Ustavno sodišče je v postopku za odločitev o sporu glede pristojnosti na zahtevo Okrajnega sodišča v Novi Gorici na seji dne 7. maja 1998

Za odločanje o zahtevi KZV za denacionalizacijo nepremičnin v delu, ki se nanaša na dopolnitev zahteve z dne 7. 10. 1993, je pristojna Upravna enota Nova Gorica.

1. Okrajno sodišče v Novi Gorici je dne 2. 4. 1998 vložilo zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo vlagateljice zahteve – KZV. Upravna enota v Novi Gorici je zahtevek vlagateljice z dopisom dne 7. 7. 1997 odstopila Okrajnemu sodišču v Novi Gorici kot stvarno pristojnemu za reševanje te zadeve.
2. Okrajno sodišče v Novi Gorici meni, da v tem primeru sodna pristojnost ni podana, ker že vlagateljica zahteve za denacionalizacijo v svoji vlogi navaja, da gre za premoženje, ki je bilo brez nadomestila dano v upravljanje KKV, Š. pri N. G., in da se je zadružna lastnina “pretopila” v družbeno – državno lastnino na podlagi prisilnih predpisov.

3. V konkretnem primeru je KZV vložila zahtevo za denacionalizacijo na podlagi 65. člena zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92 in 7/93 – v nadaljevanju: ZZad), ker naj bi bilo zadružno premoženje brez nadomestila dano v upravljanje KKV, Š. pri N. G.
4. Po določbi prvega odstavka 65. člena ZZad se vrne premoženje zadružnih organizacij, organizacij kooperantov ali zadružnih zvez, ki je bilo po 9. 5. 1945 brez nadomestila podržavljeno ali preneseno na druge uporabnike, razen premoženja, ki so ga pridobile iz premoženja, podržavljenega na kateri od podlag iz 3., 4. in 5. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93 – v nadaljevanju: ZDen). Po določbi drugega odstavka istega člena ZZad pa postane premoženje zadružnih upravičencev tisto premoženje, ki so ga zadružne organizacije ali zadružne zveze po 9. 5. 1945 na podlagi pogodbe ali samoupravnega sporazuma združile, vložile ali prenesle na podjetja oziroma druge pravne osebe, pa ni bilo vrnjeno niti ni prenehala pravica do vračila.
5. ZZad posebej ureja, katero premoženje se vrača (65. člen), in upravičence do tega vračila (66. člen). V vsem drugem se za vračanje tega premoženja uporabljajo predpisi o denacionalizaciji. O zahtevah za denacionalizacijo na podlagi določb ZZad torej odločajo organi, ki so določeni z ZDen.
6. ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Pristojnost sodišča za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo (prvi odstavek 56. člena ZDen) je izrecno določena le za tiste primere, ko je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen).
7. Kot izhaja iz same zahteve za denacionalizacijo z dne 29. 9. 1992, vlagateljica ne zatrjuje, da bi premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnih poslov v smislu 5. člena ZDen, temveč izrecno navaja, da je šlo za neodplačne prenose na druge uporabnike oziroma za prenose premoženja zaradi statusnih sprememb. Le-te pa so bile posledica izvajanja statusnopravnih predpisov, ki so nalagali take spremembe. Kot navaja vlagateljica zahteve za denacionalizacijo, je zaradi statusnih sprememb iz nekdanjih kmetijskih zadrug nastal najprej KKV, Š. pri N. G., ki je upravljal in gospodaril s celotnim zadružnim premoženjem, po njegovem razpadu pa so nastali novi pravni subjekti, med katerimi je tudi KZV.
8. V obravnavani zadevi ni šlo za pravne posle v smislu 5. člena ZDen, ki bi jih sklenila zadruga in na njihovi podlagi prenesla premoženje. Kaj takega tudi ne izhaja iz priloženih zemljiškoknjižnih izpiskov. Zato je ustavno sodišče odločilo, da je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo KZV podana pristojnost v izreku navedenega upravnega organa.
9. Iz spisa je razvidno, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena že 2. 10. 1992. Pet let in pol je trajalo, da je prišlo do odločitve o pristojnosti za reševanje zadeve. Ustavno sodišče ugotavlja, da gre še za en primer očitno prepočasnega postopanja v denacionalizacijskih zadevah. Na prepočasno postopanje v teh zadevah in na kršenje roka iz prvega odstavka 58. člena ZDen je ustavno sodišče že nekajkrat opozorilo (na primer v zadevah U-II-119/96 z dne 6. 6. 1996, U-II- 351/96 z dne 5. 12. 1996 in U-II-334/96 z dne 9. 1. 1997).

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.