Na podlagi tretjega odstavka 41. člena, 45.č člena in 45.f člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 1/96 in 44/97) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor, prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Maribor za del območja Občine Pesnica in prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Maribor–Pesnica za območje Občine Pesnica sprejme lokacijski načrt za odsek avtoceste Slivnica–Pesnica (v nadaljevanju: lokacijski načrt), ki ga je z naslovom “Lokacijski načrt za odsek avtoceste Slivnica–Pesnica” izdelal URBIS – urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o., Maribor, v marcu 1998 pod številko projekta 30 – 18/96.

Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje avtoceste, priključnih cest in drugih ureditev ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Tekstualni del obsega:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis prostorskih pogojev za realizacijo avtoceste, priključnih cest in vodotokov,
– opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav, ter prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– seznam objektov, predvidenih za rušitev,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– seznam parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta in tehnične elemente za zakoličbe cestnega telesa in obodnih parcel,
– oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
– etape izvajanja,
– soglasja in mnenja,
– poročilo o vplivih na okolje.
Grafični del obsega:
– izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije M 1:250.000
– izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor in Občine Pesnica M 1:25.000
– pregledno karto širšega območja M 1:25.000
– pregledni situacijski načrt M 1: 5.000
– ureditveno situacijo M 1: 1.000
– zbirni prikaz komunalnih vodov M 1: 1.000
– normalne prečne profile M 1: 100
– vzdolžne profile M 1: 5.000/500
– obodno parcelacijo in načrt gradbenih parcel M 1:2.000
– tehnične elemente za zakoličenje objektov in parcel M 1: 2.000.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma zemljišča, ki so namenjena za gradnjo avtoceste, priključnih cest, za ureditve vodotokov, za potrebne deviacije regionalnih in lokalnih cest in poljskih poti. Parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju lokacijskega načrta, so v naslednjih katastrskih občinah:
K.o. Dobrava
Parcele številka: 921/1, 922, 923, 924/1, 924/2, 925, 926, 927, 939, 940, 941, 942, 943, 944, 945, 946, 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953/1, 954, 955, 956, 957, 958, 959, 960, 961, 962, 963, 964, 965, 966, 967, 968, 969, 970, 971, 972, 973, 974/1, 974/2, 975, 976, 977, 978, 979, 980/1, 980/2, 982, 983, 984, 985, 986, 1019/2, 1020, 1021, 1022, 1023, 1024, 1025, 1026/1, 1026/2, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032, 1041, 1042, 1043, 1074/2, 1075/2, 1076/2, 1077/2, 1078/1, 1078/3, 1080, 1081, 1082, 1083/1, 1083/2, 1084, 1085, 1086, 1087, 1088/2, 1255, 1256, 1259, 1260, 1263, 1264, 1266/1, 1266/2, 1266/3, 1267, 1268, 1269, 1270, 1271, 1272, 1275, 1276, 1279, 1280, 1978/1, 1979/1, 2463/1, 2467, 2501/1, 2504, 953/2, 1086/2, 1088/1, 1088/2, 1088/3, 1089/2, 1987/2, 2467.
K.o. Dolnja Počehova
Parcele številka: 239/1, 239/2, 239/3, 248/2, 249/3, 251/2, 251/3, 251/4, 252/6, 252/7, 253, 256/1, 256/2, 256/3, 257/1, 257/2, 258/1, 258/3, 258/4, 259/1, 259/4, 259/8, 264/1, 264/2, 264/3, 265/1, 265/2, 265/3, 266/1, 266/2, 266/3, 266/5, 271/2, 271/3, 272/2, 272/3, 289/1, 289/3, 289/4, 289/5, 291/1, 291/2, 291/3, 310/2, 310/3, 310/4, 317/2, 317/3, 317/4, 317/5, 318/2, 341/1, 341/2, 341/3, 341/4, 341/5, 341/6, 347/1, 348/1, 348/3, 350/1, 350/3, 353/5, 353/6, 353/7, 353/8, 353/9, 353/10, 356/1, 358/1, 358/2, 358/4, 358/5, 358/11, 358/12, 362/1, 362/4, 362/6, 364/1, 364/3, 364/4, 365/1, 365/2, 375/1, 376/4, 376/6, 379/1, 379/2, 379/3, 380/1, 380/2, 381/1, 381/2, 382/1, 383/1, 384, 385, 386/1, 387/1, 387/2, 388, *1/4, 348/4, 350/4, 353/1, 375/3.
K.o. Dragučova
Parcele številka: 38, 41/1, 43/4, 46, 48, 50/2, 51, 52, 53, 55, 56, 57/1, 57/2, 60/1, 60/2, 60/3, 60/4, 77/1, 542/1, 547, 548, 549/1, 549/2, 551, 619/1, 625/1, 625/2, 625/3, 625/5, 627/2, 629/6, 629/7, 630, 632, 633, 634, 635, 636/1, 636/2, 637/1, 637/2, 638, 639/1, 639/2, 639/4, 639/5, 639/6, 639/7, 639/8, 639/9, 640, 641, 642, 647/1, 654, 655, 660/2, 660/4, 660/7, 664, 666/1, 666/3, 667, 668, 670/2, 670/4, 674/1, 674/2, 674/3, 675, 677, 678/1, 678/2, 678/3, 679, 680/1, 680/2, 681, 682, 683/1, 683/3, 684/1, 686, 687, 688, 689, 690, 691, 692, 693, 694, 696/4, 696/5, 699/1, 699/3, 699/4, 699/10, 699/11, 699/12, 699/13, 701/2, 702, 709, 711, 712, 793/4, 43/4, 671.
K.o. Košaki
Parcele številka: 272/2, 272/3.
K.o. Pekel
Parcele številka: 75/1, 77/9, 80/1, 84/1, 84/2, 84/4, 84/5, 84/6, 85/1, 85/2, 85/4, 85/5, 85/8, 85/9, 85/10, 86, 88/4, 89/1, 89/2, 89/3, 89/4, 89/5, 90/1, 90/2, 90/4, 90/5, 90/6, 90/7, 90/8, 91/4, 149/1, 149/2, 151/5, 152, 153, 154, 155/1, 155/2, 155/3, 158, 160/1, 160/2, 161/1, 162, 167, 168, 170/1,170/2, 170/3, 171/1, 171/2, 173, 174/1, 174/2, 175/1, 175/2, 175/3, 178/3, 178/4, 266/4, 275, 276, 277, 279/2, 279/3, 282, 283/2, 285/1, 367/1, 367/2, 367/3, 367/4, 368/1, 370, 371/1, 371/2, 372/11, 374/1, 375/1, 375/3, 375/4, 375/5, 375/7, 375/8, 375/9, 375/10, 375/11.
K.o. Rogoza
Parcele številka: 11/1, 12, 13/1, 13/2, 75, 79, 87, 100, 125, 143, 158/1, 158/2, 164, 166, 167/1, 167/2, 168, 175/2, 176/2, 180/2, 183/2, 184, 187/2, 188/2, 191, 192/2, 195/1, 195/2, 196, 198, 203/3, 203/4, 203/7, 203/8, 203/12, 203/15, 203/16, 203/18, 203/19, 203/20, 203/21, 203/22, 203/23, 203/24, 203/25, 203/26, 203/27, 203/28, 203/29, 204/7, 209/4, 214/2, 214/3, 214/4, 214/5, 214/6, 214/9, 214/10, 214/18, 214/19, 214/20, 214/21, 214/22, 214/23, 214/24, 214/25, 214/26, 214/27, 214/28, 214/29, 214/31, 214/32, 214/33, 214/34, 214/35, 214/36, 214/40, 214/41, 214/42, 214/43, 214/44, 214/45, 214/46, 214/47, 214/48, 214/49, 214/50, 214/51, 214/53, 214/57, 214/70, 214/71, 222/5, 222/8, 222/10, 222/28, 223, 224, 225, 250/2, 250/3, 250/4, 250/5, 250/6, 250/7, 250/8, 250/9, 250/10, 250/11, 250/12, 250/13, 250/14, 250/15, 250/16, 250/17, 250/18, 250/19, 250/20, 250/21, 250/22, 250/23, 250/25, 250/33, 270/26, 767/1, 769/1, 769/2, 769/3, 769/4, 771/1, 771/5, 773/1, 773/3, 774/1, 774/2, 774/3, 777/1, 777/2, 778/2, 790/2, 791/1, 791/2, 791/3, 800/1, 800/2, 803/1, 803/2, 803/3.
K.o. Vodole
Parcele številka: 21/1, 21/3, 21/5, 21/6, 21/7, 22/2, 23/1, 23/2, 24/1, 24/2, 26, 27, 28, 29, 30/1, 30/2, 30/3, 1/3, 32, 33/1, 37/1, 52, 53, 55/1, 55/2, 56/1, 60/4, 113/1, 113/2, 114/2, 114/3, 114/4, 114/5, 116/1, 117, 118/1, 118/2, 118/4, 118/5, 119, 131/4, 133/1, 133/2, 134/1, 134/2, 134/4, 135/1, 135/2, 137, 138, 139, 141/1, 141/2, 141/3, 141/5, 142, 144/1, 145/1, 146/1, 146/2, 147/1, 147/2, 150, 151, 152, 153, 155, 156/1, 156/2, 158, 164/2, 164/4, 165/1, 347/1, 347/2, 350/2, 350/3, 351/1, 351/2, 352, 358.
K.o. Ob železnici
Parcele številka: 10/1, 10/3, 10/4, 10/5, 11/1, 11/3, 14/2, 2750/2, 2750/3, 2773, 2774/2, 2774/3, 2847/1, 2848/1, 2902/3, 2910/1, 2911/3, 2911/30, 2987/1, 810, 811, 812, 814, 816, 818, 820, 835/2, 837, 840, 841, 844, 846, 847/3, 848, 879/1, 880/1, 881/1, 881/2, 881/3, 881/4, 881/5, 883, 889/3, 2906/1, 2911/15, 2911/26, 2911/51.
K.o. Razvanje
Parcele številka: 1118/2, 1118/3, 1190, 1191, 1198, 1199/5, 1199/6, 569/7, 569/8.
K.o. Spodnje Radvanje
Parcele številka: 2031, 2100, 1118/2, 2024, 2023, 2110.
K.o. Brezje
Parcele številka: 1, 10, 11, 1312, 1313, 1314, 1316, 1317, 1318, 1319, 1320, 1322/8, 1336, 1353, 2, 3, 4, 5, 515, 516, 517, 518, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 6/2, 7, 8, 9, 1312, 1313, 1314, 1316, 1317, 1318, 1319, 1320, 1353, 6/1, 1307/1, 1308.
K.o. Pobrežje
Parcele številka: 1253/1, 1279/3, 1280/3, 1281, 1282, 1283, 1284, 1285, 1286, 1287/1, 1287/4, 1287/5, 1287/6, 1290/1, 1290/2, 1290/3, 1293/2, 1303/1, 1303/3, 1312/2, 1313/3, 1314/2, 1723/56, 1724, 1744/2, 1745/2, 1746/3, 1751/1, 1752/4, 1752/6, 1753/1, 1753/2, 1755/1, 1755/2, 1755/4, 1758, 1760, 1761/1, 1762/1, 1762/2, 1762/3, 1763/3, 1763/5, 1763/6, 1763/7, 1770/2, 1771, 1772/1, 1772/2, 1773/1, 1773/4, 1773/5, 1773/8, 1773/9, 1774, 1775, 1779, 1780, 1784/1, 1784/2, 1786, 1800, 1821/1, 1825/1, 1825/2, 1826, 1828/1, 1828/2, 1829, 1830, 2099/1, 2099/2, 2100/1, 2101/1, 2101/2, 2102/1, 2102/2, 2109/1, 2118, 2119, 2121, 2122/1, 2129/1, 2131/2, 2132, 2133, 2138, 2141, 2142, 2147/1, 2149/1, 2149/2, 2150/4, 2151/1, 2151/2, 2151/4, 2173/1, 2173/2, 2174, 2201, 2202/1, 2202/2, 2203, 2204, 2205/1, 2205/2, 2206/1, 2206/2, 2207, 2208, 2215, 2218, 2219, 2220, 2221, 2223, 2224/1, 2432/1, 2432/2, 2974/1, 2980/1, 2988/1, 2991/1, 3001/1, 3007, 3021, 3160/2, 3168, 3169, 3170, 3171/1, 3172, 3177, 3181/1, 3182/1, 3183, 420, 421/2, 431, 450, 451, 452, 459, 460, 464, 465, 466, 469, 471, 473/1, 473/3, 473/5, 473/6, 474, 475, 476, 477/1, 477/2, 477/3, 478/1, 478/2, 479/2, 483, 484, 485, 487/1, 500, 527, 528, 529/3, 530/1, 530/2, 531/2, 531/3, 549, 551, 560, 561/3, 562, 570, 574, 577, 625, 628/2, 629, 636/1, 644, 645, 646, 650, 702/2, 705/10, 705/11, 705/12, 705/14, 705/15, 705/2, 705/5, 705/6, 705/7, 705/9, 709, 710/1, 710/2, 710/3, 710/4, 711/1, 711/2, 712/1, 713/1, 714/1, 715, 716, 719/1, 728/3, 735/1, 735/2, 735/5, 735/6, 736, 737/1, 737/4, 738/1, 738/3, 741/1, 741/2, 741/3, 741/4, 745/1, 745/2, 746/1, 746/2, 761/1, 761/3, 765/2, 779/1, 779/10, 779/11, 779/2, 779/3, 779/4, 779/5, 779/8, 779/9, 780/2, 781, 782/1, 782/2, 786/3, 786/4, 786/5, 792/4, 792/5, 792/8, 797/2, 797/3, 798/1, 798/2, 798/4, 798/5,799/1, 799/2, 800/1, 800/2, 801, 805/1, 805/2, 806/1, 806/2, 807/1, 807/2, 968/12, 972/2, 972/3, 3177, 3189, 453, 454/1, 454/3, 462, 473/2, 559, 705/7, 705/10, 1278, 1378, 1748/1, 2148, 2430, 2991/4.
K.o. Zrkovci
Parcele številka: 328, 329, 330/1, 330/2, 331, 332, 333/2, 334/1, 334/2, 334/3, 335, 336, 337, 338/2, 339, 340, 346/1, 347/1, 347/2, 347/3, 348, 599, 604, 605, 606, 607/1, 607/2, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 616, 617, 618, 619, 620, 696/1, 697, 698, 701, 702, 703, 705, 716, 717, 718, 719, 778, 785, 786, 787, 792, 794, 795, 796, 797, 798, 799, 800, 801/2, 802/1, 803/2, 804, 805, 806, 807, 873, 875, 877/1, 878/1, 878/2, 878/3, 879, 880/2, 880/3, 880/4, 881, 882/1, 882/2, 882/3, 882/4, 883/1, 883/2, 883/3 888/1, 889/1, 890/1, 892, 923, 600, 602, 603/1, 603/2, 872.
K.o. Tezno
Parcele številka: 2381/1, 2381/2, 2381/3, 2381/4, 2383/1, 2383/2, 2384/1, 2384/2, 2397, 2398, 2399/2, 2399/3, 2399/8, 2399/30, 2400/1, 2400/2, 2400/3, 2400/4, 2715/1, 2715/2, 2715/6, 2715/8, 2715/11, 2715/15, 2715/21, 2715/33, 2716/1, 2716/6, 2716/11, 2716/12, 2717/1, 2717/5, 2717/7, 2717/8, 2718/1, 2719/1, 2720/1, 2720/2, 2721/1, 2721/2, 2721/3, 2722, 2749/1, 2749/7, 2826/3, 2826/9, 2826/11, 2749/6, 2751/2, 2765/1, 2770/1, 2975, 2977, 2980, 2991, 2992, 2993, 40/3, 41, 42, 43, 44/1, 44/2, 45, 46/1, 46/2, 46/3, 47, 49, 632/1, 632/6, 769/3, 769/6, 769/7, 771, 773, 774/1, 775, 2248/1.
K.o. Orešje
Parcele številka: 98/3, 98/4, 98/5, 100, 103/10, 103/12, 111/2, 111/5, 112/3, 113, 115/1, 115/2, 115/3, 118/1, 118/2, 121/1, 122/1, 122/2, 125/1, 127, 128, 130, 132/1, 132/2, 132/3, 133, 134/1, 134/4, 136/1, 136/2, 136/3, 136/4, 136/5, 138, 139/1, 139/2, 139/3, 139/4, 139/5, 139/6, 139/8, 139/9, 139/10, 139/11, 139/12, 139/13, 139/14, 139/15, 139/17, 139/18, 139/19, 139/20, 139/21, 139/22, 139/23, 139/24, 139/25, 140, 141/1, 141/3, 141/5, 144, 145/1, 145/2, 146/1, 146/2, 146/3, 146/5, 148, 149, 153/2, 170/3, 267, 268/1, 268/3, 269, 270/1, 270/2, 271, 314.
K.o. Bohova
Parcele številka: 385/4, 386/1, 389/1, 390/1, 393/1, 394/1, 397/1, 398/1, 413, 414, 415, 416, 444, 445, 448, 449, 450, 451, 452/2, 457, 458, 459, 463/1, 464, 465, 466, 469, 470, 471, 472, 473, 474, 475, 477/1, 477/2, 478, 479, 480/1, 480/2, 481, 482, 483, 486, 487, 488, 489/1, 490, 493, 498, 503/1, 534/1, 534/2, 534/3, 534/6, 534/7, 534/8, 534/10, 534/11, 534/12, 543/1, 544/1, 544/2, 545/1, 545/2, 546/1, 546/2, 547, 548, 594, 596, 598, 599, 600/1, 601/1, 602/1, 603/1, 604/1, 605/1, 606/1, 607/1, 608/1, 609/1, 610/1, 650, 651, 656, 709/2, 712/1, 721, 737, 744/1, 747, 781, *40, 330/1, 385/3.
K.o. Slivnica (AC)
Parcele številka: 249/1, 250, 251/2, 411/2, 415/3, 451.
K.o. Malečnik
Parcele številka: 2/3, 8/2, 10/3, 26/1, 26/2, 27/3, 28, 32/1, 32/2, 32/5, 32/6, 34/3, 84/3, 84/4, 85/1, 86/2, 86/3, 86/4, 87, 89, 94/1, 94/2, 94/3, 144/1, 145/1, 145/2, 146, 149/1, 149/3, 149/4, 149/7, 149/9, 149/10, 152/3, 153/1, 153/3, 153/4, 153/5, 153/7, 212/2, 212/4, 217/8, 217/9, 217/10, 217/14, 217/15, 217/16, 218/2, 34/2.
Začasna deponija: parcele številka 144/1, 149/1, 149/4, 149/9, 149/10, 152/3, 153/1, 153/3, 153/4, 153/5, 153/7, 217/14.
K.o. Dogoše
Parcele številka: 264, 265/1, 265/2, 266, 267/1, 267/2, 268, 269, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276, 277/1, 277/2, 278, 279, 280, 281/1, 281/2, 282, 283, 284, 285, 286/1, 286/2, 287, 288, 289, 291, 292, 293, 294, 295, 305, 306, 307, 417/2, 418/1, 418/2, 418/3, 418/4, 419, 420/4, 421/1, 421/3, 423/3, 424, 425, 426, 427, 428/2, 428/3, 431/2, 431/3, 431/4, 431/7, 431/8, 432, 433, 434, 436/1, 436/3, 437/1, 437/2, 438, 439, 440, 441, 442, 443/1, 443/2, 444, 445, 446, 448/4, 448/5, 467, 468, 472, 473, 477/1, 477/2, 478, 586, 592/1, 593/5, 594/1, 599/1, 599/2, 599/3, 600, 601/1, 601/2, 602/1, 602/2, 603/1, 603/2, 604/1, 604/2, 605/1, 605/2, 606/1, 606/2, 607/1, 607/2, 608, 609, 610, 611/1, 622, 623, 624, 625, 626, 627, 1289, 1290/1, 1290/2, 1291, 1292, 1293, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1970/4, 1971/1, 1973/4, 1974/1, 1984/2, 2481/1, 2486, 2490, 2491, 474/1, 476, 502/1, 505/3, 506/3, 1969/1, 2487.
K.o. Spodnje Hoče
Parcele številka: 953, 956, 957, 1065/1, 1065/4, 1068/2, 1069/2, 1070/1, 1070/2, 1071/1, 1071/2, 1072, 1073, 1074/1, 1074/2, 1074/3, 1075, 1111, 1480, 1481, 1482/3, 1482/4.

Ureditveno območje iz 3. člena te uredbe obsega:
– območje izključne rabe avtoceste in priključnih cest z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, nadvozi, podvozi, mostovi, prepusti, priključki),
– območje vodnogospodarskih ureditev (regulacije vodotokov ipd.),
– območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območje ureditev in prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje trajnih in začasnih deponij odkopnega materiala,
– območje ukrepov za preprečitev prekomernih vplivov na okolje.

Avtocesta
Dolžina odseka avtoceste je 14.550 m.
Odsek avtoceste Slivnica–Pesnica se na jugu začne v km 2 + 600 v prečkanju za železniško progo Maribor–Zidani most. V nadaljevanju prečka trasa gramoznico Hoče in se obrne proti severu ter v nadaljevanju poteka med Spodnjimi Hočami in Rogozo. Po prečkanju Novega Hočkega potoka se trasa usmeri proti severovzhodu, prečka Ptujsko cesto v podvozu in poteka vzporedno z energetskim koridorjem. V km 7 + 900 preide iz vkopa na srednjo dravsko teraso pri Brezju. V nadaljevanju poteka preko polja in v km 10 + 830 do km 11 + 600 prečka kanal SD – 1 in staro strugo reke Drave z objektom. Po prehodu reke Drave trasa preide skozi pokriti ukop v Vodolsko dolino. Potek trase po Vodolski dolini je izmenoma v vkopih in viaduktih. Trasa prečka najvišji greben s predorom dolžine 225 m. V km 14 + 200 preide trasa v Pesniško dolino, kjer se usmeri proti zahodu. Železniško progo Maribor–Šentilj prečka v podvozu v km 16 + 284. V km 16 + 700 se zgradi priključek Pesnica. V km 17 + 150 se naveže na odsek avtoceste Šentilj–Pesnica.
Trasa avtoceste je zasnovana kot štiripasovnica s po dvema voznima pasovoma in enim odstavnim pasom v vsaki smeri in vmesnim ločilnim pasom. Projektirani normalni prečni profil je 26 m, in sicer: štirje vozni pasovi po 3,75 m, dva odstavna pasova po 2,50 m, dva robna pasova ob prehitevalnem pasu po 0,50 m, dve bankini po 0,90 m in srednji ločilni pas širine 3,20 m.
V območju priključkov so projektirani zaviralni in pospeševalni pasovi dolžine 250 m (190 + 60), širine 3 m z robnim pasom ob bankini 0,35 m in ob voznem pasu širine 0,50 m.
Vertikalni in horizontalni elementi odseka so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h, elementi priključnih ramp ustrezajo hitrosti 50 km/h.

Priključne ceste
– Nova Zrkovska cesta
je priključna cesta s katero se omogoči prometna navezava mesta z avtocesto iz vzhoda. Zasnovana je kot centralni priključek mesta, povezuje avtocesto preko priključka Zrkovci s hitro cesto in v nadaljevanju z zahodno obvoznico. Je sestavni del glavne prometne povezave vzhod–zahod. Dolžina odseka Nove Zrkovske ceste je 3.680 m.
Odsek Nove Zrkovske ceste se prične v križišču z ulico Borcev za severno mejo. V nadaljevanju poteka po trasi Prečne ulice, prečka hitro cesto v nadvozu. Na prečkanju hitre ceste se uredi priključek v obliki diamanta. Trasa v nadaljevanju poteka mimo pokopališča Pobrežje, prečka Kosovelovo ulico, Cesto XIV. divizije, poteka severno od osnovne šole Draga Kobala, prečka Vrazovo in Istrsko ulico. Od križišča z Ulico Veljka Vlahoviča poteka po trasi obstoječe ceste mimo deponije komunalnih odpadkov. Od Vzhodne ulice dalje poteka čez polje, prečka avtocesto v podvozu in se zaključi pred obstoječim mostom čez kanal SD-1 v Zrkovcih.
Trasa Nove Zrkovske ceste je zasnovana kot dvopasovnica. Projektirani normalni prečni profil na odseku od km 0 + 00 do km 2 + 250 je 18,30 m, in sicer: dva vozna pasova po 3,50 m, robni pasovi po 0,35 m, zelenici širine 20 m, kolesarska steza širine 1 m, hodnik za pešce širine 2 m in dve bankini po 0,30 m, na odseku od km 2 + 250 do km 3 + 680 pa 11,85 m, in sicer: dva vozna pasova po 3,50 m, robni pasovi po 0,35 m, dvojna kolesarska steza širine 2,35 m, dve bankini po 1,50 m in ena bankina širine 0,30 m. Pasovi za levo zavijanje v križiščih so širine 3,25 m. Na trasi Nove Zrkovske ceste je treba urediti en izvennivojski priključek – diamant, deset nivojskih kanaliziranih križišč in podhod za pešce pri osnovni šoli Draga Kobala.
– Hitra cesta
je glavna priključna cesta na avtocesto Slivnica–Pesnica in navezuje mesto Maribor na avtocesto s priključkoma Slivnica na jugu in Pesnica na severu. Na celotnem odseku je neizgrajen odsek med Ptujsko in Tržaško cesto, ki povzroča prometne zagate v središču mesta. Za rešitev prometne zagate je treba zgraditi manjkajoči odsek. Dolžina odseka hitre ceste II b etape je 2.580 m.
Odsek hitre ceste se prične v km 7 + 800 (stacionaža obstoječe hitre ceste) kjer obstoječa hitra cesta prehaja v križišče s Ptujsko cesto (križišče št. 17) tako, da se vozna pasova razmakneta in pričneta dvigovati, štiripasovna hitra cesta pa niveletno nadaljuje potek tako, da podvozi Ptujsko cesto, Zagrebško cesto, železniško progo Ljubljana–Maribor in servisni tir za Petrol. Južneje od kompleksa Petrola pa podvozi še Vodovodno cesto in priključek ELKO. Nato se prične v vzponu dvigovati proti Tržaški cesti. Na odseku med km 9 + 580 do 9 + 700 poteka v galeriji preko katere je speljana Tržaška cesta. Od km 10 + 000 do km 10 + 380 poteka trasa po obstoječi Tržaški cesti, ki se razširi za dodaten prometni pas, ki poteka vse do križišča BDC, kjer prevzema pas za desno zavijanje na načrtovano novo Streliško cesto.
Trasa hitre ceste je zasnovana kot štiripasovnica. Projektirani normalni prečni profil je 19,20 m in sicer: štirje vozni pasovi po 3,25 m, robni pasovi po 0,30 m, ločilni pas širine 2 m in bermi s koritnico po 1,50 m. Dvopasovne priključne rampe so širine 10,10 m z voziščema širine 3,25 m, robnima pasovoma po 0,30 m in bermami po 1,50 m.

Priključki
Priključek “Rogoza” povezuje cesto Hoče–Miklavž z avtocesto. Njegova primarna funkcija je povezava avtoceste z letališčem in načrtovanim železniškim terminalom. Oblikovan je kot modificirana polovična deteljica in lociran v km 4 + 180 avtoceste.
Priključek “Ptujska cesta (Maribor–vzhod)” povezuje z avtocesto magistralno cesto M-3 Maribor–Ptuj. Do izgradnje avtoceste Fram–Hajdina, je to sočasno priključek smeri Šentilj–Zagreb na avtocesto. Oblikovan je kot polovična deteljica in lociran v km 6 + 650 avtoceste.
Priključek “Zrkovci (Maribor–center)” povezuje z avtocesto obstoječo hitro cesto skozi Maribor in v nadaljevanju z zahodno obvoznico. Priključek je oblikovan kot polovična deteljica in lociran v km 9 + 915 avtoceste.
Priključek “Pesnica (Maribor–sever)” je severni priključek Maribora na avtocesto. Na območju priključka Pesnica se že danes, brez avtoceste, prepleta več cest. Hitra cesta in M-10 z južne strani, M 10-1 z vzhodne strani, M-10 s severne in R 359 z zahodne. Za povezavo tolikšnega števila cest z avtocesto ter tudi medsebojno povezavo, je najprimernejša oblika priključka rondo oziroma krožno križišče. Lociran je v sečišču osi avtoceste in hitre ceste tako, da je rondo s priključnimi cestami na terenu, avtocesta pa poteka z viaduktom čezenj, z njim pa je povezana s štirimi priključnimi rampami. Priključek “Pesnica–Maribor–sever” je lociran v km 16 + 700 avtoceste.

Deviacije cest in poti
Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, se izvedejo naslednje deviacije obstoječih cest in poti:
Avtocesta:
– 10-3,1-1, Miklavška cesta, NPP 13,95 m, dolžine 300 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-2, Letališka cesta, NPP 10,45 m, dolžine 1.500 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-2a, Priključek Stavbarja-IGM Hoče na Letališko cesto, NPP 8 m, dolžine 300 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-2b, Priključek asfaltne baze CPM na Letališko cesto, NPP 8 m, dolžine 400 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-3, Stara Letališka cesta, NPP 9,40 m, dolžine 300 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-4, Ptujska cesta (M-3), NPP 26,70 m, dolžine 1.000 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-5, Deviacija Dobrava, NPP 10,40 m, dolžine 100 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-6, Deviacija Obrtna cona, NPP 8 m, dolžine 600 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-7, Deviacija Brezje–Tezno, NPP 8,40 m, dolžine 740 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3, 1-8, Dupleška cesta (R 348), NPP 10 m, dolžine 500 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-10, stara Zrkovska cesta, NPP 9,30 m, dolžine 350 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-11a, Deviacija Vodole–Dragučova, NPP 7 m, dolžine 730 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-11, Deviacija Vodole–Dragučova, NPP 6,50 m, dolžine 2.600 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-12, Deviacija Vinske ceste, NPP 5 m, dolžine 240 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-13, Deviacija Pekel–Fažmon, NPP 5 m, dolžine 640 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-13a, Deviacija Fažmon–Greben, NPP 4 m, dolžine 820 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-13b, Deviacija Fažmon–Greben, NPP 4 m, dolžine 340 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-14, Deviacija Pekel–Martinez, NPP 5–8,90 m, dolžine 360 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-15, Deviacija gozdne poti NPP 4 m, dolžine 760 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-16, Deviacije traktorske ceste, NPP 7 m, dolžine 380 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-17, Deviacija traktorske ceste, NPP 5 m, dolžine 850 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-18, Deviacija Agrokombinat, NPP 6,50 m, dolžine 130 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-19, Deviacija peš poti, NPP 4 m, dolžine 270 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-20, Deviacija magistralne ceste M 10-1, NPP 10,70 m, dolžine 350 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-20a, Deviacija M 10-1, NPP 10,70 m, dolžine 300 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-21, Deviacija hitre ceste, dolžine 150 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-23, Deviacija ceste Maribor–Malečnik, NPP 8 do 11,30 m, dolžine 1.000 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-23a, Deviacija peš in kolesarske poti, NPP 3 m, dolžine 500 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-24, Deviacija ceste k Dravi, NPP 9,30 m, dolžina 360 m, utrditev je asfaltna;
– 10-3,1-25a – d, Deviacije poljskih poti na območju zrkovskega polja, NPP 3 m, dolžina 930 m, utrditev je makadamska;
– deviacija ceste ob železnici, NPP 8 m, dolžine 100 m, utrditev je asfaltna.
Skupna dolžina deviacij zaradi gradnje avtoceste znaša 18.420 m:
Priključne ceste:
– Nova Zrkovska cesta:
– deviacija NZC -1,1-1, NPP 5,50 m, dolžina 100 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija NZC -1,1-3, NPP 5,50 m, dolžina 170 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija NZC-1,1-2, NPP 8,50 m, dolžina 480 m, utrditev je asfaltna.
– deviacija NZC-1,2-1, priključna rampa diamanta, NPP 9 m, dolžina 600 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija NZC-1,2-2, priključna rampa diamanta, NPP 9 m, dolžina 600 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija NZC-1,2-3, Kosovelova ulica, NPP 8,10 m, dolžina 100 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija NZC-1,2-4, Cesta XIV divizije, NPP 10,20 m, dolžina 400 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija NZC-1,2-5, Ulica Veljka Vlahoviča, NPP 17,70 m, dolžina 300 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija NZC-1,2-6, Zemljičeva ulica, NPP 8,50 m, dolžina 180 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija NZC-1,2-7, Vzhodna ulica, NPP 8,50 m, dolžina 100 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija NZC-1,2-8, priključek k Snagi, NPP 8,50 m, dolžina 80 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija NZC-1,2-9, cesta k tenisu, NPP 8 m, dolžina 60 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija NZC-2,2-1, Šempeterska ulica, NPP 8,50 m, dolžina 250 m, utrditev je asfaltna;
– deviacija Prečne ulice, NPP 10,10 m, dolžine 140 m, utrditev je asfaltna.
Hitra cesta
Zaradi izgradnje HC etapa II b je potrebno delno preložiti obstoječo Industrijsko cesto s spremljajočim hodnikom in kolesarsko stezo. Preložitev se izvede v dolžini 360 m. Nova trasa Industrijske ceste poteka na vzhodni strani hitre ceste, utrditev je asfaltna.

Objekti
Avtocesta:
Na obravnavanem odseku avtoceste se zgradijo: 6 nadvozov, 5 podvozov, 2 podhoda, 3 mostovi, 13 prepustov, 8 viaduktov, 1 predor, 1 galerija in podporni zidovi.
Nadvozi preko avtoceste:
– V km 4+185 nadvoz 10-3, 4-1 za prečkanje Miklavške ceste 10-3, 1-1 dolžine 50 m in širine 12,95 m;
– V km 3+417 nadvoz 10-3, 3-2 za prečkanje priključka asfaltne baze CPM 10-3,1-26 dolžine 50 m in širine 8,60 m;
– V km 6 + 626 nadvoz 10-3, 4-3 za prečkanje Ptujske ceste 0-3, 1-4 dolžine 50 m in širine 26,95 m;
– V km 7 + 673 nadvoz 10-3, 4-5 za prečkanje deviacije Tezno–Brezje 10-3, 1-7 dolžine 50 m in širine 8,60 m;
– V km 15 + 760 nadvoz 10-3, 4-7 za prečkanje deviacije Pekel-Martinez 10-3,1-14 dolžine 50 m in širine 8,80 m.
Podvozi in podhodi:
– V km 8 + 198 podvoz 10-3, 3-6 za prečkanje Dupleške c. 10-3, 1-8 pod AC dolžine 35 m in širine 28,08 m;
– V km 9 + 915 podvoz 10-3,3-1 za prečkanje Nove Zrkovske ceste NZC -2,0-0 pod AC dolžine 29,32 m in širine 17,10 m;
– V km 10 + 768 podvoz 10-3, 3-2 za prečkanje stare Zrkovske ceste 10-3, 1-10 pod AC dolžine 29,32 m in širine 17,10 m;
– V km 16 + 380 podvoz 10-3, 3-3 za prečkanje traktorske ceste 10-3, 1-16 pod AC dolžine 41 m in širine 7 m;
– Podhod 10-3,3-4 pod rondojem dolžine 14,80 m in širine 4 m;
– Podhod 10-3, 3-5 pod rondojem dolžine 14,80 m in širine 4 m;
– V km 9 + 665 podvoz 10-3, 3-7 za prečkanje ceste k Dravi 10-3, 1-24 pod AC dolžine 27,90 m in širine 17,10 m.
Mostovi dolžine do 50 m in prepusti:
– V km 5 + 080 most 10-3, 5-4 čez Novi Hočki potok na AC 10-3 dolžine 14 m in širine 29,02 m;
– V km 5 + 296 most čez Novi Hočki potok dolžine 14 m in širine 8,50 m;
– V km 7 + 975 prepust 10-3, 5-5 Stražunskega potoka na AC 10-3, dolžine 54,40 m in prereza 4 x 2,50 m;
– V km 0 + 365 prepust 10-3, 5-6 Stražunskega potoka na cesti 10-3, 1-8 dolžine 9,45 m in prereza 4 x 2 m;
– V km 0 + 324 prepust 10-3, 5-7 odvodnika iz Pekla na rondoju dolžine 28,20 m in prereza 2 x 2 m;
– V km 0 + 193 prepust 10-3, 5-8 odvodnika iz Pekla na rondoju dolžine 28,20 m in prereza 2 x 2 m;
– V km 0 + 580 prepust 10-3, 5-9 odvodnika iz Pekla na poljski poti 10-3, 1-17 dolžine 8 m in prereza 2 x 2 m;
– V km 0 + 385 prepust 10-3,5-10 potoka Črnec na poljski poti 10-3, 1-17 dolžine 8,50 m in širine 4 x 2,50 m;
– V km 0 + 073 most 10-3,5 – 11 čez Pesnico na poljski poti 10-3, 1-17,dolžine 20,20 m in širine 5 m;
– Prepust 10-3,5-12 Vodolskega potoka na cesti Maribor-Malečnik dolžine 12,00 m in prereza 4 x 2,20 m;
– Prepust 10-3, 5-13 Vodolskega potoka na cesti 10-3, 1-11a dolžine 9 m in prereza 4 x 2 m;
– Prepust 10-3, 5-14 Vodolskega potoka na cesti 10-3, 1-11a dolžine 10,75 m in prereza 4 x 2,20 m;
– Prepust 10-3, 5-15 Vodolskega potoka na cesti 10-3, 1-11a dolžine 15 m in prereza 4 x 2,30 m;
– Prepust 10-3, 5-16 Vodolskega potoka na cesti 10-3, 1-11, dolžine 9,13 m in prereza 4 x 2,60 m;
– Prepust 10-3, 5-17 Vodolskega potoka na cesti 10-3, 1-11, dolžine 29,35 m in prereza 4 x 2 m;
– Prepust 10-3, 5-18 Vodolskega potoka na cesti 10-3, 1-11, dolžine 26,50 m in prereza 3,20 x 2 m;
Mostovi dolžine nad 50 m in viadukti:
– Od km 2 + 865 do km 3 + 065 viadukt preko gramoznice dolžine 200 m in širine 2 x 13,91 m.
– Od km 10 + 842 do km 11 + 616 most čez Dravo 10-3, 6-1 dolžine 765 m in širine 27,04 m;
– Od km 11 + 843 do km 11 + 880 viadukt Vodole I 10-3,6-2 dolžine 39 m in širine 27,04 m;
– Od km 12 +346 do km 12 + 466 viadukt Vodole II 10-3, 6-3 dolžine 120 m in širine 27,04 m;
– Od km 12 + 864 do km 13 + 081 viadukt Vodole III 10-3, 6-4, dolžine 205 m in širine 26,80 m;
– Od km 13 + 373 do km 13 + 513 viadukt Vodole IV 10-3,6-5 dolžine 140 m in širine 26,80 m;
– Od km 13 + 737 do km 14 + 058 viadukt Vodole V 10-3, 6-6 dolžine 321 m in širine 27,04 m;
– Od km 14 + 824 do km 15 + 199 viadukt Dragučova 10-3, 6-7 dolžine 361 m in širine 27,04 m;
– Od km 16 + 525 do km 16 + 975 viadukt Pesnica 10-3,6-10 dolžine 445 m in širine 27,04 m.
Galerija in predor:
– Od km 11 + 640 do km 11 + 825 galerija Malečnik dolžine 185 m in širine 28,60 m;
– Od km 12 + 511 do km 12 + 736 predor Vodole dolžine 225 m in širine 2 x 10,95 m.
Železniški nadvoz:
– V km 16 + 258 nadvoz 10-3, 4-8 za prečkanje železniške proge Maribor–Šentilj čez AC dolžine 25,31 m in širine 33,10 m.
Zidovi:
– V km 7 + 350 do km 7 + 450 podporni zid za zavarovanje plinovoda dolžine 100 m;
– V km 12 + 777 do km 12 + 845 pilotna stena za zavarovanje desnega pobočja dolžine 68 m;
– V km 13 + 080 do km 13 + 260 pilotna stena za zavarovanje levega pobočja dolžine 180 m;
– V km 13 + 327 do km 13 + 367 pilotna stena za zavarovanje desnega pobočja dolžine 40 m;
– Vzdolž deviacije Vodole-Dragučova podporni zidovi za zavarovanje brežin v dolžini 820 m.
Priključne ceste:
Nova Zrkovska cesta:
Na obravnavanem odseku Nove Zrkovske ceste se zgradi 1 nadvoz in 1 podhod za pešce.
– V km 0 + 344 nadvoz NZC – 1,4 – 1 za prečkanje hitre ceste dolžine 40,80 m in širine 19,20 m;
– V km 0 + 960 podhod NZC – 1, 3-1 pri OŠ Draga Kobala dolžine 18,70 m in širine 5 m.
Hitra cesta:
Na obravnavanem odseku hitre ceste se zgradijo: 4 podvozi, 1 nadvoz, galerija in oporni zidovi.
Podvozi:
– V km 8 + 460 podvoz HC-2B, 3-1 za prečkanje Ptujske ceste dolžine 42 m in širine 18,90 m;
– V km 8 + 660 podvoz HC-2B, 3-2 za prečkanje Zagrebške ulice dolžine 16,80 m in širine 18,90 m;
– V km 8 + 940 podvoz HC-2B, 3-3 za prečkanje Vodovodne ulice dolžine 12,10 m in širine 39,60 m;
– V km 9 + 380 podvoz HC-2B, 3-4 za prečkanje Industrijske ulice dolžine 18 m in širine 32,40 m.
Nadvozi:
– V km 8 + 700 nadvoz HC-2B, 4-1 za prečkanje železniške proge dolžine 49 m in širine 19,10 m.
Galerija:
– Od km 9 + 580 do km 9 + 740 galerija HC-2B, 8 pod Tržaško cesto dolžine 160 m in širine 18,90 m.
Oporni zidovi:
– Oporni zid HC-2B, 9-1, dolžine 77,5 m in višine 8 m;
– Oporni zid HC-2B, 9-2, dolžine 26 m in višine 8 m;
– Oporni zid HC-2B, 9-3, dolžine 45 m in višine 7,5 m;
– Oporni zid HC-2B, 9-4, dolžine 50 m in višine 5,80 m;
– Oporni zid HC-2B, 9-5, dolžine 125 m in višine 4 m;
– Oporni zid HC-2B, 9-6, dolžine 177 m in višine 5 m;
– Oporni zid HC-2B, 9-7, dolžine 220 m in višine 4,10 m;
– Oporni zid HC-2B, 9-8, dolžine 54 m in višine 1,30 m.
Natančne stacionaže opornih zidov se določijo v glavnem projektu, prav tako višine, na osnovi detajlnih geoloških raziskav.

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste, priključnih cest in vodotokov mora vsebovati tudi načrt krajinske ureditve in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa avtoceste:
vse odbojne ograje so kovinske in ne presegajo višine 0,75 m. Na območju prečkanja gramoznice Hoče in ožjega varstvenega pasu so odbojne ograje betonske BVO 80. Ločilni pas se zatravi ali zasadi z grmovnicami.
Objekti na avtocesti:
morajo biti ustrezno arhitekturno oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora.
Most čez reko Dravo:
je treba oblikovati tako, da premosti celoten prostor od odvodnega kanala HE Zlatoličje, reko Dravo in vmesni inundacijski prostor. Objekt ne sme imeti podpor v strugi dovodnega kanala HE Zlatoličje in v matici struge reke Drave. Objekt mora biti v svojih konstrukcijskih elementih čim bolj vitek in transparenten. Posamezni elementi mostu morajo biti medsebojno usklajeni. Posebno pozornost je potrebno dati oblikovanju protihrupnih barier, ki morajo biti sestavni del objekta. Zagotoviti je potrebno oblikovalsko usklajenost elementov most – portal – vstop v pokriti vkop – prehod iz Slovenskih goric v Dravsko dolino in obratno. Vozniku na avtocesti je treba zagotoviti kvalitetno doživljanje Dravskega polja, Pohorja, Slovenskih goric. Konstrukcija je prosta konzolna gradnja s postopnim narivanjem. Projektant mora zagotoviti čim tanjšo konstrukcijo, razponi med posameznimi podporami morajo biti oblikovani z upoštevanjem ekonomočnosti gradnje.
Priključki:
območje priključkov mora biti krajinsko oblikovano. Vmesni prostor med priključnimi rampami se krajinsko oblikuje, brežine morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren. Območje se zasadi s sklenjeno nizko avtohtono vegetacijo.
Prepusti:
vsi prepusti, vidni z avtoceste morajo biti oblikovani z uporabo kamnitih oblog in zazelenjeni.
Protihrupne zaščite:
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev mora upoštevati naslednja izhodišča in pogoje glede protihrupne zaščite:
– možni načini protihrupne zaščite so: protihrupni nasipi, protihrupne ograje iz različnega materiala (les, beton ipd.), prosojne protihrupne ograje, obsajene protihrupne ograje, zazelenjene protihrupne ograje;
– tip protihrupnih ograj se mora prilagoditi urbani in krajinski podobi prostora;
– višinske razlike med posameznimi odseki se morajo povezati postopno (stopničasto) in vezno.
Posegi v obcestni prostor:
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo čim bolj prilagajati obstoječemu reliefu. Brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in obsajene z vegetacijo, v skladu s pogoji lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora.
Med obratovanjem je treba nadzirati stanje nasipov in vkopov z vidika stabilnosti, hortikulturnega vzdrževanja in varnosti.
Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve se morajo navezati na obstoječo vegetacijo (živice, posamezne skupine dreves ali grmovnic, obvodna vegetacija).
Detajlna reliefna in vegetacijska ureditev obcestnega prostora mora biti prilagojena ohranjanju zanimivih pogledov v prostoru in krajinskih značilnosti prostora. Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena.
Razporeditev prosojnih protihrupnih ograj mora ohranjati zanimive in značilne poglede.
Na stikih avtoceste s kmetijskimi zemljišči se zagotovi ozelenitev z ustrezno avtohtono grmovno vegetacijo ob upoštevanju odpiranja pogledov z avtoceste v odprto krajino.
Na stikih avtoceste z gozdnimi površinami je treba sanirati in obnoviti gozdni rob.
Vsi odseki obstoječih cest, ki po dograditvi avtoceste, priključnih cest, vodotokov in drugih ureditev določenih s to uredbo, izgubijo funkcijo, morajo biti rekultivirani.
V območju Bohove ob avtocesti je potrebno zagotoviti 600 m2 površin za deponijo sredstev za oviranje. Deponija mora biti vizuelno ločena od ostalih objektov. Omogočen mora biti neposreden vstop na avtocesto in možnost prevoza ovir v obe smeri.
Posegi v obvodni prostor reguliranih vodotokov:
Vsi vodotoki se regulirajo sonaravno s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone drevesne in grmovne obvodne vegetacije. Za sonaravno ureditev vodotokov se izdela vodnogospodarski in krajinski načrt. Struge obstoječih vodotokov, ki izgubijo funkcijo, se zasipajo in se vzpostavi kmetijska površina.
Po končani gradnji, ob ugotovljenem dejanskem stanju posegov v prostor in ugotovljenih morebitnih konfliktnih oziroma negativnih vplivih na vidne značilnosti okolja, je treba določena območja dodatno arhitekturno in krajinsko urediti.

Kanalizacija
Avtocesta:
Predvidena trasa avtoceste križa naslednje kanalizacijske vode:
– v km 4 + 155 predvideni kanalizacijski zbiralnik Hoče–Rogoza–Miklavž Ø100 cm
– v km 7+ 945 obstoječi zbiralnik Tezno II Ø 120 cm.
Na mestih križanja je treba preveriti statično zaščito in cevi po potrebi obbetonirati.
Priključne ceste:
Nova Zrkovska cesta:
Trasa Nove Zrkovske ceste prečka naslednje obstoječe kanalizacijske vode:
– kanal v Cesti XIV. divizije
– kanal v Istrski ulici
– kanal v Ulici Veljka Vlahoviča in
– predvideni kanal v Osojnikovi ulici.
Na mestih križanja je treba preveriti statično zaščito in cevi po potrebi obbetonirati.
Hitra cesta:
Trasa hitre ceste prečka obstoječe kanalizacijsko omrežje za mešane vode in sicer v km 8 + 530.
Trasa prizadene kanalizacijsko omrežje za odvod meteornih odpadnih vod in sicer:
– v km 8 + 275 obstoječi kanal v hitri cesti
– v km 8 + 450 obstoječi kanal v Ptujski cesti
– v km 8 + 925 do km 9 + 125 obstoječi kanal v Industrijski ulici
– v km 9 + 380 obstoječi meteorni kanal v podaljšku Jadranske ulice.
Vsi navedeni kanali se prevežejo na načrtovano odvodnjo meteornih vod hitre ceste.

Vodovod
Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, se izvedejo naslednji posegi na vodovodnem omrežju:
Avtocesta:
Na odseku avtoceste je treba zgraditi naslednje vodovode:
– nov vodovodni cevovod ob prestavljeni Letališki cesti na odseku od Miklavške ceste do vhoda v gramoznico IGM v dolžini 800 m;
– nadomestni cevovod DN 300 v novi Miklavški cesti in deviaciji 10-3,1-3 v dolžini 300 m;
– magistralni cevovod DN 800 v dolžini 900 m in vzporedni cevovod DN 110 v Ptujski cesti v dolžini 480 m ter cevovod LŽ 150 v severnem hodniku Ptujske ceste v dolžini 200 m.
– lokalni cevovod v deviaciji Dragučova v dolžini 1100 m s prečrpalno postajo.
Zaradi gradnje avtoceste je potrebno preložiti naslednje vodovode:
– obstoječi cevovod v Dupleški cesti v dolžini 650 m;
– obstoječega cevovod v Zrkovski cesti v dolžini 400 m;
– obstoječi cevovod v Malečniški cesti v dolžini 800 m s sekundarnimi cevovodi v dolžini 420 m;
– obstoječi krajevni vodovod in priključke na odseku avtoceste od km 13 + 200 do km 13 + 350;
– obstoječi cevovod za naselje Pekel v km 15 + 780. Cevovod se preloži v traso predvidenega nadvoza;
– obstoječi magistralni cevovod za smer Pesnica in Lenart na območju priključka Pesnica–rondo.
Avtocesta prečka naslednje cevovode:
– obstoječi cevovod DN 250 iz smeri Bohovskih vodnjakov in novega Hočkega potoka v km 5 + 282. Prečkanje se izvede s cevnim sifonom;
– predvideni cevovod DN 500 v km 0 + 50 deviacije 10-3,1-8 (Dupleške ceste).
Investitor mora v času gradnje izvesti naslednje ukrepe:
– zagotoviti nemoteno oskrbo v času gradnje na celotnem odseku avtoceste;
– zagotoviti prevezave vseh lokalnih in hišnih priključkov. Za nemoteno oskrbo v času gradnje je potrebno izvesti začasne bay-pase.
Priključne ceste
Nova Zrkovska cesta:
Na odseku Nove Zrkovske ceste in spremljajočih deviacij je treba zgraditi naslednje vodovode:
– cevovod DN 250 v severnem robu Nove Zrkovske ceste v dolžini 2.815 m.
– cevovod DN 500 dolžine 640 m in vzporedni cevovod DN 110 dolžine 260 m.
Na odseku Nove Zrkovske ceste in spremljajočih deviacij je treba izvesti naslednje navezave na obstoječo vodovodno omrežje:
– navezava obstoječega vodovoda v Nasipni ulici na novi cevovod DN 250 v km 00 + 000;
– navezava predvidenega vodovoda DN 250 na primarni cevovod DN 500 v Osojnikovi ulici v km 0 + 675;
– navezava obstoječega cevovoda DN 150 v Prečni ulici na predviden cevovod DN 250 v km 0 + 740;
– navezava predvidenega cevovoda DN 250 na obstoječi vodovod v Cesti XIV. divizije;
– navezava obstoječega cevovoda v Vrazovi ulici v km 1 + 200 na predviden cevovod DN 250;
– navezava obstoječega cevovoda v Istrski ulici v km 1 + 278 na predviden cevovod DN 250;
– navezava obstoječega cevovoda v Ulici Veljka Vlahoviča v km 1 + 400;
– navezava obstoječega cevovoda v Gregorečevi ulici v km 1 + 565;
– navezava obstoječega cevovoda v Zemljičevi ulici v km 1 + 890;
– navezava obstoječega cevovoda v Vzhodni ulici v km 2 + 430;
– navezava obstoječega cevovoda v Šempeterski ulici v km 2 + 850;
– navezava predvidenega cevovoda DN 250 na tranzitni prstan DN 500 v km 3 + 430;
– navezava obstoječega cevovoda v Cesti k Dravi s priključkom na obstoječi cevovod mostu čez kanal SD 1 na območju priključka Zrkovci.
Hitra cesta
Na odseku hitre ceste in spremljajočih deviacij je treba zgraditi naslednje vodovode:
– nadomestni cevovod DN 250 na lokaciji galerije z navezavami na obstoječe cevovode v Industrijski cesti, proti Elektrokovini in BDC.
Zaradi izgradnje odseka hitre ceste in spremljajočih deviacij, je potrebno preložiti naslednje vodovode:
– obstoječi cevovod DN 700 v Ptujski cesti v km HC 8 + 475. Cevovod se poglobi pod hitro cesto;
– obstoječi cevovod DN 225 v Zagrebški cesti v mostno konstrukcijo v km 8 + 660;
– obstoječi cevovod v Vodovodni ulici v mostno konstrukcijo v km 8 + 940.
– obstoječi cevovod DN 350 v smeri jug ob obstoječi Tržaški cesti z navezavo na obstoječe cevovode v Industrijski cesti in BDC.

Elektrika
Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, je treba prestaviti oziroma prilagoditi naslednje elektroenergetske objekte, omrežja in naprave:
Avtocesta:
Zaradi gradnje avtoceste je treba izvesti naslednje posege na visokonapetostnem elektro omrežju:
– v km 4 + 235 križa avtocesto obstoječi kablovod 20 kV TP Rogoza 1 – TP Železniška postaja. Kablovod se prestavi v novo traso v dolžini 800 m;
– v km 5 + 328 križanje obstoječega daljnovoda TP Rogoza 1 – TP Bohova. Križanje se izvede z zamenjavo nosilnih drogov in ojačitvijo vodnikov;
– v km 6 + 640 križanje obstoječih kablovodov RTP Dobrava – DV Duplek – TP 153 – RP 343 Dogoše. Križanje se izvede z delno prestavitvijo in v zaščitnih ceveh;
– v km 7 + 458 križanje obstoječega kablovoda RTP Dobrava – RP 343. Izvede se prestavitev trase v dolžini 280 m in križanje v km 7 + 350;
– Od km 7 + 450 do km 7 + 600 križa trasa avtoceste naslednje daljnovode:
– DV 2 x 110 kV Maribor–Pekre I in II
– DV 2 x 110 kV Maribor–Selce I in II
– DV 2 x 110 kV Maribor–Cirkovce I in II
– DV 2 x 110 kV Maribor–Pekre III in IV.
Za križanja je potrebno izdelati projekt križanja, kjer se detaljno opredelijo potrebni ukrepi:
– v km 8 + 465 križanje obstoječega daljnovoda TP 77 – TP 79. Križanje se izvede z dvigom jamborov in vodnikov;
– v km 10 + 105 križanje obstoječega daljnovoda TP 144 – TP 77. Križanje se izvede z ojačitvijo vodnikov;
– v km 10 + 780 križanje obstoječega 2 x 110 kV daljnovoda Maribor–RTP Melje. Potrebno je prestaviti obstoječi steber proti vzhodu in nadvišati naslednji – zahodni steber daljnovoda;
– v km 13 + 240 križanje obstoječega daljnovoda TP 350 – TP 404. Križanje se izvede z ojačitvijo vodnikov.
Zaradi gradnje avtoceste je treba zgraditi naslednje trafo postaje:
– novo TP v km 12 + 500 za potrebe napajanja predora s pripadajočim nizko in visokonapetostnim omrežjem;
– nadomestno TP na lokaciji TP 418 Malečnik zaradi napajanja predora in pripadajočega nizkonapetostnega priključka.
Zaradi gradnje avtoceste je treba izvesti naslednje posege na nizkonapetostnem elektro omrežju:
– v km 3 + 400 do km 3 + 550 se demontira obstoječe nizkonapetostno omrežje;
– v km 6 + 700 do km 7 + 000 se demontira in preveže obstoječe nizkonapetostno omrežje;
– v km 11 + 600 se demontira in nadomesti s kabelsko povezavo obstoječe nizkonapetostno omrežje;
– v km 14 + 400 do km 14 + 700 se demontira in nadomesti s kabelsko povezavo obstoječe nizkonapetostno omrežje;
– v km 15 + 830 se demontira in nadomesti s kabelsko povezavo obstoječe nizkonapetostno omrežje.
Priključne ceste:
Nova Zrkovska cesta
Zaradi gradnje Nove Zrkovske ceste je treba izvesti naslednje posege na visokonapetostnem elektro omrežju:
– križanje JZ rampe priključka na hitro cesto in kablovoda TP 154 – TP 347. Kablovod se prestavi izven vozišča v dolžini 20 m;
– v km 0 + 800 križanje obstoječega kablovoda RTP melje – TP 84. Kablovod se prestavi v zaščitne cevi;
– v km 1 + 400 do km 1 + 600 križanje in vzporeden potek kablovodov TP 142 – TP 216 in TP 216 – TP 143. Kablovoda se prestavita izven trase na dolžini 100 m;
– v km 2 + 533 križanje daljnovoda TP 144 – TP 256. Križanje se izvede z ojačitvijo vodnikov;
– v km 2 + 820 križanje daljnovoda TP 144 – TP 78. Križanje se izvede z ojačitvijo vodnikov.
Zaradi gradnje Nove Zrkovske ceste je treba zgraditi naslednje trafo postaje:
– novo TP v km 3 + 400 s pripadajočim visoko in nizkonapetostnim omrežjem.
Zaradi gradnje Nove Zrkovske je treba izvesti naslednje posege na nizkonapetostnem elektro omrežju:
– demontira in preveže se obstoječe nizkonapetostno omrežje na območju križišča Kosovelove in Nove Zrkovske ceste;
– demontira in preveže se obstoječe nizkonapetostno omrežje na območju križišča Ceste XIV. divizije in Nove Zrkovske ceste;
– demontira in preveže se obstoječe nizkonapetostno omrežje na območju križišča Vrazove in Nove Zrkovske ceste;
– demontira in preveže se obstoječe nizkonapetostno omrežje na območju križišča Gregorečeve, Jančarjeve in Nove Zrkovske ceste;
– demontira in preveže se obstoječe nizkonapetostno omrežje na območju križišča Zemljičeve in Nove Zrkovske ceste;
– demontira in preveže se obstoječe nizkonapetostni priključek za odlagališče komunalnih odpadkov;
– zgradi se nov nizkonapetostni priključek za potrebe črpališča meteornih vod v podvozu Nove Zrkovske ceste in avtoceste v dolžini 100 m.
Hitra cesta:
Zaradi gradnje hitre ceste je treba izvesti naslednje posege na visokonapetostnem elektro omrežju:
– v km 8 + 672 in 8 + 755 križanje obstoječega visokonapetostnega kabla TP 61 – TP 150 in TP 21 – TP 259. Kabla se prestavita izven trase hitre ceste. Križanje železniške proge se izvede s podvrtanjem in uvlečenjem kablov;
– v km 8 + 950 križanje obstoječih visokonapetostnih kablovodov RTP Tezno – TP 108 in RTP Tezno – TP 61. Kabli se prestavijo v nadvoz Vodovodne ulice;
– v km 9 + 108 križanje obstoječih visokonapetostnih kablovodov RTP Tezno – TP 121. Kabli se prestavijo v predviden nadvoz proti Elektrokovini;
– v km 9 + 610 križanje obstoječih visokonapetostnih kablovodov RTP Tezno – TP 217 in TP 54 – TP 135. Kablovoda se prestavita izven trase hitre ceste v dolžini ca. 400 m.
Zaradi gradnje hitre ceste je treba izvesti naslednje posege na nizkonapetostnem elektro omrežju:
– demontirati in prilagoditi je potrebno obstoječe nizkonapetostno omrežje na območju rušitev ob stari Ptujski cesti in ob Zagrebški cesti.

Javna razsvetljava
Avtocesta:
Javna razsvetljava se izvede na naslednjih odsekih:
– na prestavljeni Rogoški cesti in priključku Rogoza v dolžini 1.300 m;
– na razširjeni Ptujski cesti in priključku Ptujska cesta v dolžini 900 m;
– na območju Nove Zrkovske ceste in priključka Zrkovci v dolžini 300 m;
– na prestavljeni cesti V Malečnik v dolžini 150 m;
– v območju priključka Pesnica oziroma rondoja.
Priključne ceste:
Javna razsvetljava se izvede na naslednji odsekih:
Nova Zrkovska cesta:
– na območju križanja Nove Zrkovske ceste in hitre ceste;
– na območju ramp hitre ceste in Nove Zrkovske ceste;
– na območju križanja Nove Zrkovske ceste s Kosovelovo ulico, Cesto XIV. divizije, Istrsko, Vrazovo, Ul. Veljka Vlahoviča in na območju Gradisa;
– na odseku od km 0 +280 do km 2 + 470;
– osvetlitev podhoda pri osnovni šoli Draga Kobala;
– na predvidenih deviacijah v skupni dolžini 650 m.
Hitra cesta:
– na odseku od km 8 + 200 do km 8 + 475 v sredinskem ločilnem pasu;
– na območju križanja hitre ceste in Ptujske ceste;
– na odseku hitre ceste od km 8 + 475 do km 9 + 975 se izvede enostranska javna razsvetljava na kandelabrih.

Omrežje zvez
Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, je treba prestaviti oziroma prilagoditi naslednje telekomunikacijske objekte, omrežja in naprave:
Avtocesta:
Prestavitve, ureditve in zaščita TK vodov oziroma kablov se izvede:
– v km 0 + 225 deviacije 10-3,1-3 prečkanje obstoječega krajevnega kabla KK 02. Križanje se izvede v cevni zaščiti in obbetoniranjem;
– v severnem robu Ptujske ceste poteka obstoječa TK kanalizacija. V trasi se nahajajo štirje kabli: MK 29, MK 72, MK 103 in DEM. Kabli se prestavijo v novo traso v dolžini ca. 800 m. Iz prestavljene trase se izvede nov odcep krajevnega kabla KK 03 proti Dobravi;
– na odseku prestavitve Dupleške ceste se prestavi obstoječi MK kabel za KTC Duplek v dolžini 475 m;
– na odseku prestavitve Zrkovske ceste se prestavi obstoječe TK omrežje v katerem je optični kabel Maribor–Ptuj–Ormož–Hrvaška in optični kabli za potrebe dravskih elektrarn in ELES;
– v km 11 + 600 prečkanje avtoceste in obstoječega TK omrežja za Malečnik;
– prestavitev in prilagoditev obstoječega TK omrežja na območju priključka Pesnica (MK 16, optični MK 251 in MK 95, KJ 9, MK 228 in MK 228a, KK2).
Priključne ceste:
Nova Zrkovska cesta
Prestavitve, ureditve in zaščita TK vodov oziroma kablov se izvede:
– v km 0 + 900 do km 1 + 600 križa trasa Nove Zrkovske ceste večje število obstoječih kabelskih priključkov. Vsa križanja se izvedejo v zaščitnih ceveh, kabelski priključki se po potrebi prestavijo izven trase;
– v km 1 + 550 do km 2 + 200 se izvede nova TK kanalizacija za razvojne potrebe Telekoma z navezavo na obstoječe omrežje v Gregorečevi ulici.
Hitra cesta
Prestavitve, ureditve in zaščita TK vodov oziroma kablov se izvede:
– v km 8 + 400 do km 8 + 650 se izvede prestavitev obstoječih TK kablov v novo traso. V novi trasi na južni strani Ptujske ceste se predvidi dvanajstcevna TK kanalizacija v katero se uvlečejo kabli;
– v km 8 + 875 do km 9 + 250 križa hitra cesta obstoječe TK omrežje. Kablovodi se prestavijo v novo TK kanalizacijo, ki poteka izven trase vzhodno od hitre ceste. Prečkanje se izvede v km 8 + 935;
– v km 9 + 650 do km 10 + 100 križa hitra cesta obstoječe TK omrežje. Kablovodi se prestavijo v novo traso na zahodni strani od km 9 + 650 do km 9 + 850. Predvidi se štiricevna TK kanalizacija.
Na območju avtoceste, Nove Zrkovske ceste in Letališke ceste je potrebno zagotoviti prostor za položitev optičnih TK kablov za potrebe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.

Plinovodno omrežje
Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev določenih s to uredbo, je treba prilagoditi magistralni plinovod in zagotoviti naslednja prečkanja:
Avtocesta:
– v km 6 + 590 avtoceste in km 0 + 235 Ptujske ceste prečka traso obstoječi plinovod R 13, premera DN 250 in tlaka 50 bar. Plinovod je položen v zaščitni cevi, katero je potrebno odstraniti in izvesti ojačano izolacijo. Plinovod je potrebno zaščititi z armiranobetonskimi ploščami in lendaporom v raščenem terenu. Postavi se označevalni trak ter table za označevanje plinovoda na obeh straneh ceste;
– v km 7 + 415 se plinovod R 13 približa trasi avtoceste na 30 m. Potrebno upoštevati posebne varnostne ukrepe za dela v 30 m varnostnem pasu;
– v km 7 + 610 prečka plinovod R 13 rekonstruirano Dogoško cesto v km 0 + 685. Plinovod je položen v zaščitni cevi, katero je potrebno odstraniti in izvesti ojačano izolacijo. Plinovod je potrebno zaščititi z armiranobetonskimi ploščami in lendaporom v raščenem terenu. Postavi se označevalni trak ter table za označevanje plinovoda na obeh straneh ceste. Obcestne jarke je potrebno na mestu prečkanja s plinovodom tlakovati z betonskimi ploščami min. 3.00 m na vsako stran;
– v km 7 + 940 prečkanje avtoceste in plinovoda R 13. Plinovod je potrebno zaščititi z armiranobetonskimi ploščami in lendaporom v raščenem terenu. Postavi se označevalni trak ter table za označevanje plinovoda na obeh straneh ceste. Obcestne jarke je potrebno na mestu prečkanja s plinovodom tlakovati z betonskimi ploščami min. 3 m na vsako stran.
– v km 8 + 100 približevanje in prečkanje plinovoda R 13 lokalni cesti Tezno–Brezje. Prečkanje deviacije je v km 0 + 040. Prečkanje poteka pod kotom 30°. Plinovod se zaščiti od obstoječe zaščitne cevi pod Dupleško cesto z armiranobetonskimi ploščami in lendaporom v raščenem terenu na območju ceste. Postavi se označevalni trak ter table za označevanje plinovoda na obeh straneh ceste.
Priključne ceste:
Hitra cesta:
– v km 8 + 670 do km 8 + 730 se približa trasi obstoječi plinovod DN 350, 6 bar. Upoštevati je treba vse zaščitne ukrepe;
– v km 8 + 940 prečkanje hitre ceste in obstoječega plinovoda DN 300, 6 bar. Prestavitev se izvede s poglobitvijo pod traso hitre ceste. Teme plinovoda mora biti min. 1,35 m pod niveleto cestišča.
Nova Zrkovska cesta
Predvidena trasa Nove Zrkovske ceste prečka naslednje obstoječe oziroma predvidene plinovode:
– obstoječi plinovod po Ulici Borcev za severno mejo
– obstoječi plinovod v Vrazovi ulici
– obstoječi plinovod v Istrski ulici
– obstoječi plinovod v Ulici Veljka Vlahoviča
– povezovalni plinovod med Istrsko ulico in Ulico Veljka Vlahoviča.
Vse plinovode je potrebno na mestih križanja ustrezno zaščititi.
Predvidena trasa Nove Zrkovske ceste prečka naslednje predvidene plinovode:
– predvideni plinovod v Kosovelovi ulici
– predvideni plinovod v Cesti XIV divizije
– predvideni plinovod v Gregorečevi ulici (dvojno prečkanje)
– povezovalni plinovod od Ulice Veljka Vlahoviča do Gregorečeve ulice.
Investitor naj na mestih predvidenih plinovodov, ki križajo trase novo predvidenih priključnih cest vgradi zaščitne cevi, ki bodo omogočale, da novozgrajene ceste ne bo potrebno prekopavati ob polaganju plinovoda.

Omrežje kabelsko razdelilnih sistemov
Na območju priključka Rogoza in Ptujska cesta je položeno obstoječe omrežje KTV v upravljanju kabelsko razdelilnega sistema (v nadaljevanju: KRS) Tabor oziroma KRS Tezno. Natančna lega omrežja ni znana oziroma je le-to položeno ob obstoječih TK vodih. Natančna lega omrežja se določi v času izdelave projektne dokumentacije. Prestavitve se izvedejo v zaščitnih ceveh.
Trasa Nove Zrkovske ceste tangira obstoječe kabelsko in prostozračno KTV omrežje sistema KRS Pobrežje. Natančna lega omrežja se določi v času izdelave projektne dokumentacije. Prestavitve se izvedejo v zaščitnih ceveh. Na celotni trasi Nove Zrkovske ceste je potrebno predvideti ob TK kanalizaciji tudi položitev dodatne cevi za potrebe razvoja kabelskega omrežja.
Trasa hitre ceste prečka omrežje KTV sistema KRS Tezno in Tabor. Natančna lega omrežja se določi v času izdelave projektne dokumentacije. Prestavitve se izvedejo v zaščitnih ceveh.

Semaforizacija
Na odseku Nove Zrkovske ceste se semaforizirajo vsa križišča. V prvi fazi se opremijo s semaforji križišča priključka na hitro cesto, križišče s Cesto XIV. divizije in križišče z Ulico Veljka Vlahoviča. V ostalih križiščih se zgradijo vse potrebne instalacije, semaforizirajo se po potrebi.

Klic v sili
Ob trasi avtoceste se na ustreznih razdaljah namestijo javljalniki klica v sili. Javljalniki se povežejo s sosednjimi odseki avtoceste. Vodovarstvena območja je potrebno označiti s signalizacijo, se pravi z dobro vidnimi opozorilnimi tablami in telefoni za klic v sili, z osnovnimi navodili za ravnanje ob nezgodnem izlitju ali razsutje nevarnih snovi.

Vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov
Ureditev vodotokov:
Za odvodnjo visokih voda z ureditvenega območja lokacijskega načrta in zaradi gradnje avtoceste je potrebno urediti naslednje vodotoke:
Polanski potok
Očistiti in poglobiti je treba strugo potoka v območju prečkanja z želežniško progo vključno z revitalizacijo struge. Zgraditi je treba vtok Spodnjega Hočkega potoka ter objekt za odvzem vod za napajanje Hočkega ponikalnika.
Spodnji Hočki potok (južna veja Hočkega potoka);
Od vtoka v Polanski potok do obstoječega propusta na železniški progi km 0 + 350 se zgradi nova sonaravno urejena struga (v dolžini 350 m).
Novi Hočki potok
Zgradi se nova struga v dolžini 2.800 m, od priključitve na obstoječi Hočki odvodnik v Rogozi do železniške proge. Nova struga poteka zahodno od Rogoze do že zgrajenega odvodnega sistema proti dovodnemu kanalu HE Zlatoličje v Miklavžu. Uredi se razgibana struga, zatravljena in zasajena z avtohtono zarastjo. V območju, kjer struga prečka ožji varstveni pas črpališča Bohova, je treba dno in brežine struge tesniti.
Odvodnik iz Bohove
Uredi se odvodnik površinskih voda v dolžini 480 m. Ureditev se izvede v skladu z rabo okoliških površin.
Drava
AC bo prečkala Dravo z viaduktom preko celotnega inundacijskega območja. V vplivnem območju gradnje se uredi struga reke Drave ob upoštevanju obstoječega in predvidenega stanja protipoplavne in protierozijske ureditve območja Malečnik. Ureditev se izvede ob upoštevanju določil odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju Občine Maribor (MUV, št. 17/92).
Vodolski potok
Predvidena je ureditev v dolžini 3.200 m.
Ureditev se izvede v skladu z ugotovljenimi potrebami, razpoložljivim prostorom in pričakovanimi odtočnimi količinami. Ureditev mora biti izvedena sonaravno.
Stražunski jarek
Na območju prečkanja AC je potrebna poglobitev obstoječe struge. Brežine se zavarujejo z močno kamnito oblogo. Zniža se dolvodni prag.
Pred pridobitvijo dovoljenja za graditev je treba izdelati presojo prevodnosti propusta Stražunskega potoka pod dovodnim kanalom HE Zlatoličje z upoštevanjem dodatnih obremenitev odtoka meteornih vod iz avtoceste in na podlagi presoje predvideti ustrezne ukrepe.
Vodotoki v Pesniški dolini
Na mestih, kjer trasa prečka manjše potočke in grape v Pesniški dolini so predvideni prepusti. Dimenzije prepustov morajo zagotavljati, da pri največjih pretokih gladine ne segajo preko 2/3 višine prepusta. Najmanjša dimnezija je 1,50 x 2 m oziroma 200 cm. V območju prepustov so potrebne krajše prilagoditve priključitvenih delov potočnih korit z manjšimi kamnitimi zavarovanji pred erozijo.
Potok Črnec se uredi na prečkanju z AC v dolžini 220 m.
Potok iz Dragučove se uredi v dolžini 550 m.
Na rondojskem križišču je obstoječ odvodnik (Potok iz Pekla) preložen v novo strugo, na izlivnem delu je nekoliko poglobljen. Izlivni del do rondoja se sonaravno uredi, skozi območje rondoja pa tlakuje z lomljencem.
Zaradi gradnje avtoceste, deviacij in spremljajočih ureditev je potrebno urediti večje število neimenovanih potokov in strug za odvod meteornih voda v skupni dolžini 4.220 m. Ureditev se izvede na območju prečkanja (gor in dolvodno) oziroma v sklopu ureditve odvodnje zalednih voda brežin. Minimalna dimenzija prepusta pod avtocesto je 1,50 x 2 m oziroma 200 cm, prepusti na deviacijah se prilagodijo odtočnim količinam odvodnika.
Odvajanje vode s cestišča:
Na odseku avtoceste od km 2 + 600 do km 11 + 450 se odvajajo meteorne vode s cestišča z ustreznimi nagibi vozišč in s sistemom vodotesne kanalizacije. Od km 2 + 600 do km 5 + 500 se vse odpadne vode iz avtoceste vodijo do gramoznice Hoče. V gramoznici Hoče se zagotovi infrastruktura za sistem čiščenja. Tehnologija čiščenja se prilagodi zahtevani stopnji čiščenja, ki se določi v posebni projektni dokumentaciji in na osnovi posnetka ničelnega stanja. Za doseganje parametrov čiščenja se vzpostavi monitoring na objektih čiščenja, v gramoznici Hoče in s sistemom piezometrov nizvodno od gramoznice Hoče. V primeru neustreznosti parametrov podtalnice glede na pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 46/97, 52/97) je potrebno predvideti ukrepe za povečanje učinkov čiščenja ali odpeljati odpadne vode izven območja varstvenih pasov.
Od km 5 + 500 do km 11 + 450 se predvidi vodotesna kanalizacija z izpustom v podtalnico in v Stražunski jarek preko ustreznih objektov čiščenja.
Meteorne vode avtoceste je treba speljati v ustrezne zadrževalne bazene, ki imajo funkcijo oljnega lovilnika in usedalnika in omogočajo ustrezne intervencije ob morebitnih havarijah na cestah. Tovrstni objekti se uredijo vzdolž avtoceste pred vtokom vode s ceste v vodotok oziroma jarek ali podtalnico.
Meteorne vode iz Nove Zrkovske ceste se vodijo v obstoječi kanalizacijski sistem in v kanalizacijski sistem avtoceste, meteorne vode iz hitre ceste se vodijo v obstoječi kanalizacijski sistem za odvod meteornih vod.
Pri izdelovanju projektne in izvedbene dokumentacije je treba odvod padavinskih vod s celotnega območja, kakor tudi zajemanje in ravnanje z razlitimi snovmi ob havarijah načrtovati z upoštevanjem smernic iz elaborata Izdelava tehničnih predlogov in idejnega projekta ureditvenih vodnogospodarskih del ob izgradnji avtoceste Pesnica–Miklavž–Fram pod številko 6H5231, ki ga je izdelal Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora v marcu 1996 in ob upoštevanju določil odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 9/92), odloka o spremembi odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 12/96) ter uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). Pred izpustom meteornih odpadnih vod v vodotoke je potrebno urediti ustrezne objekte predčiščenja.
Varovanje vodnih virov:
Zaradi poteka trase avtoceste čez območje podtalnice Dravskega polja, ki je zavarovano z odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 9/92) in odlokom o spremembi odloka o zavarovanju zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 12/96), je treba ob gradnji zagotoviti naslednje ukrepe:
– ponikanje vod iz Radvanjskega potoka v količini do 800 l/s v ponikalniku Vema, vod iz Razvanjskega potoka v količini do 200 l/s in vod iz Bohovskega potoka v količini do 200 l/s v ponikalniku Jeklotehna ter vod združenega Polanskega in Spodnjega Hočkega potoka v količini do 1000 l/s na območju Hočke gramoznice;
– struga Novega Hočkega potoka se v območju ožjega varstvenega pasu zatesni, v širšem varstvenem pasu se prepusti spontanemu zatesnjevanju. Za nadzor količin ponikanja in tesnjenja struge se vzpostavi sistem monitoringa.
Zaradi zaščite podtalnice je poleg navedenega potrebno upoštevati:
– Strokovne podlage “Ocena rizika onesnaženja podtalnice ter bohovskih vodnjakov” iz elaborata Izdelava tehničnih predlogov in idejnega projekta ureditvenih vodnogospodarskih del ob izgradnji avtoceste Pesnica–Miklavž–Fram pod številko 6H5231, ki ga je izdelal Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora v marcu 1996.
– Vozne in pomožne površine v območju vplivnem varstvenem pasu morajo biti nepropustno utrjene.
– V območju vodovarsvenih pasov je potrebno izvesti ob vozišču ustrezno varovalno ograjo zaradi zaščite pred izpadom vozil s cestišča.
Za čiščenje površinskih vod vodotokov se pred ponikanjem oziroma izpustom v gramoznico Hoče zagotovi infrastruktura za sistem čiščenja. Tehnologija čiščenja se prilagodi zahtevani stopnji čiščenja, ki se določi v posebni projektni dokumentaciji in na osnovi posnetka ničelnega stanja. Za doseganje parametrov čiščenja se vzpostavi monitoring na objektih čiščenja, v bagerskem jezeru in s sistemom piezometrov nizvodno od bagerskega jezera.
Pred pričetkom gradnje je potrebno izdelati projekt varovanja, monitoringa ter potrebnih ukrepov v primeru havarije za zagotavljanje zaščite podtalnice.
Pri izvajanju gradbenih in pripravljalnih del mora izvajalec zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in takšno organizacijo na gradbišču, da se pri izkopu pa tudi kasneje preprečijo morebitna izlitja nevarnih snovi v podtalje oziroma, da se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev. Na območju ni dovoljeno skladiščenje goriv in maziv za delovne stroje. Pri gradnji je dovoljeno uporabljati takšen material, ki kasneje ne more ogroziti podtalnice.
Drugi pogoji glede vodnogospodarskih ureditev in varovanja vodnih virov:
Pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju mostov, prepustov, sistema odvoda vode in ureditev vodotokov je treba upoštevati hidrološke podatke in dinamične značilnosti vodotokov.
Med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnikov s kakršnim koli materialom, ki bi lahko ogrozil zaloge podtalnice.
Zagotoviti je potrebno, da se s predvidenimi posegi ne bo poslabšalo ali celo ogrozilo oskrbe z pitno vodo območjem, ki se jih iz teh virov danes oskrbuje. V ta namen je zato potrebno opredeliti nadomestni vodni vir, ki bi, če bi se to zgodilo, lahko pokril ta izpad in zanj, z odgovarjajočimi raziskavami to tudi dokazati.
Zaradi zagotovitve varnega funkcioniranja zgrajenih odvodnih sistemov je potrebno poskrbeti tudi za ustrezne protierozijske ukrepe, s katerimi se bo preprečilo prekomerno sproščanje materiala, ki bo sicer te zasipaval in s tem neposredno vplival (poslabšal) zlasti režim odtoka visokih voda.
Vsi vodotoki se regulirajo in uredijo sonaravno z obsaditvijo vodotoka.
Vse vodnogospodarske ureditve se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živih bitij v in ob vodotokih. Pri projektiranju regulacij in prečkanj vodotokov se predvidene rešitve uskladijo z Zavodom za ribištvo.
Oskrba s pitno vodo in zaloge podtalnice se zaradi gradnje avtoceste, priključnih cest in predvidenih regulacij ne sme poslabšati.
Zagotoviti je treba varno funkcioniranje in vzdrževanje zgrajenega odvodnega sistema tudi z vidika erozijske ogroženosti zaledja in možnosti sproščanja materialov.
Prestaviti je potrebno vse prizadete piezometre za spremljanje stanja v črpališču pitne vode Betnava.

Ureditve na območju kmetijskih zemljišč in varstvo kmetijskih zemljišč
Investitor gradnje je po končani gradnji dolžen plačati stroške v zvezi s prostorsko ureditvenimi operacijami, ki so posledica posega gradnje na večje zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč.
Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.
Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah ob trasi v nasipih ustreznih oblik in višine do 1,20 m.
Pri gradnji avtoceste je treba omejiti gibanje strojev na območju same trase in posebej zavarovati tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi ob sami gradnji in po njej.

Varovanje objektov in območij kulturne dediščine
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti predhodne arheološke raziskave po metodologiji skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije. Na potencialnih najdiščih na Pobrežju, Malem gaju pri Brezju, Pešance pri Dogošah in Rogozi se zagotovijo zaščitna izkopavanja. Arheološka območja ugotovljena s predhodnimi arheološkimi raziskavami morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje avtoceste, priključnih cest in vodotokov.
Pred začetkom gradnje je treba izdelati foto- in videodoposnetke objektov in območij kulturne dediščine v prostoru in v detajlih. Dokumentacija mora biti izdelana po navodilih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor (v nadaljevanju: ZVNKD) in hranjena pri njem.
Zagotoviti je treba ohranitev značilnih pogledov na kulturni spomenik, cerkev na Gorci pri Malečniku in kulturno krajino na prehodu z Dravskega polja v Slovenske gorice in obratno. Nadvozi in nasipi v vizualnem območju Gorce naj se mehko včlenjujejo v obstoječi površinski pokrov s postopnim prehodom v ravnino. Pogledi s priključka naj se ne zastirajo z večjimi tablami in visoko vegetacijo v glavni vizuri proti cerkvi.
Poseg v območje pokopališča Pobrežje je potrebno izvajati v skladu s pogoji ZVNKD Maribor. Priključna cesta na robu pokopališča se izvede tako, da bo mogoče zasaditi višjo vegetacijsko bariero oziroma jo kombinirati z ustreznim zidom, da se zagotovi integriteta in nemotenost pokopališča.

Varovanje objektov in območij naravne dediščine
Pred začetkom gradnje je treba izdelati fotodokumentacijo (diapozitivi in film) celotne trase avtoceste, priključnih cest in ostalih ureditev s sodelovanjem in v skladu z navodili republiške ali regionalne službe za varstvo narave.
Med izvajanjem gradbenih del je treba zagotoviti nadzor geologa in v primeru odkritja mineralov, fosilov in drugih geoloških posebnosti o tem obvestiti pristojno strokovno organizacijo.
Vse vodotoke je treba urediti in regulirati sonaravno. Elementi struge se morajo čim bolj približati naravni podobi in karakteristikam nižinskih vodotokov Dravskega polja. V vodotoke se vgradijo talni pragovi in manjše stopnje do višine 0,30 m. V sklopu regulacij je treba z zasaditvijo zagotoviti dodatne in nadomestne biotope.
Mostova preko reke Drave oziroma krajinskega parka Drava se morata izvesti tako, da bosta s konstrukcijo minimalno posegla v samo strugo in obrežno rastje, temu mora biti prilagojen tudi režim gradnje. Po končani gradnji mora biti vzpostavljena sonaravna konfiguracija brežin in nadomeščena samonikla vegetacija. Mostni nasipi naj bodo postopoma speljani v obstoječi teren. Med izvajanjem vseh posegov v krajinski park Drava se zagotovi nadzor s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.

Ukrepi za varovanje favne
Vsem živalskim vrstam, ki jim bo z izgradnjo avtoceste prekinjena migracijska pot, je treba zagotoviti varno prehajanje preko avtoceste; zato se na določenih mestih urede prehodi za divjad.
Prehodi za divjad:
– pod mostom preko Novega Hočkega potoka, ki se izvede v širini 29 m;
– v profilu 654 se izvede prehod pod avtocesto dimenzije 2 x 2 m.
– v Vodolski dolini pod viadukti.
Mostovi preko vodotokov so namenjeni tudi prehajanju manjših živali. Pod mostovi mora biti ob strugi vsaj 0,5 m široka polička dvignjena nad nivo srednje vode. Predeli ob prehodih se morajo urediti tako, da bodo živalim prijetni (pogozditev, varovalni vegetacijski pas do vstopa pod most ali prehod, preprečavanje druge oblike rabe prostora).

Varovanje zavarovanih območij
Trasa avtoceste poteka na odseku od km 5 + 900 do km 6 + 150 čez varovano območje grobov iz druge svetovne vojne (Odredba RSLO SRS, št. SZ-800/239 z dne 17. 7. 1984). Prizadeti so robovi varovanih parcel.
Pred začetkom izvajanja gradbenih del je treba pristopiti k sondiranju območja. Ob pričetku sondažnih del je treba obvestiti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Ob morebitnih najdbah posmrtnih ostankov pokopanih na območju dela, je treba takoj zaprositi za sodelovanje zdravstvenega inšpektorja. O najdbah je treba takoj obvestiti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Posmrtne ostanke je treba za vsako osebo ločeno shraniti in označiti ter prepeljati v mrliško vežico do začasnega pokopa na pokopališču, ki bo določeno naknadno. Zaradi možne identifikacije je potrebno v posebne vrečke shraniti tudi eventuelne osebne predmete. O potrebnem prekopu odloča Mestni svet mestne občine Maribor na podlagi predhodnega mnenja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Če bo možna identifikacija, jo je treba opraviti in če je mogoče oziroma če še živijo, obvestiti najožje svojce pokopanih, da lahko prenesejo v svoje grobove njihove posmrtne ostanke.

Varstvo pred hrupom
Na osnovi prognoze prometa za 5-letno plansko obdobje po končani gradnji so določeni naslednji ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom:
Na odseku avtoceste je treba zgraditi naslednje protihrupne bariere:
1. Od km 3 + 350 do km 3 + 825 (zahod), protihrupni nasip višine 3 m in dolžine 275 m;
2. Od km 3 + 950 do km 4 + 150 (vzhod), protihrupni nasip višine 2 m in dolžine 200 m;
3. Od km 8 + 100 do km 8 + 500 (zahod), protihrupna ograja višine 1 m in dolžine 400 m;
4. Od km 8 + 050 do km 8 + 400 (vzhod), protihrupna ograja višine 1,50 m in dolžine 350 m;
5. Od km 10 + 700 do km 10 + 770 (zahod), transparentna protihrupna ograja višine 1,50 m in dolžine 70 m;
6. Od km 10 + 770 do km 11 + 050 (zahod), transparentna protihrupna ograja višine 2 m in dolžine 280 m;
7. Od km10 + 550 do km 10 + 850 (vzhod), transparentna protihrupna ograja višine 2,50 m in dolžine 300 m;
8. Od km 11 + 540 do km 11 + 640 (zahod), transparentna protihrupna ograja višine 0,80 m in dolžine 100 m;
9. Od km 11 + 320 do km 11 + 640 (vzhod), transparentna protihrupna ograja višine 0,80 m in dolžine 320 m;
10. Od km 15 + 640 do km 15 + 750 (jug), protihrupna ograja višine 2,50 m in dolžine 110 m;
11. Od km 15 + 750 do km 15 + 840 (jug), protihrupna ograja višine 2 m in dolžine 90 m;
12. Od km 16 + 450 do km 16 + 530 (sever), protihrupna ograja višine 3 m in dolžine 80 m;
13. Rampa 10-3,2-5,2, protihrupna ograja višine 3 m in dolžine 60 m.
Na odseku Nove Zrkovske ceste je potrebno zgraditi naslednje protihrupne bariere:
1. Od km 0 + 700 do km 0 + 800 (sever), protihrupna ograja višine 3 m in dolžine 100 m;
2. Deviacija (Cesta XIV divizije – jug), protihrupna ograja višine 3 m in dolžine 55 m;
3. Od km 0 +960 do km 1 + 160 (jug), protihrupna ograja višine 2,50 m in dolžine 200 m; Ograja ima tudi varovalno funkcijo. V km 1 + 150 je potrebno predvideti prehod v območje osnovne šole;
4. Od km 1 + 100 do km 1 + 190 (sever), protihrupna in varovalna ograja višine 2,50 m in dolžine 90 m. V km 1 + 190 je potrebno predvideti prehod k vrtcu in stanovanjskim objektom;
5. Rampa (jugozahod), protihrupna ograja višine 3 m in dolžine 40 m.
Skupna dolžina barier na odseku avtoceste je 2,735 m, skupna dolžina barier na Novi Zrkovski cesti je 485 m.
Investitor mora ob gradnji avtoceste in priključnih cest zaščititi ljudi, objekte in območja pred čezmernim hrupom v obsegu, ki je določen na osnovi prognoze prometa za 5-letno obdobje po končani gradnji. V skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95), uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), uredbe o spremembah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 29. členu te uredbe je treba aktivno ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev dopustnih ravni hrupa.

Varstvo zraka
Zaradi naraščanja prometa se bo v času obratovanja avtoceste in priključnih cest onesnaženost zraka zaradi emisij škodljivih snovi na območju ob trasi povečala. Trasa avtoceste poteka po pretežno nenaseljenem območju, zato vpliv na kvaliteto bivalnih razmer ne bo občuten. Zaradi gradnje avtoceste in priključnih cest se bo promet po glavnih prometnicah mesta zmanjšal, tako da bo emisij prometa v mestu manj.
Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja avtoceste niso potrebni. Vsi protihrupni ukrepi in zasaditve ob prometnicah imajo hkrati tudi funkcijo varovanja pred emisijami.

Varstvo pred požarom
Požarna varnost objektov ob cesti se ne bo spremenila. Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.

Objekti, ki se rušijo
Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev opredeljenih s to uredbo je treba odstraniti naslednje stanovanjske in gospodarske objekte, ki se nahajajo v območju izključne rabe:
Avtocesta:
1. Nadstrešnica – avtoodpad, parcela štev. 2381/4 k.o. Tezno.
2. Stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Malečnik 160, parcela št. 136/3 k.o. Orešje.
3. Stanovanjski objekt, parcela št. 132/3 k.o. Orešje.
4. Stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Vodole 12 b, parcela št. 135/2 k.o. Vodole.
5. Stanovanjski objekt z obrtno delavnico, Vodole 12, parcela št. 118/5 k.o. Vodole.
6. Stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Vodole 12a, parcela št. 118/6 in 133/5 k.o. Vodole.
7. Stanovanjski objekt, Dragučova 28, parcela št. 666/3 k.o. Dragučova.
8. Nedograjen stanovanjski objekt, Pekel 25 b, parcela št. 175/2 k.o. Pekel.
9. Nedograjen stanovanjski objekt, parcela št. 175/3 k.o. Pekel.
10. Proizvodni objekt, parcela št. 171/1 k.o. Pekel.
11. Stanovanjski objekt, Pekel 33 a, parcela št. 90/8 k.o. Pekel.
12. Stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Pekel 33, parcela št. 89/5 k.o. Pekel.
13. Stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Pekel 34, parcela št. 85/8 in 85/9 k.o. Pekel.
Priključne ceste
Nova Zrkovska cesta:
1. Stanovanjski objekt, Ul. Ob gozdu 31, parcela št. 1744/2 k.o. Pobrežje.
2. Stanovanjski objekt, Kosovelova 4, parcela št. 1290/2 in 1290/3 k.o. Pobrežje.
3. Stanovanjski objekt, Kosovelova 6, parcela št. 1760 k.o. Pobrežje.
4. Stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Kosovelova 1, parcela št. 1771 k.o. Pobrežje.
5. Gospodarski objekt z garažo, Cesta XIV. divizije 48, parcela št. 1281 k.o. Pobrežje.
6. Stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Cesta XIV. Divizije 53, parcela št. 1826, 1827/1 k.o. Pobrežje.
7. Stanovanjski objekt, Cesta XIV. divizije 55 a, parcela št. 1825/2 k.o. Pobrežje.
8. Stanovanjski objekt, Cesta XIV. divizije 55, parcela št. 1825/1 k.o Pobrežje.
9. Stanovanjski objekt, Cesta XIV. divizije 57, parcela št. 1829 in 1830 k.o. Pobrežje.
10. Stanovanjski objekt, Vrazova ul. 21, parcela št. 2119 k.o. Pobrežje.
11. Manjši stanovanjski objekt, Vrazova ul., parcela št. 2121 k.o. Pobrežje.
12. Stanovanjski objekt, Vrazova ul. 22, parcela št. 2142 k.o. Pobrežje.
13. Stanovanjski objekt, Istrska ul. 50 a, parcela št. 2131/1 k.o. Pobrežje.
14. Stanovanjski objekt, Istrska ul. 52, parcela št. 2133 k.o. Pobrežje.
15. Skladiščni objekt – prodaja plina, Istrska ul., parcela št. 806/2 k.o. Pobrežje.
16. Stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Gregorečeva 17, parcela št. 2219 k.o. Pobrežje.
17. Gospodarski objekt – vratarnica, parcela št. 736 k.o. Pobrežje.
Hitra cesta
1. Razstavni paviljon Avto Holcman, Ptujska c., parcela št. 46/2 in 46/3 k.o. Tezno
2. Večstanovanjski objekt, Ptujska c. 33, parcela št. 45 k.o. Tezno.
3. Stanovanjski objekt z garažo in gospodarskim poslopjem, Ptujska c. 44, parcele št. 769/7, 769/3, 769/6 in 769/5 k.o. Tezno.
4. Skladiščni objekt, Ptujska c. 42, parcela št. 773 k.o. Tezno.
5. Poslovno – servisni objekt AMD, Ptujska c. 40, parcela št. 44/2 k.o. Tezno.
6. Stanovanjski objekt, Moskovska 7, parcela št. 41 k.o. Tezno.
7. Stanovanjski objekt, Moskovska 9, parcela št. 42 k.o. Tezno.
8. Stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, Moskovska 5, parcela št. 44/1 k.o. Tezno.
9. Stanovanjski objekt, Češka ul. 2, parcela št. 811 k.o. Ob železnici.
10. Stanovanjski objekt, Češka ul. 4, parcela št. 813 k.o. Ob železnici.
11. Stanovanjski objekt, Češka ul. 6, parcela št. 815 k.o. Ob železnici.
12. Skladiščni šotor, Vodovodna ul., parcela št. 10/1 in 10/5 k.o. Ob železnici.
13. Skladiščno – proizvodni objekt Elektrokovina, parcela št. 840 in 841 k.o. Ob železnici.
Za nadomestitev navedenih nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov, poiščejo ustrezne nadomestne napremičnine ali se izplača ustrezna odškodnina.
Investitor je dolžan inertne materiale, ki bodo nastali zaradi rušitve zgoraj navedenih objektov trajno deponirati v skladu s programom sanacije divjih odlagališč Mestne občine Maribor. Ostale materiale iz rušitvenih del je potrebno deponirati v skladu z določili odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Maribora, MUV, št. 11/92 in odloka o ravnanju s posebnimi odpadki v Mariboru, MUV, št. 2/91.

Odlagališča presežka materiala
Idejni projekt pri gradnji avtoceste, priključnih cest in vodnogospodarskih ureditev predvideva do 1.614.145 m3 nenosilnega materiala.
V skladu s pogoji Mestne občine Maribor je potrebno na osnovi programa sanacije opuščenih gramoznic na Dravskem polju neuporaben material nameniti za zasip in sanacijo gramoznic G9, G10, G 20 in G 104 na Dravskem polju. Potrebno je zagotoviti ca. 1.060.000 m3 materiala. Gramoznice se nahajajo izven ureditvenega območja tega lokacijskega načrta, zato je potrebno deponiranje oziroma sanacijo izvajati na podlagi ustrezne tehnične in prostorske dokumentacije in dovoljenj za poseg v prostor.
Na podlagi pogojev upravljalca komunalne deponije Pobrežje (ni sestavni del tega lokacijskega načrta) je treba za ureditev deponije komunalnih odpadkov Pobrežje zagotoviti ca. 100.000 m3 razpoložljivega materiala, ki se deponira v območju odlagališča.
Preostanek nenosilnega materiala se deponira na območju deponije nenosilnega materiala v Dragučovi in na območju predvidenega avtocestnega odcepa Dragučova na odseku avtoceste Maribor–Lenart.
Izkop uporabne zemljine za nasipe (lapor) se delno uporabi v trasi AC. Preostanek se uporabi za nasipe razcepa v Dragučovi.
Humus se deponira na začasnih deponijah ob trasi in se v celoti porabi za zazelenitve brežin.
Gramoz se da na razpolago izvajalcem del za potrebe zgornjega ustroja in izdelave asfalta. Odvečni gramoz se deponira v gramoznici IGM Hoče in Gradis Dogoše.
Ureditev deponij:
v ureditvenem območju lokacijskega načrta se izvedejo trajne deponije:
– nenosilnega materiala Dragučova Z od avtoceste,
– nosilnega materiala v Dragučovi V od avtoceste na mestu predvidenih priključnih ramp bodočega razcepa,
– nenosilnega materiala v Dragučovi V od avtoceste znotraj predvidenih priključnih ramp bodočega razcepa.
Ureditve deponij morajo biti izvedene z mehko izpeljavo brežin v obstoječi teren z ustrezno biotehnično utrditvijo, humuzacijo in zatravitvijo tako, da je končna površinska ureditev enaka predhodni.
V ureditvenem območju lokacijskega načrta se izvede začasna deponija za material, ki se odkoplje pri odkopu galerije v Malečniku. Deponija se izvede vzhodno od trase avtoceste in Vodolskega potoka na območju med lokalno cesto Maribor–Malečnik in strugo reke Drave. Po končani gradnji se območje začasne deponije ureja na podlagi občinskih prostorskih aktov.
Po končani gradnji se območje trajne deponije nenosilnega materiala v Dragučovi ureja na podlagi občinskih prostorskih aktov.

Etape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov;
– deli trase avtoceste, ki omogočajo funkcionalno celoto;
– priključne ceste z deviacijami;
– priključki;
– vodnogospodarske ureditve;
– posamezni objekti na trasi avtoceste.
Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne sklenjene funkcionalne celote. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih in magistralnih cestah čimmanj moteno.

Monitoring
Investitor gradnje avtoceste, priključnih cest in vodnogospodarskih ureditev mora zagotoviti posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli pragove sprejemljivosti, najmanj v naslednjem obsegu:
Vode
– Vzpostaviti imisijski monitoring kvalitete in količine podtalnice s katerim bo nedvoumno možno ugotoviti eventuelen vpliv avtoceste in vodnogospodarskih ureditev.
– Zagotoviti posnetek ničelnega stanja pred pričetkom gradnje, na podlagi katerega se izdela podrobnejši načrt izvajanja monitoringa. Izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje med obratovanjem v posebnih pogojih lahko presegli pragove sprejemljivosti. Načrt monitoringa v času gradnje in obratovanja potrdi in spremlja njegovo izvajanje z zakonom pooblaščene institucije.
– Pred pričetkom gradnje, v času gradnje in po začetku obratovanja avtoceste, in priključnih cest spremljati stanje stabilizacije vodnega režima v ponikalnikih, podtalnici in prestavljenih strugah vodotokov in ob morebitnih poškodbah vodnogospodarskih ureditev in objektov ali izkazani nujnosti glede dodatnih ureditev izvesti dodatne ureditve v skladu z navodili upravljalca vodotokov, vendar najmanj dve leti po pridobitivi uporabnega dovoljenja oziroma do stabilizacije vodnega režima.
– Na dveh mestih izpustov vode iz zadrževalnika meteornih vod meriti temperaturo vode in nadzirati vsebnost škodljivih snovi v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96). Meritve se morajo izvajati tritočkovno; na izpustu, gorvodno in dolvodno. V nadaljevanju obratovanja se skladno z rezultati meritev, v soglasju s pristojnim organom za varstvo okolja, pripravi načrt nadaljnjega monitoringa. V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe.
– V času gradnje in po izgradnji avtoceste izvajati monitoring pitne vode na vodnjakih Bohova, Betnava in Dobrovci in podtalnice v piezometrih v območju varstvenih pasov. V primeru ugotovljenega negativnega vpliva gradnje ali obratovanja avtoceste je treba izvesti ustrezne ukrepe.
Zrak
– Med zimsko inverzijo izvajati enkrat letno dve leti po začetku obratovanja avtoceste in priključnih cest meritve koncentracije CO, NO2, BTX, O3 in lebdečih delcev pri najbližjem stanovanjskem objektu v skladu z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih v zraku (Uradni list RS, št. 73/94).
Hrup
– V času gradnje spremljati imisijske ravni hrupa in v primeru prekoračenih dopustnih vrednosti izvesti ustrezne ukrepe, ki so: ustrezna organizacija gradbišča, uporaba strojev z ustreznimi protihrupnimi pokrovi, montaža začasnih protihrupnih zaslonov. Takoj po začetku obratovanja začeti z izvajanjem monitoringa hrupa in preverjanja ustreznosti ter zadostnosti izvedenih protihrupnih ukrepov.
Tla in indikatorske rastline
– Opravljati pedološke analize, preiskave tal in indikatorskih rastlin glede na uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in pravilnikom o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 55/97) predvsem na kovine, halogenirane organske spojine (EOX) in mineralna olja dve leti po začetku obratovanja avtoceste in priključnih cest. Potrebne analize in preiskave je treba izvajati na območju kmetijskih zemljišč dvakrat letno na dveh mestih (eno na avtocesti, eno na Novi Zrkovski cesti). Odvzemna mesta so oddaljena od roba vozišča do 40 m in sicer na mestih, kjer je bilo izmerjeno ničelno stanje. Ob prekoračitvi dopustnih vrednosti je treba dodatno zaščitno ukrepati.
Živali
– Preveriti ustreznost izvedenih ureditev vodotokov v dveh obhodih vodotokov eno leto po začetku obratovanja avtoceste in priključnih cest. Če se ugotovijo odstopanja od predvidenih sonaravnih rešitev, je treba dodatno ukrepati za zaščito vodnih živali.
Ukrepi
V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe, ki so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih omrežij, objektov in naprav;
– sprememba rabe prostora ali objekta;
– omejevanje prometa in
– drugi ustrezni ukrepi.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– Promet med gradnjo avtoceste, priključnih cest in vodotokov organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju.
– Pred pričetkom gradnje izdelati načrt organizacije gradbišča in prometa v času gradnje in ga uskladiti z lokalnimi skupnostmi.
– Zagotoviti ukrepe na magistralnih in regionalnih cestah, na katerih se bo povečal promet med gradnjo avtoceste, priključnih cest in vodotokov v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala.
– Gradbiščni transport skozi naselje Rogoza ni dovoljen. Za potrebe gradbiščnega transporta v smeri proti vzhodu se ustrezno usposobi obstoječa pot ob Miklavškem (Hočkem) razbremenilniku južno od naselja Rogoza.
– Med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
– Urediti in protiprašno zaščititi pred začetkom del vse lokalne ceste v naseljih skozi katera bo potekal gradbiščni promet.
– Pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljalci.
– Omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej.
– Med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.
– Zavarovati gradbišča, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode.
– Zagotoviti varno delovanje in vzdrževanje zgrajenega odvodnega sistema tudi z vidika erozijske ogroženosti zaledja in možnosti sproščanja materiala.
– V skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja avtoceste in priključnih cest.
– Zgraditi nadomestno igrišče pri OŠ Draga Kobala z ureditvijo okolja (parkirišče). Igrišče se nahaja izven območja lokacijskega načrta, dela se izvajajo na podlagi ustrezne tehnične in prostorske dokumentacije in dovoljenja za poseg v prostor, ki ga izda pristojna upravna enota.
– Zagotoviti nadomestni prostorski izvedbeni akt za območje gramoznice Hoče.
– Zagotoviti sofinanciranje cestne povezave med priključkom Rogoza in magistralno cesto – hitro cesto v Hočah (Miklavška cesta).
– Zagotoviti površine za nadomestno ponikanje na območju k.o. Slivnica.
– Investitor je dolžan predhodno sofinancirati raziskave za nadomestni vodni vir, ki bi ga bilo potrebno vzpostaviti, če bi zaradi gradnje ali obratovanja avtoceste prišlo do onesnaženja obstoječih vodnih virov.
Te uredbe niso vključene v ureditveno območje tega lokacijskega načrta. Zanje mora investitor pridobiti ustrezno prostorsko dokumentacijo in dovoljenje za posege v prostor.

Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Izvajanje te uredbe nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Uradu RS za prostorsko planiranje in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Maribor in Občini Pesnica.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.