureditev na območju, za katerega veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je potrebno upoštevati navodila iz elaborata, ki ga je pripravil ZVNKD Celje. Ureditveni načrt je v svojih strokovnih podlagah povzel merila iz omenjenega elaborata.
V upravnem postopku in vseh ostalih posegih, ki se izvajajo na območju UN Podsreda, je potrebno zagotoviti sodelovanje pristojne varstvene službe.

Ureditveni načrt je mogoče izvajati v več medsebojno neodvisnih etapah.
Prenova in novogradnje lahko potekajo neodvisno in na faznost izgrajevanja niso vezane, vendar je smiselno posamezne etape medsebojno uskladiti (na primer: ureditev kanalizacije in popločenje glavnega trškega prostora).

Namembnost površin in objektov, ki se z načrtom spreminjajo ali rušijo, ostaja do izvedbe nespremenjena. Na območjih, kjer se objekti porušijo in se na njih takoj ne zgradijo novi objekti, je potrebno te površine urediti v skladu s funkcijo in značajem prostora.

Za izvedbo načrta niso nujno potrebne rušitve nekaterih pomožnih objektov, če so le-ti v zadovoljivem stanju in v uporabi osnovne funkcije.

Pri izvajanju rekonstrukcij cest je treba predhodno preveriti ustreznost oziroma dotrajanost obstoječih komunalnih vodov ter jih po potrebi obnoviti.

Zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno izvajanje komunalne infrastrukture.

Pri izvajanju zunanjih ureditev in mestne opreme je potrebno v roku enega leta po sprejetju tega načrta izdelati katalog zunanjih ureditev in urbane opreme v sodelovanju z avtorji ureditvenega načrta in s soglasjem spomeniške službe ZVNKD – Celje.

Izvajanje posameznih posegov in ureditev načrta spremlja strokovna organizacija, ki je izdelala ureditveni načrt.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu Občine Kozje.

Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna občinska inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.