Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 71/93, 29/95) in 16. člena statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, 26/95) je Občinski svet občine Dobrepolje na 43. seji dne 13. 5. 1998 sprejel
O D L O K
o prostorsko ureditvenih pogojih za Občino Dobrepolje
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za Občino Dobrepolje, ki je razdeljena na planske celote I., II., III., IV. in V. Strokovne podlage zanje je pripravila Fakulteta za arhitekturo pri Univerzi v Ljubljani.
2. člen
Prostorsko ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) so izdelani v skladu s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1996 (Uradni list RS, št. 11/98) in vsebujejo:
Tekstualni del
– Pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij,
– Besedilo odloka z naslednjo vsebino.
I. UVODNE DOLOČBE
II. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR GLEDE NA VRSTO RABE PROSTORA
2.1. Območja urejanja namenjena poselitvi
2.2. Obstoječa stavbna zemljišča na območjih razpršene gradnje (VIII. kategorija)
2.3. Površine, ki niso namenjene poselitvi
III. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
3.1. Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
3.2. Oblikovanje stavbne mase
3.3. Gradbeni materiali
3.4. Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
3.5. Oblikovanje posegov
3.6. Ulična oprema, turistične oznake, napisi in reklame, neprometni znaki
IV. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V UREDITVENIH OBMOČJIH NASELIJ
4.1. Skupna merila in pogoji
4.2. Merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje
4.3. Morfološka merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje
4.4. Širitvena in funkcionalna merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje
4.5. Posebna merila in pogoji za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje
V. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
VI. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
6.1. Splošna merila in pogoji
6.2. Parkirne površine
6.3. Železniško omrežje
VII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER TELEKOMUNIKACIJE
7.1. Splošni pogoji
7.2. Vodovodno omrežje
7.3. Kanalizacijsko omrežje
7.4. Elektroenergetsko omrežje
7.5. TT naprave in telekomunikacije
7.6. Odstranjevanje odpadkov
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
8.1. Varstvo zraka
8.2. Varstvo pred hrupom
8.3. Varstvo voda in obvodnih površin
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
X. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED POŽAROM
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Grafični del
– izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje na topografskem temeljnem načrtu v merilu 1:25.000.
– prikaz meril in pogojev znotraj območij urejanja na združeni topografski in katastrski karti v merilu 1:2500.
3. člen
Krajinska ocena po tem odloku je sestavni del urbanističnega mnenja ali lokacijske dokumentacije za posege, ki imajo vpliv na krajinske značilnosti prostora. Pripravi jo strokovna služba občinskega upravnega organa ali za to področje pooblaščena organizacija.
4.člen
Ocena vplivov na okolje po tem odloku se pridobi pred izdajo lokacijskega dovoljenja in je sestavni del lokacijske dokumentacije. Izdela jo za to področje pooblaščena organizacija.
5. člen
Gradnja novih objektov. Oblikovanje novih objektov mora ohranjati nastalo likovno identiteto območja in se zato naslanjati na značilnosti stavbne dediščine območja v katerega se bo objekt vključil ali pa na značilnosti zazidave v svoji neposredni okolici, če gre za zemljišče v strnjenem delu naselja. Še posebej to velja za obstoječe objekte pri katerih se naj dozidave in prizidave po obliki, materialih in barvi prilagodijo in podredijo značilnostim osnovnega objekta. Oblikovanje dopolnilnih objektov na območjih, ki so nastale po zazidalnih načrtih, mora ohranjati oblikovno enotnost obstoječe zazidave, oziroma biti dosledno skladne z oblikovnimi načeli, po katerih je ta zazidava nastala.
Pri oblikovanju objektov so pomembne zlasti sledeče značilnosti:
– lega objekta na funkcionalnem zemljišču oziroma na razpoložljivem zemljišču ter njegov odnos do sosednjih stavb in do javnega prostora oziroma do javne poti,
– sestava stavbne mase in višina objekta,
– oblika strehe in tip kritine,
– oblika in razporeditev fasadnih elementov predvsem balkonov, zunanjih stopnic, nadstreškov...,
– način ureditve nepozidanih površin, še posebej pa način ograditve funkcionalnega zemljišča proti javni poti oziroma ulici.
6. člen
Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča preko katerega je zagotovljen glavni vhod v gospodarske objekte. Vanj se odpirajo vse notranje fasade objektov. Oblikovanje objektov naj bo podrejeno lastnostim kmetijske mehanizacije in tehnologije kmetijske proizvodnje.
Zaradi ohranjanja kvalitete kulturno krajinskega prostora kot ene temeljnih družbenih vrednot je potrebno poiskati v prostoru takšne tehnološke rešitve, ki ne rušijo harmoničnih odnosov v izoblikovanosti prostora. Nadomestne hiše in gospodarska poslopja se gradijo na lokacijah starih arhitektonsko kvalitetnih objektov, v podobnem proporcijskem razmerju. Lokacijska dokumentacija mora vsebovati organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne kmetije, z vključitvijo novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta. Vertikalne silose ni mogoče graditi kot samostojne objekte. Dovoljeno jih je postavljati zgolj v sklopu drugih večjih stavb pod enotno streho in v okviru enotnega prostorskega volumna.
7. člen
Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena pa se določene novogradnje lahko oblikujejo tudi v kontrastu z obstoječim okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj:
– poudariti vsebinsko ali funkcionalno različnost novogradnje z enotnim okoljem,
– vzpostaviti prostorsko dominanto za poenotenje oblikovane heterogenosti okolja,
– doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na prometnih voziščih, na zaključkih stavbnega niza ipd.,
– prikazati kako drugo posebnost novogradnje kot je začasni značaj objekta, sezonski značaj obratovanja.
Način oblikovanja objektov po prejšnjem odstavku ni možen, če gre za novogradnjo, ki je v neposredni bližini kulturnega spomenika oziroma na območju, kjer ima obstoječa zazidava pretežno historični izvor in veliko oblikovno homogenost.
8. člen
Počitniški objekti po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov. Gradnja počitniških objektov je možna tudi v okviru ureditvenih območij naselij s pridobitvijo soglasij za namembnost objektov v počitniške namene (s strani pristojne službe za potrditev in izdajo lokacijskih ter gradbenih dovoljenj).
9. člen
Samine so osamljene kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop ponavadi obkroža sadovnjak.
10. člen
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja, ki se lahko upošteva takrat, če nov objekt pokriva vsaj 50% površine obstoječega objekta oziroma je postavljena v okviru funkcionalnega zemljišča stavbišča. Objekt se lahko zgradi tudi tik ob starem (obstoječem) objektu. Ta se mora po vselitvi v novi objekt porušiti takoj oziroma se v izjemnih primerih lahko ohrani s pogoji preureditve, ki jih postavi pristojna služba za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana. V primeru ohranitve starega objekta je potrebno predvideti vse spremembe in stroške komunalnega ter infrastrukturnega opremljanja (razširitev zmogljivosti omrežja...).
V primeru ohranitve starega objekta je potrebno predhodno predvideti njegovo vključitev v novo stavbno celoto.
Nadomestni objekt mora ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.
11. člen
Pomožne objekte je dovoljeno postavljati. Objekti in naprave, namenjene začasnemu zadovoljevanju potreb za storitvene dejavnosti, šport in rekreacijo, za sezonsko turistično ponudbo ali občasne prireditve, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem srednjeročnem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor, na osnovi lokacijskega dovoljenja. Vsi omenjeni objekti morajo biti arhitektonsko kvalitetno oblikovani in se prilagoditi oblikovnim značilnostim prostora. Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda največ za čas do izteka tekočega srednjeročnega obdobja. V aktu s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.
12. člen
Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta ali naprave v strnjenem zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču (planski VIII. kategoriji), na katerem je mogoče zgraditi le posamične objekte (Uradni list SRS, št. 18/84).
13. člen
Rekonstrukcija objektov je izvedba tistih del:
– s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi naprave, napeljave ali oprema,
– izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo na varnost objekta oziroma njegovih delov, na spremembo onesnaževanja zraka, vode, na spremembo nivoja hrupa,
– izvedba del, s katerimi se menjajo pogoji, ob katerih je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt, ki se rekonstruira (Uradni list SRS, št. 34/84).
Za rekonstrukcijo ne štejejo dela na elektroenergetskih, vodnogospodarskih in komunalnih napravah železniškega, cestnega in TT prometa, če so ta dela v posebnih predpisih določena kot vzdrževalna dela.
14. člen
Adaptacije s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov so dela oziroma posegi na obstoječih objektih tako:
– da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov izgled,
– da se ne posega v konstrukcijske elemente objekta,
– da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, da bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij,
– da se ne spreminja osnovne namembnosti objekta (Uradni list SRS, št. 27/85).
15. člen
Tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah so dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo:
– zunanjost,
– zmogljivost,
– velikost ali
– namembnost obstoječih objektov in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave (Uradni list SRS, št. 27/85).
16. člen
Oblikovanje tehnoloških objektov ali naprav z višino, ki bistveno odstopa od poprečnega gabarita njihovega okolja, mora težiti za tem, da ti objekti ne dominirajo v prostoru območja. Oblikovanje teh objektov se prilagodi tehnologiji.
17. člen
Oblikovanje manjših objektov komunalnega značaja (avtobusna postajališča, trafo postaje, telefonske govorilnice...) v posameznem naselju mora biti enotno in ne smejo postati dominanta v posameznem delu naselja.
18. člen
PUP za planske celote I., II., III., IV. in V. v Občini Dobrepolje določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naslednjih naselij, ki so razporejena v pet (5) planskih celot:
Poleg tega določajo merila in pogoje za posege v prostor še za naslednja območja:
– zemljišča VIII. kategorije (razpršena gradnja),
– I. in II. območje kmetijskih zemljišč,
– gozdne površine in
– vodni svet.
PUP ne urejajo natančneje območij, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN). Za ta območja veljajo splošna določila PUP vse dokler niso izdelani predvideni prostorsko izvedbeni načrti (PIN) za definirana posamezna območja.
19. člen
Osnovna načela za urejanje naselij so:
– varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč,
– ohranjanje krajinskih značilnosti,
– varovanje naravne in kulturne dediščine,
– varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in zajetij pitne vode,
– pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega naselja,
– usmerjanje novih poselitvenih površin na manj kvalitetna zemljišča ob robu naselij; poselitvene površine morajo biti v taki oddaljenosti od obstoječega naselja, da z njim še tvorijo funkcionalno celoto,
– skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno regionalno arhitekturo,
– prednostno izvajanje rekonstrukcij in revitalizacij obstoječih objektov,
– varovanje suhih strug poplavnih voda.
II. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR GLEDE NA VRSTO RABE PROSTORA
2.1. Območja urejanja namenjena poselitvi
20. člen
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja naselij, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno drugače.
21. člen
V območjih namenjenih poselitvi so dovoljeni naslednji posegi:
1. dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave obstoječih stanovanjskih objektov, pod enakimi pogoji kot so definirani za nadomestno gradnjo v 10. členu tega odloka,
2. gradnja objektov osnovne preskrbe,
3. gradnja objektov storitvene dejavnosti,
4. gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva, kulture,
5. gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja vaških skupnosti, družbenih organizacij in društev,
6. gradnja objektov za drobno gospodarstvo. Objekti za drobno gospodarstvo se ne smejo graditi v vaških jedrih, če skupna površina (staro in novo – BEP) presega 500 m2,
7. gradnja gospodarskih objektov in hlevov. Gospodarski objekti in hlevi se ne smejo graditi v vaških jedrih, če skupna površina (staro in novo – BEP) presega 1000m2,
8. gradnja počitniških objektov v območjih za počitniške objekte in v ureditvenih območjih naselij kot to predvideva 8. člen tega odloka,
9. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij, če so osnovni objekti legalne gradnje upoštevaje veljavni odlok o pomožnih objektih,
10. postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj in kapelic, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
11. postavitev začasnih objektov za prireditve,
12. rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve, če je osnovni objekt zgrajen z veljavnim gradbenim dovoljenjem,
13. spremembe namembnosti v obstoječih objektih kolikor ne povzročajo motenj v okolju, velikost funkcionalnega zemljišča pa ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, pod enakim pogojem kot v točki 12,
14. urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
15. gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
16. gradnja objektov za šport in rekreacijo.
2.2. Obstoječa stavbna zemljišča na območjih razpršene gradnje (VIII. kategorija)
22. člen
Na površinah VIII. kategorije (razpršena gradnja izven ureditvenega območja naselja), ki so določene s prostorskim planom občine Dobrepolje, se izjemoma dovolijo posegi navedeni v prvi, sedmi, deveti, deseti, dvanajsti in petnajsti alinei 21. člena tega odloka, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območij.
Izjemoma je v sklopu VIII. kategorije možna ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je potrebno ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto samine. Ob predloženem programu, ki ne sme vključevati bistvenih tveganj za onesnaževanje okolja, odloči o upravičenosti gradnje občinski organ za urejanje prostora. Prostori za gospodarske dejavnosti skupaj ne smejo presegati 200 m2.
Na površinah VIII. kategorije (razpršena gradnja izven ureditvenega območja naselja), ki so določene s prostorskim planom Občine Dobrepolje je dopustna sprememba namembnosti iz vikend objekta v stanovanjski objekt ali obratno.
Kadar je v grafičnih predlogah o posegih na VIII. kategorijo drugače določeno, se splošne smernice iz tega člena uporabljajo podrejeno določilom grafičnih predlog.
2.3. Površine, ki niso namenjene poselitvi
23. člen
Posegi na območjih kmetijskih zemljišč morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacije, strukturo vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ekološko pestrost prostora, in da ne porušijo ekološkega ravnovesja prostora.
Osnova za posege na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za gospodarske dejavnosti pa dodatno ocena vpliva na okolje.
24. člen
Na I. območju kmetijskih zemljišč so poleg primarne rabe dovoljeni še naslednji posegi:
1. gradijo se lahko objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot so hlevi, silosi, strojne lope..., če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij urejanja ali območij razpršene gradnje,
2. gradnja nadomestnih kmetij,
3. postavitev rastlinjakov, ki neposredno služijo primarni kmetijski rabi in nimajo temeljev ter inštalacij,
4. gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih naprav in objektov ter poljskih poti. Globina polaganja posameznih vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje,
5. rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, če so zgrajeni z ustreznim dovoljenjem ter rušitve, vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve,
6. postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega cestnega prometa,
7. agromelioracije, kot jih definira zakon o kmetijskih zemljiščih,
8. terasiranje, novi dostopi do kmetijskih zemljišč in sicer:
– za pešpoti min. 2 m do max. 4 m,
– za motorni (traktorski promet) pa min. 4 m,
9. namakanje in izsuševanje,
10. ureditev pokopališč in potrebnih servisnih objektov,
11. postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak, verskih znamenj in kapelic, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
12. sanacije površinskih kopov mineralnih surovin; lokacijska dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega,
13. vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami,
14. vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
15. čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
16. postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov itd.),
17. gradnja čistilnih naprav,
18. gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah.
Gradnja zidanih gospodarskih poslopij izven ureditvenega območja naselja je dovoljena, če je urbanistično sprejemljiva in le s soglasjem Občinskega sveta občine Dobrepolje.
Za posege, ki so navedeni v točkah 7, 8, 9 ter 13 in 14 je potrebno pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
25. člen
Na kmetijskih zemljiščih 2. kategorije je poleg posegov iz prejšnjega člena tega odloka dovoljena:
1. ureditev površin za šport in rekreacijo, kadar gre samo za ploskovni poseg v prostor, dovoljena je postavitev ograj ob igriščih,
2. ureditev pokopališč,
3. postavitev kozolcev,
4. postavitev čebelnjakov, ki ne smejo biti večji od 15 m2, pritlični, brez temeljev in priključkov na komunalne vode in ob soglasju rajonskega čebelarskega društva,
5. gradnja kmetijsko gospodarskih poslopij, kadar parcela meji na obstoječe stavbno zemljišče,
6. gradnja planinskih, lovskih in drugih koč (ali domov).
Vsi objekti, ki so definirani pod točkama 3 in 4 ne smejo biti oddaljeni več kot 50 metrov od obstoječega naselja oziroma zaselka.
Gradnja objektov, ki so definirani v točkah 25. člena izven ureditvenega območja naselja je možna in dovoljena le, če je urbanistično sprejemljiva in potrjena s soglasjem Občinskega sveta občine Dobrepolje.
26. člen
Pri gradnji objektov je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev tudi za to pristojna strokovna služba.
27. člen
Arhitektura novih in obnovljenih objektov na kmetijskih zemljiščih naj sledi avtohtoni arhitekturi območja, smeri postavitve obstoječih objektov, upošteva pa naj tudi dominantnost lokacije. Kmetije in opuščena gospodarska poslopja je možno nameniti tudi za turistično ponudbo. Velikost objektov pri tem ne sme presegati volumna objekta lokalne arhitekture.
Za vse posege v območja kmetijskih površin je potrebno pridobiti predhodno soglasje merodajnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
28. člen
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar ni v nasprotju z določili zakona o gozdovih in ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti. Poseganje v gozd je dovoljeno, če je poseg v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom območja in enote. Načrtovanje razvoja gozdov in gozdnega prostora mora temeljiti na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Pri tem je zlasti pomembno ohraniti naravne populacije gozdnega drevja, ohraniti in vzpostavljati naravno pestrost ter krepiti lesno zalogo gozdov, s tem pa tudi njihovo bioekološko in gospodarsko stabilnost.
Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe dovoljena:
1. postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost,
2. gradnja planinskih postojank ob pridobljenem soglasju občinskega sveta občine Dobrepolje ter pristojnega Zavoda za gozdove,
3. gradnja ali postavitev objektov opredeljenih v 24. členu tega odloka, razen za točke 3, 7, 9 in 10,
4. gradnja ali postavitev objektov opredeljenih v 25. členu tega odloka, razen za točki 2 in 3,
5. gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest, vlak in ostalih transportnih poti,
6. postavitev obor ob enakih pogojih kot v drugi alinei tega člena.
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdovi (vlake). Prometnice, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih asortimentov, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10t osne obremenitve, da so organizirana primerna obračališča.
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati karakteristike kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih delov tako, da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– ekološko ravnovesje,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba.
Za poseg v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora.
K dovoljenju za poseg v prostor se mora pridobiti tudi soglasje Zavoda za gozdove (21. člen zakona o gozdovih).
Ravnanje z gozdovi je na območjih naravne dediščine potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom.
V varovalnih gozdovih so dopustni le posegi, ki jih predpisuje ustrezen odlok o razglasitvi za varovalni gozd.
Za vsakršne posege v območjih gozdov in gozdnega prostora je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
29. člen
Na vodotokih je dovoljeno opravljati vodnogospodarska dela – sanacije in utrjevanje brežin, varstvo pred poplavami in renaturacijska dela – oživljanje reguliranih vodotokov. Za vse posege je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Za vse posege v obvodno vegetacijo (posamično drevje ali skupine dreves) je potrebno poleg ostalega upoštevati tudi smernice Zavoda za gozdove Slovenije.
30. člen
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postaviti na prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Začasni objekti morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
31. člen
Prometne površine: V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela. Za območje prepovedi gradnje ob cesti se šteje 1m širok pas od parcelne meje oziroma 1 m od roba utrjenega zemljišča (bankine) neglede na parcelno mejo. Za vsa definirana cestišča velja 1 m varovalni pas.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin izjemoma dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov in hortikulturno urejanje le s soglasji upravljavca in lastnika ceste.
Za vse posege v 200 metrskem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91) in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov in drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87).
III. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
3.1. Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
32. člen
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba varovati in upoštevati:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posameznih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (kadar to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s opornim zidom, ki morajo biti intenzivno ozelenjene),
– varovane robove naselij,
– sestavo stavbnih mas.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.
Objekte, ki mejijo na območja gozdnih površin je potrebno načrtovati tako, da ostane gozdni rob nepoškodovan, objekti naj bodo od gozdnega roba praviloma odmaknjeni za drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.
Za poseg v prostor – za graditev objektov zunaj gozda je potrebno dobiti soglasje Zavoda za gozdove, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov (21. člen zakona o gozdovih).
33. člen
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in brez enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novogradnje:
– vsaj 5 m od roba utrjenega cestišča, odstopanje mora pripravljavec lokacijske dokumentacije posebej argumentirati,
– vsaj toliko od objekta, kolikor to dovoli lastnik sosednje parcele s tem, da se soglasje zavede v zemljiški knjigi,
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta, a nikoli manj kot 1m od sosednje parcele (velja za objekte), kadar ne gre za vrstno gradnjo,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno tehnična ocena.
Brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča se sme izdelati lokacijska dokumentacija, kolikor so zadoščeni predhodni pogoji v tem členu in znaša odmik objekta od sosednjega zemljišča vsaj 4m.
Vsaka lokacijska dokumentacija mora vsebovati tudi določila, ki urejajo zunanje površine, vključno z ograjami in zasnovo zelenih površin. Lokacijska dokumentacija mora vsebovati zahtevo, da je sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje tudi zunanja ureditev, vsaj v merilu 1:200.
Pri določbah za zunanje ureditve je treba zagotoviti skladnost z odlokom o pomožnih objektih.
3.2. Oblikovanje stavbne mase
34. člen
Pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam po:
– višinskih gabaritih in gradbeni črti,
– naklonu streh in smeri slemen,
– razmerju fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad.
35. člen
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja, imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah – naseljih. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Napušči morajo biti izvedeni z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapjo (tradicionalna oblika napušča). V ruralnih naseljih je odpiranje strešin dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 5°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vetrolov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže so dopustne le, če jih s primerno oblikovano fasado vključimo v obstoječ likovni vzorec.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče, tako da je dostopno z obeh strani.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva, varstva voda, varstva naravne in kulturne dediščine ter varstva gozdnega mladja. Ograjevanje je prepovedano tudi v pasu vaškega roba.
V tipično ruralnih naseljih je prepovedana gradnja teras v nadstropju in balkonov. Izjemoma je dovoljena gradnja gankov, posebej na stranskih fasadah.
36. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih ni dopustno.
3.3. Gradbeni materiali
37. člen
Priporočljivo je, da so strehe krite s kritino sive ali opečne barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah in znamenjih ter na drugih objektih, če je pobarvana rdeče ali rjavo. Prosojna barvasta kritina ni dopustna, razen na hlevih, ki so opremljeni s sončno sušilno napravo za seno.
Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne v območjih vaških jeder oziroma neposredno ob avtohtonih objektih.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.
Možna so odstopanja pri izboru materialov in barv. Le-ta morajo biti utemeljena in definirana v lokacijski in gradbeni dokumentaciji za posamezne objekte.
Za obstojnost in kvaliteto teh odstopanj nosi odgovornost podpisnik dokumentacije in investitor. Če spremembe niso zavedene v dokumentaciji nosi odgovornost za nastale spremembe (ter kvaliteto izdelave in obstojnost) investitor sam.
3.4. Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
38. člen
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
3.5. Oblikovanje drugih posegov
39. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin in varstvo pred poplavami na kmetijskih in urbanih površinah, predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati, prav tako značilni potek struge in naravno oblikovanost.
40. člen
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Goloseki na gozdnih površinah niso dovoljeni.
Pri vseh posegih v skupine gozdnega drevja in posamično gozdno drevje, ki se pojavlja na kmetijskih površinah, torej izven gozda in izven območja naselij, naj se upošteva usmeritve Zavoda za gozdove.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi,
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti,
– mokrišča, mlake, izvire in ponore,
– posamezne večje skalne samice ali njihove skupine.
41. člen
Vse opuščene peskokope in manjše kope je potrebno sanirati v skladu s sanacijskim načrtom – lokacijsko dokumentacijo.
Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo na podlagi potrditve zalog in perspektivnosti ležišč, oceni vplivov na okolje, oceni možnosti sanacije, pripravljenem načrtu ureditve in pridobljeni koncesiji za izkoriščanje naravnih virov.
Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu.
42. člen
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami.
Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali zazelenjeni.
43. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
3.6. Ulična oprema, turistične oznake, napisi in reklame, neprometni znaki
44. člen
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno hendikepiranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5m nad pločnikom (oziroma, kjer pločnikov ni, nad pohodno površino).
IV. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V UREDITVENIH OBMOČJIH NASELIJ
4.1. Skupna merila in pogoji
45. člen
V ureditvenih območjih naselij so dovoljeni naslednji posegi:
1. dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave obstoječih stanovanjskih objektov,
2. gradnja objektov osnovne oskrbe,
3. gradnja objektov storitvenih dejavnosti,
4. gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva, kulture,
5. gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja vaških skupnosti, družbenih organizacij in društev,
6. gradnja objektov za drobno gospodarstvo,
7. gradnja gospodarskih objektov in hlevov,
8. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš, kot so npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, in ograje in gradnja platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov,
9. postavitev kioskov, verskih znamenj in kapelic, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
10. rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve, nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela,
11. spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih,
12. urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
13. gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
14. gradnja objektov za šport in rekreacijo in
15. gradnja objektov in naprav za potrebe civilne zaščite.
4.2. Merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje
46.člen
Naselja, zaselke in razpršeno gradnjo na območju Občine Dobrepolje urejamo v skladu s kriteriji, ki so sestavni del tega odloka. Kriteriji določajo, v skladu s kulturno krajinsko in naselbinsko tipologijo, funkcionalne in oblikovne pogoje za prenovo obstoječih objektov in naselij ter pogoje za novogradnje in širitev naselij. Kriteriji se nanašajo tako na večja naselja, ki so sestavljena iz večjega števila manjših morfoloških enot, kot tudi na posamezne manjše, homogene morfološke enote. Kriteriji določajo pogoje, pod katerimi se manjše morfološke enote združujejo v večja naselja, v skladu z lokalnimi značilnostmi ožje lokacije, z namenom, da ohranimo kulturno in prostorsko identiteto kraja.
Pri oblikovanju novih posegov v prostor je potrebno s pomočjo posebnih strokovnih podlag in preglednih kart naselij v merilu 2500 odčitati prostorsko raznolikost naselij ter jo na osnovi kriterijev za urejanje naselij vgraditi skozi lokacijski postopek za vsak posamezen, konkreten primer.
Pri večjih posegih v prostor je potrebno izdelati ureditveno situacijo naselja. Naselja urejamo na osnovi dveh sklopov kriterijev. Ti so:
– morfološki kriteriji, ki se nanašajo na obliko poselitvenega vzorca,
– širitveni in funkcionalni kriteriji, ki določajo današnje in bodoče vsebine naselja.
4.3. Morfološka merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje
47. člen
Določajo vrsto in obliko posegov v prostor glede na oblikovni tip naselja oziroma na oblikovni tip posamezne morfološke enote. Morfološka merila so določeni za šest tipološko različnih oblik naselij oziroma delov naselij. Te so:
A) vrstna zasnova,
B) obcestna zasnova,
C) gručasta zasnova,
D) razpršena gradnja,
E) posamezni objekti.
48. člen
A) Morfološka merila za urejanje vasi in delov naselij z vrstno zasnovo:
V vrstnih vaseh je potrebno ohranjati značilnosti eno- ali dvostranske obzidave vaške ceste, iz katere vodijo poljske poti na posamezne zemljiške proge. Strogo je potrebno varovati gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na vaško cesto. Potrebno je ohranjati značilno razporeditev kmečkega doma, ki se linearno členi v kmečki dom, gospodarska poslopja in pomožne objekte, ter predstavlja tip rastoče kmetije postavljene pravokotno na vaško ulico. Pri posegih v zavrtnice (sadovnjaki, vrtovi) je potrebno na novo oblikovati zeleni rob naselja ter ohranjati značilnosti strešne krajine naselja.
Težiti je potrebno k selitvi razvojno perspektivnih kmetij na rob naselja, stare objekte – domačije pa usposobiti za nove funkcije.
Obstoječo ulično fasado naselja je potrebno ohranjati tako v merilu posameznih objektov, kot tudi glede na značilnosti njene strešne krajine. Nadomestne objekte v starem delu naselja je potrebno graditi po načelu simetrije ter stroge urejenosti fasadnih elementov ter v proporcionalnem ključu celih števil.
49. člen
B) Morfološka merila za urejanje naselij ali delov naselij z obcestno zasnovo:
Pri naseljih z obcestno zasnovo z objekti postavljenimi vzporedno s smerjo glavne ulice ni dovoljena vzdolžna širitev naselja ob osrednji komunikaciji. Dovoljeno je zgoščanje naselja in rast naselja v prečni smeri tako, da izoblikujemo novo urbano koncentracijo z novim prostorskim jedrom.
V prometno in hrupno izpostavljenih stanovanjskih objektih ob glavni prometnici je dovoljena sprememba dejavnosti v smislu razmeščanja novih javnih, služnostnih, servisnih in obrtnih dejavnosti. Pri kompleksnejših posegih v prostor je smotrna gradnja obvozne ceste.
50. člen
C) Morfološka merila za urejanje gručastih naselij:
V gručasto zasnovanih naseljih ali v gručasto zasnovanih delih naselij je potrebno ohranjati križno zasnovo razvejanih komunikacij, ki predstavlja prostorsko ogrodje naselja in pogosto oblikuje na svojem presečišču osrednji prostor vasi.
Jedro vasi z vaškim trgom ohranjamo v gručastih naseljih kot pomemben urbanistični in arhitektonski spomenik. V vaškem jedru je dovoljena dopolnilna gradnja objektov z javnimi programi, ki se mora oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov. Jedro naselja je potrebno opremiti z drobno urbanistično opremo: avtobusnim postajališčem, klopmi, lučmi, telefonsko govorilnico, turistično informacijsko tablo in podobnim.
Pri funkcionalnih rekonstrukcijah v gručastem naselju je potrebno ohranjati značilno grupiranje objektov v funkcionalno zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter ohranjati merilo in velikost objektov. Večje nove programe v naselju je potrebno razporediti v večje število manjših objektov ali pa izoblikovati na robu naselja nova območja za novogradnje večjih dimenzij. Novi, večji objekti, morajo biti od naselja ločeni z zelenim pasom in kompozicijsko uglašeni s podobo naselja v krajini.
Potrebno je ohranjati in vzdrževati značilno obliko vaškega roba, ki predstavlja območje ekološke izravnave med pozidanim in odprtim prostorom. Potrebno je ohranjati prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino. S sadnim drevjem je potrebno zaščititi naselje pred vetrom, na dvoriščih kmetij pa vzpodbujati zasaditev večjih, osamelih dreves. Vaške ceste in poti je potrebno ozeleniti z zasaditvijo dreves in živih mej.
51. člen
D) Morfološka merila za urejanje razpršene gradnje:
Z novimi posegi v območje razpršene gradnje je potrebno težiti k lokalni koncentraciji in zaokroževanju heterogene poselitvene strukture v večje število manjših zgostitvenih enot – zaselkov.
Ob graditvi novih objektov v okviru obstoječih kvalitetnih arhitekturnih enot moramo spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine in prilagoditi nove posege krajini z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu.
Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij moramo postaviti le-te v novo gručo, ki jo je potrebno ozeleniti in kompozicijsko vskladiti z obstoječo krajinsko sliko. V primeru gradnje novih objektov v okviru obstoječih nekvalitetnih arhitekturnih enot je potrebno z novimi posegi vplivati na večjo urejenost in izboljšanje celotnega stanja na lokaciji.
V morfološki enoti samotnih kmetij in na samem postavljenih novogradenj brez kmetijske funkcije je potrebno vsako obnovo, dogradnjo ali novogradnjo izvršiti pod posebnim nadzorstvom strokovnega organa. Zaradi dominantne izpostavljene lege objektov in njihovega velikega vpliva na podobo kraja je potrebno novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture.
52. člen
E) Morfološka merila za urejanje majših zaselkov in posameznih objektov:
Težiti je potrebno k ohranjanju obstoječe velikosti zaselkov in usmerjati novogradnjo v večja naselja. V primeru širitve zaselkov je potrebno preprečiti njihovo zlivanje v obliko naselij z obcestno zasnovo. Pri gradnji nadomestnih ali novih objektov je potrebno ohranjati kvalitetne gabarite naselja oziroma z novimi posegi težiti k korekcijam nekvalitetnih ureditev v prostoru.
4.4. Širitvena in funkcionalna merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje
53. člen
Širitvena in funkcionalna merila določajo vsebino, vrsto in obliko novih posegov v prostor in sicer glede na predvideno funkcijo območja v naselju:
1. obstoječe jedro naselja,
2. območje predvidene zgostitve gradnje,
3. območja za lokacije novih kmetij,
4. območje obstoječe gradnje brez možnosti širitve,
5. območja za industrijo ali obrtno dejavnost.
54. člen
1. Širitvena in funkcionalna merila za urejanje obstoječega jedra naselija z urbano (javno) funkcijo:
V naseljih ali jedru naselja, ki ima urbano funkcijo, ni dovoljena gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo kmetijski funkciji.
V jedru naselja, ki se varuje kot urbanistična in arhitektonska dediščina je dovoljena poleg nujnih vzdrževalnih del še namestitev novih kulturnih, storitvenih, oziroma obrtnih programov, ki nimajo negativnih vplivov na prostor. Dovoljena je gradnja objektov in naprav, ki služijo skupnim urbanim potrebam prebivalcev celotnega naselja ali večjemu številu naselij.
55. člen
2. Širitvena in funkcionalna merila za zgostitev gradnje (dopolnilna gradnja, nova pozidava):
a) dopolnilna gradnja
Z dopolnilno gradnjo zapolnjujemo vrzeli v obstoječi starejši ali novejši zazidavi v naseljih, v zaselkih ali v razpršeni gradnji. Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogene morfološke enote.
Obstoječo novejšo razpršeno pozidavo je potrebno zgoščati v kompaktnejši vzorec tako, da vzpostavimo dopolnilno pozidavo nov prostorski red in dosežemo s tem večjo izkoriščenost stavbnih zemljišč, boljšo prometno dostopnost do stavbnih enot in kvalitetnejšo urbanistično zasnovo naselja.
Novogradnje in nadomestne gradnje in drugi posegi v prostor kvalitetnejše pozidave, morajo težiti k večji homogenosti posameznih morfoloških enot, zato je dopustna le gradnja istovrstnih objektov, ki se prilagajajo okoliškim kvalitetnim objektom in ureditvam, oziroma se povezujejo s prisotnimi poselitvenimi jedri v morfološko prepoznavne in zaokrožene celote. Novogradnje se lahko gradijo na gradbenih parcelah, ki so po obliki in velikosti prilagojene parcelnemu vzorcu, ki je značilen za obravnavano območje. Novogradnje je potrebno smiselno vključevati v nove celote. Pri dopolnilnih gradnjah (plombah) velja načelo, da je mogoče z novimi objekti popraviti konfliktne situacije v naselju.
Obstoječo zazidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcel pravokotne oblike je potrebno ustrezno sanirati s postopno rekonstrukcijo fasad, z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih dreves okoli naselja ali z izgradnjo novega pročelja naselja z objekti, ki izoblikujejo novo podobo strešne krajine in nov rob naselja.
Novi posegi v prostor morajo biti usklajeni z urbanističnimi, zgodovinskimi in oblikovnimi značilnostmi kraja. Na območjih namenjenih večji širitvi naselja je potrebno izdelati ureditveni ali zazidalni načrt, pri manjših območjih zadostuje izdelava skupinske lokacije.
Območja namenjena širitvi naselja je potrebno notranje urejati v skladu z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja, to je v skladu z obstoječo tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih parcel in načinom umeščanja objektov na stavbno parcelo. Obliko, barvo ter velikost streh ter orientacijo slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja ali njegovega posameznega dela.
b) območja namenjena novi pozidavi
Za urejanje večjih območij namenjenih novi pozidavi je potrebno izdelati ureditveni ali zazidalni načrt.
Na območjih namenjenih novi pozidavi je mogoča gradnja objektov, ki niso nujno vezani na tradicionalni tip vaške arhitekture, temveč izhajajo iz upoštevanja temeljnih topografskih in klimatskih pogojev ter iz funkcije objekta. Dovoljeno je oblikovanje novih tipov morfoloških enot, ki sledijo po svoji strukturi in teksturi videzu strešne krajine avtohtonim naselbinskim strukturam in se v materialih naslanjajo na lokalne izvore (terasaste hiše v pobočjih, grozdi atrijskih hiš v zelenju in podobno).
Pomembno je grupirati posamezne tipe objektov v razpoznavne prostorske enote in oblikovati kvalitetno kompozicijsko razmerje med krajino in novimi ter starimi naselji. Dosledno je potrebno izoblikovati zelene predahe ali zelene cezure med posameznimi morfološkimi enotami v naselju ter tako preprečiti zlivanje naselja v nepregledno in amorfno urbano strukturo.
56. člen
3. Širitvena in funkcionalna merila za urejanje območij namenjenih lokaciji novih kmetij:
V naseljih s kmetijsko funkcijo je potrebno vse nove posege v prostor podrejati kmetijski organizaciji prostora. Posameznim kmečkim dvoriščem je potrebno zagotoviti prost dostop do kmetijskih zemljišč. Zagotoviti je potrebno ustrezen prostor za gibanje kmetijske mehanizacije ter zagotoviti primerno velikost kmečkih dvorišč. Težiti je potrebno k koncentraciji kmečkih domov v strnjene homogene celote. Gradnja novih objektov za potrebe kmetijske proizvodnje je mogoča v okviru obstoječih kmečkih domov ali kot novogradnja na posebej določenih območjih na robu vasi. V okviru naselij s kmetijsko funkcijo so dovoljene dopolnilne dejavnosti, ki se vežejo na primarno dejavnost: kmečki turizem, živilske predelovalne obrti, umetne obrti in podobno.
Novogradnje v okviru rekonstrukcije obstoječih kmečkih dvorišč morajo ohranjati merilo in velikost za kraj značilne drobnejše zazidave. Večje objekte je potrebno oblikovno razčleniti v manjše stavbne mase, ki sledijo oblikovnim in arhitekturnim značilnostim avtohtonih objektov. Ni dovoljena porušitev obstoječih kmečkih dvorišč. V primeru, ko novih objektov ni mogoče funkcionalno in oblikovno prilagoditi prostorskim možnostim v okviru obstoječih kmetij, je mogoča prestavitev lokacije objektov na rob naselja tako, da so v funkcionalni in oblikovni povezavi z obstoječimi kmetijami.
V okviru večjih strnjenih kmetijskih površin je mogoča novogradnja novih kmetijskih obratov tako, da ne motijo agrarne funkcije prostora. V ta namen je mogoče razviti nov tip objektov, ki morajo biti v skladu z identiteto kulturne krajine.
57. člen
4. Širitvena in funkcionalna merila za urejanje območij obstoječe gradnje brez možnosti širitev:
V že izgrajenih naseljih ali delih naselja z mešano funkcijo je potrebno izoblikovati komplementarno sožitje med različnimi dejavnostmi. Pri večjih rekonstrukcijah v okviru obstoječe grajene strukture je potrebno izdelati ureditveni načrt, v katerem je potrebno uskladiti različne interese v prostoru.
Pri naseljih z mešano urbano in kmetijsko funkcijo je potrebno pri tem spoštovati načelo, po katerem ima kmetijska dejavnost zaradi svoje elementarne povezanosti z zemljo določene prednosti, ki se jim morajo ostale dejavnosti do neke mere podrejati. V večjih mešanih naseljih je potrebno ločevati kmetijske transportne od urbanih prometnih površin. Z ustrezno razmestitvijo dejavnosti v prostoru in z ustreznimi tehničnimi in oblikovalskimi ureditvami je potrebno omejiti negativne vplive med dejavnostmi, ki se medsebojno izključujejo. Posamezne funkcije v naselju je potrebno grupirati v homogene morfološke enote ter jih smiselno povezati v funkcijo celotnega naselja.
V območjih novejše, razpršene in oblikovno nekvalitetne gradnje je mogoče zaradi slabše kvalitete arhitekture in gradbene ohranjenosti locirati obrtne in druge dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na bivalni prostor v naselju. Nove dejavnosti je mogoče organizirati v obstoječih objektih, novogradnjah, ali nadomestnih objektih. Novogradnja mora biti prilagojena gabaritom večinske gradnje v tem delu naselja. Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekti pa ob ulico, oziroma cesto. V primeru velike prometne izpostavljenosti je mogoča tudi drugačna postavitev objektov. V pritličju stanovanjskih objektov se dovolijo poslovni prostori brez proizvodnje. Vertikalni gabarit novih objektov ne sme presegati obstoječega gabarita v jedru naselja, proti krajini se znižuje zgolj v pritličju ali kleti (vkopano) z razmerjem 1:2 v prid dolžini in s proporcionalnimi odnosi vidne fasade, to je med dolžino in višino do kapi.
58. člen
5. Merila za urejanje območij namenjenih industriji, obrtni dejavnosti in ostalim proizvodnim funkcijam:
Vse proizvodne dejavnosti, ki so v skladu z zakonom moteče za prebivalce naselja, je potrebno koncentrirati na posebej za to določena območja. Območja namenjena proizvodnim dejavnostim morajo biti dobro povezana s prometnim in ostalim infrastrukturnim omrežjem vendar tako, da ne motijo bivalne funkcije naselja. Območja namenjena proizvodni funkciji je potrebno vizualno prikrivati ter jih oblikovno uskladiti s podobo kulturne krajine.
V primeru večje vidne izpostavljenosti območja v krajini je potrebno posamezne objekte strukturno členiti v manjše enote ter jih vizualno prikrivati z vključevanjem v večje urbane zasnove ali prikriti z vegetacijskimi zasloni. S smotrno postavitvijo objektov in s tehničnimi ukrepi je potrebno zmanjševati negativne učinke hrupa in ostale oblike onesnaženja.
4.5. Posebna merila in pogoji za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje
59. člen
Na območju planskih celot I., II., III., IV. in V. v Občini Dobrepolje veljajo še naslednja posebna merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje, ki so grafično prikazana tudi v kartografskem gradivu. Kartografske podlage so nujno izhodišče in pogoj za izvajanje ter urejanje posameznih naselij v praksi!
V. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
60. člen
Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče + funkcionalno zemljišče) se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje),
– proste površine, intervencijske poti.
Za stanovanjske objekte se določi:
– širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta je najmanj 2,5 m, širina dovozne poti je minimalno 3,5 m,
– največja dovoljena velikost gradbene parcele je do 700 m2, razen v primeru, ko je smiselno zaključiti parcelo. Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na velikost gospodarskih objektov, velikosti kmetijske proizvodnje ter njihove možnosti širjenja, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Širina funkcionalnega zemljišča je okrog gospodarskih objektov praviloma najmanj 5 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije najmanj v radiju 15 m, širina funkcionalnega zemljišča za dostop do gospodarskih objektov znaša najmanj 5m. Zaradi ohranjanja kvalitet kulturno krajinskega prostora in prostora naselij je potrebno prilagoditi izbor kmetijske mehanizacije danostim vaških naselij ter s tem ohraniti identiteto obstoječih vaških naselij. Za počitniške objekte veljajo ista načela kot za stanovanjsko hišo. Velikost funkcionalnega zemljišča se omeji na maksimalno 400 m2 površine.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
6.1. Splošna merila in pogoji
61. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno z obstoječimi predpisi, ki urejajo to področje.
Ob zamenjavi zgornjega ustroja cestnega telesa se naj rekonstruirajo tudi ostale komunalne naprave in objekti, ki so v njem.
Investitor si je dolžan h gradnji pridobiti soglasje v smislu 47. člena zakona o javnih cestah soglasje Direkcije RS za ceste na podlagi predložene projektne dokumentacije (PGD, PZI).
Pri nadaljnji obdelavi mora investitor upoštevati veljavno dokumentacijo s področja cestne infrastrukture in sicer:
– Dolgoročni plan razvoja avtomobilskih cest in drugih magistralnih in regionalnih cest v Republiki Sloveniji za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 22/89).
– Srednjeročni plan vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in gradenj avtomobilskih cest in drugih magistralnih in regionalnih cest v Republiki Sloveniji za obdobje 1986 do 2000 (Uradni list SRS, št. 31/89).
– Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov v varovalnem pasu državnih cest Direkcija RS za ceste ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresenja in podobno.
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS.
– Uredbo o kategorizaciji državnih cest.
62. člen
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo cestne in cestnih objektov. Cestni priključki morajo biti zgrajeni pravokotno na os ceste z zagotovljeno preglednostjo (izračunani preglednostni trikotnik) ter zgrajeni v niveleti z javno cesto. Za gradnjo novih cestnih priključkov oziroma rekonstrukcijo obstoječih si mora investitor v smislu 54. člena zakona o cestah pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste ob predložitvi ustrezne projektne dokumentacije.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na lokalno dovozno prometno omrežje s skupnim priključkom. Vsak objekt mora imeti zagotovljen urgentni dovoz. Slepo zaključene ulice se mora izvesti z obračališčem.
Parkirišča morajo biti zagotovljena na funkcionalnem zemljišču objekta. Pri opredeljevanju namembnosti oziroma pri spreminjanju namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest, glede na vrsto dejavnosti. Pri posegih, ki tangirjao prometno omrežje in naprave, je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega upravnega organa.
Upoštevati je potrebno zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in pridobiti ob nameravanih rekonstrukcijah cestišč državnih cest pogoje Direkcije RS za ceste.
63. člen
Posebno pozornost je potrebno posvetiti priključevanju obravnavanih objektov na cesto R-375 (odsek 1368 Mlačevo–Rašica).
Vsi komunalni in drugi vodi morajo potekati izven vozišča ceste R-375. Pri načrtovanju je potrebno predvideti tolikšen minimalni odmik trase vodov, da pri izvedbi del ne pride do nikakršnega fizičnega posega v vozišče ceste. Vsa prečkanja vozišča ceste se predvidijo s prevrtanjem vozišča pravokotno na os ceste.
6.2. Parkirne površine
64. člen
Vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali določitvi funkcionalnega zemljišča se določi tudi število potrebnih parkirnih mest (v nadaljevanju: PM) s potrebnim manipulativnim prostorom. Kadar teh mest na mestu gradnje ni mogoče zagotoviti, mora investitor dokazati, da razpolaga s primernim številom PM v neposredni bližini – manj kot 50m od nameravane gradnje ali da je v enaki oddaljenosti primerno veliko javno parkirišče.
Pri načrtovanju parkirnih površin ob poslovnih objektih je potrebno predvideti glede na dejavnost ustrezno število PM v skladu s temeljnimi predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin.
V prvem stolpcu so naštete vrste dejavnosti ali objektov, v drugem potrebne parkirne površine, v tretjem pa dodatna parkirna mesta. Potrebno število parkirnih mest je seštevek potreb iz drugega in tretjega stolpca, zaokrožen navzgor na prvo celo število.
6.3. Železniško omrežje
65. člen
Posebno območje urejanja predstavlja 12 m pas od osi železniškega tira.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije za posamezne nove objekte v 200 meterskem varovalnem pasu železnice (merjeno od osi tira na vsako stran železniške proge) je potrebno upoštevati veljavni zakon o varnosti v železniškem prometu in pravilnik o graditvi gradbenih objektov in drugih objektov, v varovalnem progovnem pasu, glede minimalnih odmikov vseh bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno.
Lokacijsko dokumentacijo za posamezne objekte je potrebno poslati v soglasje na naslov Slovenske železnice d.d., Služba za nepremičnine, Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana.
VII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER TELEKOMUNIKACIJE
7.1. Splošni pogoji
66. člen
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prezidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca posameznega voda. Na obstoječih objektih je dovoljeno samo redno vzdrževanje.
67. člen
Pri načrtovanju in izvedbi komunalnih naprav je potrebno upoštevati dolgoročno potrebo prostora za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in objekti, kakor tudi njihovo usklajenost in medsebojna križanja. Investitorji so dolžni pred zasipom ali predajo komunalne naprave ali objekta izdelati njihov kataster ter ga posredovati pristojni geodetski službi in upravljalcu komunalne naprave in objekta.
7.2. Vodovodno omrežje
68. člen
Območje Občine Dobrepolje je s pitno vodo oskrbljeno iz vodovodnega sistema Rob Dobrepolje. Vodno zajetje je locirano v Občini Velike Lašče in oskrbuje s pitno vodo iz globokih dolomitnih vrtin tudi območje Velike Lašče. V ta namen je po sporazumu od skupno razpoložljive količine vode – 15 litrov na sekundo, za območje Velike Lašče namenjeno 4,5 l/sek, za območje Dobrepolje pa 10,5 l/sek, vštevši tudi oskrbo zaselka Knej in naselja Rašica iz Občine Velike Lašče. Voda je kvalitetna in ustreza vsem predpisanim zahtevam. Cevovodi so azbestno cementni in PE izvedbe, v zadnjem času v fazi intenzivne obnove v smislu zamenjave azbestnih cevi z litoželeznimi in obnove nekaterih odsekov. Cevovodi so dimenzionirani za normalno oskrbo in požarno varstvo. S pitno vodo so oskrbljena vsa naselja, razen neselij Hočevje, Kračice, Vodice, Pekel, Seč, Polom, Vrbovec, Kukovo, Tisovec. Količin pitne vode je za oskrbo že oskrbljenih naselij in eventuelno širitev teh istih naselij dovolj, v primeru širitve območja oskrbe še nepreskrbljenih območij pa bo potrebno pridobiti dodatne količine primerne pitne vode.
69. člen
Novopredvidena območja v sklopu naselij ali predelov oskrbnega območja javnega vodovoda, se s pitno vodo oskrbijo preko novopredvidene mreže vodovoda. Upravljalec poda pogoje oskrbe in izgradnje objektov in naprav v soglasju k upravnemu planskemu dokumentu. Novo predvideni objekti, ki se bodo gradili v naseljih, oskrbovanih z javnim vodovodom, se priključijo na javno vodovodno omrežje. Način in pogoje priključevanja poda upravljalec vodovoda v soglasju k priključitvi. Zaradi omejenih vodnih količin je potrebno predvideti tak tip pozidave, da ne bo prekomerno trošenje vode.
70. člen
Objekti se priključujejo na vodovodno omrežje. Pri projektiranju in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati:
– odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva z vodo v Občino Grosuplje,
– tehnični pravilnik o javnem vodovodu,
– odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Grosuplje,
– odlok o pogojih dobave in načinu odjemanja pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 5/97),
– pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Grosuplje.
V območjih, kjer priključitev ni možna, je potrebno zgraditi higiensko kapnico.
Obstoječi primarni cevovodi zavzemajo v prostoru s svojo lego zaščiteni koridor v širini 4 metre – na vsako stran po 2 metra. Koridor mora ostati nepozidan, vsaka sprememba rabe koridorja vodovoda mora biti odobrena od upravljalca vodovoda s posebnim soglasjem. Tudi sekundarni cevovodi morajo biti pred posegom v njihov koridor ustrezno zaščiteni odnosno prestavljeni. Vsa dela v zvezi z prestavitvami vodovodov izvede upravljalec na stroške investitorja.
7.3. Kanalizacijsko omrežje
71. člen
Območje Občine Dobrepolje je z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda le delno pokrito, večji del je neurejen, tako da so po naseljih izvedene meteorne kanalizacije z izpusti v ponikalnice brez ustreznega tretmana, za odpadne vode pa imajo objekti v glavnem pretočne greznice, iz katerih se odpadna voda odvede v ponikalnico, goščo pa se razvozi. Za večji del naselij je pridobljena projektna dokumentacija kanalizacije in čistilnih naprav. Območje, še posebej severozahodni del do vključno Kompolj, je kraško, brez odprtih vodotokov, z mnogimi požiralniki iz katerih podzemni tok vodi proti izvirom pitne vode – Krke in Globočca.
72. člen
Predvideno kanalizacijo je potrebno izvajati v ločenem kanalizacijskem sistemu, obstoječa se privzame kot mešani sistem z ustrezno projektiranim zadrževalnim kolektorjem ali razbremenilnim bazenom. Kanalizacija mora biti vodotesna, čistilne naprave pa projektirane tako, da bo očiščena voda ustrezala predpisanim parametrom za izpust v recipient – vodotok odnosno požiralnik. Objekte je potrebno po izgradnji kanalizacije, odnosno v roku 6 mesecev po pridobitvi ustreznega dovoljenja, priključiti na javno kanalizacijo z opustitvijo greznic. Do izgradnje kanalizacijskega sistema je potrebno za novo predvidene objekte predpisati dispozicijo odpadnih voda v vodotesnih, nepretočnih greznicah.
Za vsa večja naselja bi bilo primerno pridobiti projektno dokumentacijo kanalizacije s čistilnimi napravami.
Potrebno je opredeliti varovalne koridorje – za kanalizacijo v širini po 2 metra od kanala levo in desno, za čistilne naprave pa v površini končnega obsega naprave po projektni dokumentaciji. Koridorji primarne kanalizacije morajo ostati nepozidani, vsaka sprememba rabe območja koridorja mora biti odobrena od upravljalca kanalizacije s posebnim soglasjem. Tudi sekundarni kanali morajo biti pred posegom v njihov koridor ustrezno zaščiteni, odnosno prestavljeni. Vsa dela v zvezi s prestavitvami kanalizacijskih cevovodov izvede upravljalec na stroške investitorja.
Pri dograditvi kanalizacijskega omrežja se naj upošteva mešani sistem na območjih, kjer je že zgrajena kanalizacija in ločen sistem na območjih, kjer je predvidena nova kanalizacija. Kanalizacija mora biti priključena na čistilno napravo. Do izgradnje čistilnih naprav ni dovoljena kompleksna gradnja v posameznih naseljih. Meteorno vodo s cestišč, streh, parkirišč in ostalih utrjenih površine odvaja preko peskolovcev in lovilcev olja in maščob v vodotoke ali ustrezno urejeno ponikovalnico. Pred izpustom tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijo jo je potrebno očistiti do stopnje dovoljene onesnaženosti, spuščati pa jo je možno preko kontrolnega jaška. Kjer ni zagotovljene kanalizacije se izdela izključno nepropustno greznico in sicer:
– brez pretoka v območjih širšega in ožjega območja varovanja vodnih virov in podtalnice, na kraških tleh ipd. s praznjenjem in odvozom na prečiščevanje,
– s pretokom v območjih, kjer ni potrebna dodatna zaščita podtalnice.
Pri načrtovanju kanalizacije je potrebno upoštevati:
– odlok o javni kanalizaciji in
– tehnični pravilnik o javni kanalizaciji,
– odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju občine Grosuplje,
– določila o načinu predčiščenja in kvaliteti odpadne vode pri izpustu v kanalizacijo.
7.4. Elektroenergetsko omrežje
73. člen
Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati predpise s tega področja. Električno omrežje se v območju naselja izgradi kabelsko in s prostozračnimi kablovodi, posamezno prostostoječe kabelske omarice se locirajo na vizualno neizpostavljena mesta, kar naj velja tudi za omarice na fasadah. Upravljalec mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih poda v elektroenergetskem soglasju. Za vsako naselje je potrebno rezervirati koridor širine 30m za izgradnjo 20 kV napajalnih elektroenergetskih vodov. Na koncu dalnovodnih koridorjev je potrebno predvideti prosto lokacijo za izgradnjo 20/40 kV transformatorske postaje. Lokacija mora biti čim bližje bodočim porabnikom ter normalno dostopna z vozili. Vsa dela je potrebno uskladiti s predstavniki PE Elektro Kočevje. Predvideti je potrebno izgradnjo nove transformatorske postaje v novi obrtni coni Predstruge.
Pri izgradnji večjih objektov (tovarne, delavnice, žage...) je potrebno predvideti traso poteka 20 kV daljnovoda oziroma 20 kV kablovoda, lokacijo transformatorske postaje in traso nizkonapetostnega omrežja.
7.5. TT naprave in tele-komunikacije
74. člen
Objekti se priključujejo na PTT omrežje preko končnih avtomatskih central v posameznem območju. Prostostoječe kabelske omarice se locirajo na tiste lokacije, ki vizualno niso izpostavljene, kar velja tudi za vzidavo omaric v fasade. Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala se zgradi kabelski razdelilni sistem in se ga naveže na skupinsko anteno. Samostojne satelitske antene je dovoljeno locirati zgolj na vizualno neizpostavljene lokacije. Veljajo isti pogoji kot za telefonsko omrežje.
Pri možnosti izgradnje telekomunikacijskega omrežja na področju ATC Krka, ki sega tudi na območje Občine Dobrepolje (do naselja Hočevje z okolico) je pri pripravi dokumentacije potrebno upoštevati trase obstoječega in projektiranega TK omrežja.
Pri posegu v prostor, kjer je TK omrežje zgrajeno je potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije, PE Ljubljana, Investicijsko tehnična služba.
Pri vseh posegih s področja telekomunikacij za izdelavo nadaljnje tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati predpisane pogoje s strani Telekom Slovenije, PE Ljubljana, Cigaletova 10, 1000 Ljubljana.
7.6. Odstranjevanje odpadkov
75. člen
Komunalne odpadke je potrebno zbirati in separirati v posebnih zabojnikih, ki se locirajo na posamezna zbirna mesta. S separiranjem organskih odpadkov za kompost zmanjšati količino odpadkov za odvoz na centralno deponijo. Pri tem naj se upošteva:
– na območjih s pretežno individualno zazidavo se zbirna mesta določijo na javnih površinah, v ostalih primerih pa na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov,
– zabojniki morajo biti postavljeni na utrjeno površino z nadstrešnico na prometno dostopnem mestu. Komunalni odpadki se morajo deponirati na urejeni komunalni deponiji. Industrijske odpadke je potrebno zbirati in odstranjevati skladno s predpisi s tega področja.
Načelno je določiti lokacijo urejene komunalne deponije ali predložiti pismeni sporazum za odlaganje na že urejeno komunalno deponijo izven Občine Dobrepolje.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
76. člen
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti ter dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če poseg ne povzroča v okolju večjih motenj kot so s predpisi dovoljene.
8.1. Varstvo zraka
77. člen
Pri opredelitvi pogojev za posege v prostor je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo področje varstva zraka.
8.2. Varstvo pred hrupom
78. člen
Pri opredeljevanju pogojev za posege v prostor se morajo upoštevati predpisi s področja varstva pred hrupom. Stanovanjska, proizvodna ali obrtna območja se pred prekomernim hrupom z magistralnih in regionalnih cest ter železnice zavarujejo s pasivno in aktivno zaščito. Stanovanjsko območje je potrebno zaščititi pred hrupom, ki se ga povzroča v proizvodnih in obrtnih obratovalnicah. Protihrupna zaščita mora biti izvedena pred pričetkom opravljanja dejavnosti. V stanovanjskih območjih je dovoljeno opravljati le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa, določenega za stanovanjske predele.
8.3. Varstvo voda in obvodnih površin
79. člen
Varstvo voda in obvodnih površin so določena s predpisi za to področje. Vsi pogoji za posege v vodotoke in vodni svet morajo biti vnaprej določeni, nanje pa pridobljeni vodnogospodarsko soglasje ter soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Vsi vodotoki in njihova poplavna območja predstavljajo prostor varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje oziroma soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodnogospodarstvo. V ta zaščiteni prostor so vključena tudi območja s hudourniškim značajem, kjer je nevarnost erozijskih procesov. Vse površinske vode je potrebno urediti tako, da bodo objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami.
Pred izdelavo zazidalnih načrtov za dele ureditvenega območja mora investitor pridobiti elaborat poplavne in hudourniške ogroženosti območja. Ta elaborat je sestavni del zazidalnega načrta. Vse meteorne vode iz utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko maščobnikov v met. kanalizacijsko omrežje ali ponikovalnico. Meteorne površine z zelenih ali gozdnih površin in streh morajo biti speljane v ponikovalnice oziroma v naravne recipiente. Vsi objekti osnovne in dopolnilne gradnje morajo biti priključeni na javno kanalizacijo za odpadno vodo. Na območju varstvenih pasov vodnih virov mora biti zgrajena vodotesna kanalizacija. Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov za občino Grosuplje in Kočevje, navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
V vseh naseljih je potrebno spodbujati izgradnjo ločene kanalizacije. Sanitarne odpadke je potrebno speljati do ČN, tehnološko onesnažene vode pa je močno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to zahteva sanitarna inšpekcija. Kolikor se v tehnološkem postopku uporabljajo strupene snovi, se zahteva reciklaža z odvozom suspenzij na za to določena odlagališča.
Uporabniki prostora, ki vršijo na svojem zemljišču manipulacijo ali skladiščenje nevarnih snovi, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti varne v primeru izlitja, v primeru strupenih snovi je potrebna lastna čistilna naprava.
V vseh naseljih je potrebno z dodatnim odlokom predpisati ureditev zunanjih gnojišč ob gospodarskih poslopjih in hlevih. V tem odloku naj bo predvidena tudi časovna opredelitev zahtevanih ureditev.
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati določila veljavnega odloka o zaščiti vodnih virov na območju nekdanje občine Grosuplje in Kočevje. Območja vodnih virov so vrisana v grafični prilogi.
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
80. člen
Območja in objekti varovanja naravne in kulturne dediščine so prikazana v grafičnih prilogah. K posegom na ta območja in v objekte je potrebno predhodno pridobiti mnenje pristojne strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
81. člen
Na objektih naravne in kulturne dediščine, ki so proglašeni za kulturnozgodovinske spomenika ali za naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili objavljenega dokumenta in pod strokovnim vodstvom pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
X. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED POŽAROM
82. člen
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za objekte, ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev.
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil.
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje je nujna postavitev hidrantov, kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V območjih kjer to ni mogoče mora biti zagotovljena zadostna količina vode za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka prek primerno opremljenega odjemnega mesta.
Vsaka lokacijska dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino prejšnjih odstavkov tega člena.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
83. člen
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, skladno z veljavnim srednjeročnim planom občine za tekoče srednjeročno obdobje, niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli ovirali ali onemogočali celovito izvedbo predvidenga načrta. Dopustni so le naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorsko izvedbenem načrtu,
– prometne, komunalne, energetske in vodnogospodarske ureditve, če so skladne s programsko zasnovo prostorsko izvedbenega načrta,
– odstranitve obstoječih objektov in naprav. Ta določila veljajo do sprejetja posameznega prostorskega izvedbenega načrta.
84. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Občine Dobrepolje, pristojnim za varstvo okolja in urejanje prostora.
85. člen
S potrditvijo tega odloka se vzpostavijo tudi kazenske določbe za kršenje kriterijev, meril ter določil za urejanje prostora s tem dokumentom PUP. Višina in način izvajanja se določi s posebnim odlokom.
86. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna republiška in občinska uprava inšpekcijskih služb.
87. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:
– odlok o urbanističnem redu občine Grosuplje v delu, ki se nahaja v območju Dobrepoljske doline (Uradni list SRS, št. 44/82 in vsi sledeči dokumenti),
– odlok o urbanističnem redu občine Kočevje v delu, ki se nahaja v območju Dobrepoljske občine (Skupščinski dolenjski list št. 19/68 in vsi sledeči dokumenti).
88. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-1/95
Dobrepolje, dne 13. maja 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Dobrepolje
Brane Brodnik, dipl. inž. l. r.
