Na podlagi 93. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, odl. U-I-22/94-15, Uradni list RS, št. 39/95, odl. U-I-34/94, Uradni list RS, št. 18/98 in U-I-243/95-13, Uradni list RS, št. 35/98) in 25. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91-I) je Vlada Republike Slovenije na 63. seji dne 28. maja 1998 sprejela
S K L E P
o sofinanciranju podiplomskega študija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
I
Iz proračuna Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za osnovno in dodatno sofinanciranje podiplomskega študija (v nadaljnjem besedilu: študij), štipendije in študijske pomoči ter asistente stažiste in mlade raziskovalce.
S tem sklepom se urejata osnovno in dodatno sofinanciranje študija po javnoveljavnih študijskih programih za pridobitev magisterija in doktorata znanosti.
Na podlagi posebnih javnih razpisov ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, sofinancira asistente stažiste, ministrstvo, pristojno za znanost, pa mlade raziskovalce.
Štipendije in študijske pomoči dodeljujejo podiplomskim študentom (v nadaljnjem besedilu: študenti) resorna ministrstva in drugi državni organi, lokalne skupnosti in javni zavodi v okviru svojih pristojnosti.
Podiplomske študijske programe, ki se ne financirajo po tem sklepu, visokošolski zavodi razpisujejo in izvajajo po določilih zakona o visokem šolstvu in svojih statutov.
II
Z osnovnim sofinanciranjem študija se zagotavlja del sredstev za organiziranje in izvajanje študija.
III
Z dodatnim sofinanciranjem študija se zagotavlja del sredstev za izvajanje študija na izbranih disciplinarnih področjih.
II. JAVNI RAZPIS
IV
Študij se sofinancira na podlagi javnih razpisov v skladu s predpisi o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.
Javni razpis za osnovno sofinanciranje študija pripravi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Javni razpis za dodatno sofinanciranje študija pripravi ministrstvo, pristojno za znanost.
V
Javna razpisa iz prejšnje točke se objavita skupaj, najkasneje do 15. aprila za prihodnje študijsko leto.
VI
Na javni razpis za osnovno sofinanciranje se lahko prijavijo visokošolski zavodi s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe ter raziskovalne naloge v sodelovanju z drugimi visokošolskimi zavodi oziroma raziskovalnimi organizacijami in izpolnjujejo pogoje v skladu s tem sklepom.
Na javni razpis za dodatno sofinanciranje se lahko prijavijo visokošolski zavodi s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe ter raziskovalne naloge v sodelovanju z javnimi raziskovalnimi zavodi in izpolnjujejo pogoje v skladu s tem sklepom.
VII
Postopek za izbiro vodi strokovna komisija, v katero minister, pristojen za visoko šolstvo, imenuje tri predstavnike, minister, pristojen za znanost, dva, minister, pristojen za finance, pa enega.
Predsednik komisije je predstavnik ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo.
Komisija si pri odločanju lahko pridobi strokovno mnenje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije oziroma Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Sklep o izbiri za osnovno sofinanciranje sprejme minister, pristojen za visoko šolstvo, sklep o izbiri za dodatno sofinanciranje pa minister, pristojen za znanost.
Pristojno ministrstvo mora z izbranim visokošolskim zavodom skleniti pogodbo o sofinanciranju do roka, določenega z javnim razpisom, najkasneje pa do 15. novembra.
III. POGOJI ZA SOFINANCIRANJE
VIII
Sofinancirajo se lahko visokošolski zavodi, če:
– so ustanovljeni v skladu z zakonom o visokem šolstvu,
– imajo javnoveljavne študijske programe,
in izpolnjujejo še naslednje pogoje:
– se pri izvajanju študija in raziskovalnega dela povezujejo z drugimi visokošolskimi zavodi oziroma raziskovalnimi organizacijami doma ali v tujini,
– izvajajo študij, kot je določeno v XI., XII. in XIII. točki,
– v študij vključujejo individualno raziskovalno delo študentov,
– so dejavni pri mednarodnem sodelovanju,
– načrtno spremljajo in ocenjujejo svoje delo ter izkažejo kakovostno izvajanje študija in raziskovalnega dela (reference).
Povezovanje pri izvajanju študija
IX
Povezovanje visokošolskih zavodov z drugimi visokošolskimi zavodi oziroma raziskovalnimi organizacijami doma ali v tujini mora omogočati in spodbujati razvoj kreditnega sistema študija, interdisciplinarnost, izbirnost, organiziranje študija za najmanj 15 študentov, skupno zagotavljanje najbolj uveljavljenih kadrov, optimalno uporabo prostorov, laboratorijev in raziskovalne opreme, knjižnic, informacijskega servisa ipd., izmenjavo študentov in njihovo individualno raziskovalno delo v raziskovalnih skupinah.
X
Kadar se visokošolski zavod povezuje z drugimi visokošolskimi zavodi (z drugo univerzo ali samostojnim visokošolskim zavodom) ali raziskovalnimi organizacijami, se medsebojne pravice in obveznosti uredijo s pogodbo o sodelovanju; kadar se povezujejo visokošolski zavodi – članice univerze, pa s pisnim dogovorom o sodelovanju.
Študijski programi, trajanje, vpis in nosilci študija
XI
Študijski programi za pridobitev magisterija trajajo dve leti ter obsegajo največ 450 ur predavanj in seminarjev. Sestavljeni morajo biti tako, da si študent najmanj 25% študijskih obveznosti (npr. 15 od 60 kreditnih točk, če je 10 ur predavanj in seminarjev ovrednotenih z 1 točko) pridobi z individualnim raziskovalnim delom.
Študijski programi za pridobitev doktorata znanosti trajajo štiri leta; prvi dve leti se izvedeta po pravilih za magistrski študij, zadnji dve leti pa kot individualno raziskovalno delo študenta.
XII
Visokošolski zavod (članica univerze; samostojni visokošolski zavod), mora vpisati najmanj 15 študentov v začetni letnik študija, ne glede na število notranjih organizacijskih enot, študijskih programov, ki jih izvaja, pa tudi visokošolskih zavodov oziroma raziskovalnih organizacij, ki sodelujejo pri njihovi izvedbi.
Vpis mora biti končan najkasneje v 14 dneh po začetku študijskega leta, visokošolski zavod pa mora s seznamom vpisanih študentov seznaniti financerja najkasneje v 7 dneh po končanem vpisu.
XIII
Visokošolski zavodi s sklepom pristojnega organa zagotovijo, da so nosilci študija visokošolski učitelji z nazivi redni ali izredni profesor in docent.
Individualno raziskovalno delo študentov
XIV
Študent opravlja individualno raziskovalno delo v raziskovalni skupini na visokošolskem zavodu oziroma v raziskovalni organizaciji.
Nosilec vsake temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna naloga), ki se financira iz proračuna Republike Slovenije, mora v raziskovalno skupino na vsako tretjino FTE vključiti najmanj enega študenta, ki je vpisan v program za pridobitev magisterija oziroma doktorata znanosti, in mu omogočiti, da v skupini opravi študijsko obveznost iz prvega odstavka XI. točke. Če se za delo pri posamezni raziskovalni nalogi ne odloči noben študent, to ne vpliva na njen siceršnji potek in financiranje. Med študente, ki se vključujejo v raziskovalno skupino po določilih tega odstavka, se lahko štejejo tudi mladi raziskovalci in asistenti stažisti.
Podatki o nosilcih, naslovih in trajanju raziskovalnih nalog iz prejšnjega odstavka so javno dostopni, njihovo objavo pa najmanj enkrat letno, praviloma najkasneje do 1. marca, zagotovi ministrstvo, pristojno za znanost, v sodelovanju z drugimi financerji raziskovalnih nalog ter visokošolskimi zavodi.
Ne glede na določbo prvega odstavka lahko študent po odločitvi pristojnega organa visokošolskega zavoda opravi individualno raziskovalno delo sam.
Mednarodno sodelovanje
XV
Visokošolski zavodi morajo predložiti dokazila o mednarodnem sodelovanju, in sicer o:
– raziskovalnih projektih, v katerih lahko sodelujejo tudi študenti;
– študijskem sodelovanju (skupnih študijskih programih; mednarodnih mrežah; medsebojnem priznavanju kreditnih točk in izmenjavi študentov),
– gostujočih profesorjih oziroma raziskovalcih,
– predvidenem vpisu tujih študentov (samoplačnikov oziroma štipendistov po sporazumih) ter dejanskem vpisu teh študentov v zadnjih treh letih.
Dokazati je treba vsaj dvoje od naštetega.
Načrtno spremljanje in ocenjevanje kakovosti dela
XVI
Visokošolski zavodi načrtno spremljajo in ocenjujejo svoje delo in ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, ter ministrstvu, pristojnemu za znanost, sporočajo podatke o uspešnosti študija, opravljenih raziskovalnih projektih in pridobljenih referencah.
XVII
Visokošolski zavodi (univerze in samostojni visokošolski zavodi) morajo predložiti dokazila oziroma zagotovila o načrtnem preverjanju kakovosti (zakon o visokem šolstvu, 80. člen) posameznih študijskih programov in letno poročilo za preteklo študijsko leto.
Letna poročila se javno objavijo. Najkasneje v dveh mesecih po koncu študijskega leta jih obravnavajo vsi visokošolski zavodi skupaj z raziskovalnimi organizacijami, gospodarskimi družbami ali njihovimi združenji, predstavniki študentov, financerjev in širše javnosti. Ob obravnavi se oblikujejo mnenja in priporočila, ki jih visokošolski zavodi upoštevajo pri izvajanju študija, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, in ministrstvo, pristojno za znanost, pa pri financiranju.
IV. SOFINANCIRANJE
Normirana šolnina
XVIII
Normirana šolnina za prvi in drugi letnik študija, ki se sofinancira iz proračuna Republike Slovenije, znaša 400.000 SIT za prvič vpisanega študenta v posamezni letnik, za tretji in četrti letnik pri doktoratu znanosti pa 200.000 SIT za prvič vpisanega študenta v posamezni letnik. Normirana šolnina se revalorizira s sklepom Vlade Republike Slovenije glede na rast življenjskih stroškov.
Z normirano šolnino za prvi in drugi letnik študija se poravnavajo stroški predavanj in seminarjev za posamezni letnik, za tretji in četrti letnik študija pa stroški konzultacij pri pripravi doktorata znanosti. V obeh primerih se z normirano šolnino poravnavajo tudi stroški standardnega knjižničnega in informacijskega servisa, zagovorov nalog (tez) ter upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog, povezanih z izvajanjem študija.
Z normirano šolnino se lahko poravnavajo tudi materialni stroški za individualno raziskovalno delo.
XIX
Vsota osnovnega in dodatnega sofinanciranja ne sme presegati 80% normirane šolnine.
Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, visokošolskemu zavodu zagotovi najmanj 40% normirane šolnine za prvič v posamezni letnik vpisanega študenta (osnovno sofinanciranje študija).
Končni znesek za osnovno sofinanciranje študija se določi po pridobitvi dokončnih podatkov o vpisanih študentih, ki so zajeti v sofinanciranje, in podatkov ministrstva, pristojnega za znanost, o sredstvih za dodatno sofinanciranje.
XX
Ministrstvo, pristojno za znanost, za izbrana disciplinarna področja zagotovi največ 40% normirane šolnine za prvič v posamezni letnik vpisanega študenta, in sicer le tistemu visokošolskemu zavodu, ki bo pri izvajanju študija sodeloval z javnim raziskovalnim zavodom (dodatno sofinanciranje študija).
Šolnina, ki jo zaračuna visokošolski zavod, in namenska poraba
XXI
Visokošolski zavod lahko zaračuna študentu največ tolikšno šolnino, kolikor znaša razlika med normirano šolnino za posamezni letnik ter osnovnim in dodatnim sofinanciranjem oziroma sredstvi iz proračuna.
Ob vpisu lahko visokošolski zavod študentu zaračuna največ 25% akontacijo šolnine iz prejšnjega odstavka, razliko pa poračuna potem, ko sta sklenjeni pogodbi o sofinanciranju iz tretjega odstavka 7. točke.
XXII
Od normirane šolnine za prvi in drugi letnik študija lahko visokošolski zavod nameni za plače največ 70%, najmanj 30% pa mora nameniti za materialne stroške.
Od normirane šolnine za tretji in četrti letnik študija lahko visokošolski zavod nameni za plače največ 30%, najmanj 70% pa mora nameniti za materialne stroške.
Stimulativna sredstva in namenska poraba
XXIII
Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, visokošolskemu zavodu dodeli stimulativna sredstva za kakovost, in sicer:
– za vsakega diplomanta magistrskega študija, ki študij konča v roku, določenem v prvem odstavku XI. točke, podaljšanem največ za eno leto, 5% normirane šolnine za oba letnika skupaj,
– za vsakega diplomanta doktorskega študija, ki študij konča v roku, določenem v drugem odstavku XI. točke, podaljšanem največ za eno leto, pa 5% normirane šolnine za vse štiri letnike skupaj.
Visokošolski zavod lahko največ polovico teh sredstev porabi za stroške zagovorov nalog (tez), sicer pa za materialne stroške, povezane s študijem.
XXIV
Visokošolski zavod pošlje ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, seznam diplomantov iz preteklega koledarskega leta najkasneje do 15. januarja. Podlaga za izplačilo stimulativnih sredstev so podatki Statističnega urada Republike Slovenije.
V. PREHODNE DOLOČBE
XXV
Ne glede na določbo iz V. točke se javna razpisa za leto 1998 objavita najkasneje do 15. junija.
XXVI
Visokošolski zavod se lahko prijavi na javna razpisa za leto 1998 tudi, če študij še ni oblikovan, kot je določeno v XI. točki. V tem primeru mora o obsegu individualnega raziskovalnega dela prijavi priložiti sklep senata.
XXVII
Določba XVII. točke se začne uporabljati v letu 1999. Ne glede na to morajo visokošolski zavodi pripraviti letno poročilo za študijsko leto 1997/98 najkasneje do 1. decembra 1998.
XXVIII
Sofinanciranje študija se po tem sklepu izvaja od začetnih letnikov študijskih programov v študijskem letu 1998/99.
Stimulativna sredstva, opredeljena v XXIII. točki, se prvič izplačajo za diplomante, ki so se v študij vpisali v študijskem letu 1998/99.
VI. KONČNI DOLOČBI
XXIX
Z uveljavitvijo tega sklepa prenehata veljati sklep o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list Republike Slovenije, št. 18/95) in pravilnik o sofinanciranju podiplomskih študijskih programov (Uradni list Republike Slovenije, št. 9/96).
XXX
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 626-00/98-1
Ljubljana, dne 28. maja 1998.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
