Na podlagi tretjega odstavka 17. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I, 71/93 in 63/95) in 23. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) določa Guverner Banke Slovenije prečiščeno besedilo navodila o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 32/94) s spremembami in dopolnitvami objavljenimi v Uradnem listu RS, št. 37/94, 39/94, 83/94, 30/95, 69/95, 14/96, 19/96, 6/97, 38/97, 73/97, 31/98 in 42/98
N A V O D I L O
o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (prečiščeno besedilo)
A) SPLOŠNA DOLOČILA
1. S tem navodilom Banka Slovenije predpisuje način opravljanja plačilnega prometa s tujino ter obrazce, naloge in druge listine, ki se uporabljajo v plačilnem prometu s tujino.
2. Sprejemanje plačil in plačevanje v plačilnem prometu s tujino se opravlja z običajnimi instrumenti mednarodnega plačilnega prometa.
Prilivna banka je banka, ki je prejela sredstva na svoj račun v tujini ali banka, ki vodi račun nerezidenta, v breme katerega je izvršeno plačilo. Izplačilna banka je banka, ki bo obračunala in izplačala priliv komitentu, rezidentu ali nerezidentu.
3. Rok “isti ali naslednji dan“ pomeni, da se mora obveznost, na katero se navedeni rok nanaša, opraviti istega dne, če so se stekli pogoji (npr. prejem naloga, obvestila) za to obveznost do 10. ure oziroma najkasneje naslednji delovni dan do 10. ure, če so se pogoji stekli po 10. uri.
Banke so dolžne v posebnem kontrolniku evidentirati čas prejema vseh plačilnih nalogov za plačilo v tujino in iz tujine, razen, če so jih prejele po tehnologiji SWIFT.
4. Banke vodijo vse tekoče račune v tujih valutah in v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnih na dan, ki je določen s Slovenskimi računovodskimi standardi.
B) PLAČILNI PROMET V KONVERTIBILNIH VALUTAH
I. REDNI POSLI: PLAČILA IZ TUJINE
PLAČILA Z NAKAZILOM
5. Izplačilna banka mora po odobritvi računa 3100 oziroma 311 v skladu z 24. členom zakona o deviznem poslovanju (v nadaljevanju: ZDP) izplačati tolarsko protivrednost. Banka je dolžna upravičenca plačila obvestiti o prejetem plačilu na dan prejema pravilnega naloga z obrazcem 743 – obvestilo o plačilu iz tujine (v nadaljnjem besedilu: obrazec 743), ki je predpisan s tem navodilom in je njegov sestavni del, ki ga izdela v najmanj dveh izvodih, od tega enega za upravičenca plačila.
6. Kadar je prilivna banka tudi izplačilna banka knjiži:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 2762.
V primeru, da prilivna banka ni tudi izplačilna banka, mora isti oziroma najkasneje naslednji delovni dan po prejemu obvestila obvestiti izplačilno banko o prejetem kritju. Prenos sredstev na izplačilno banko je prilivna banka dolžna opraviti na način in po postopku, ki je za upravičenca plačila najugodnejši. Prilivna banka mora odobriti sredstva na račun izplačilne banke z isto valuto, kot je bila odobrena sama.
Tako prilivna banka ravna v primeru, ko je prejela od tuje banke kritje na računu, izplačilna banka pa plačilni nalog in v primeru, ko je prilivna banka prejela od tuje banke plačilni nalog, v katerem je kot izplačilna banka navedena druga banka.
Prilivna banka knjiži:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 7000 ali 311.
Izplačilna banka knjiži:
– v breme računa 311 ali 7000
– v dobro računa 2762.
Kadar izplačilna banka ni hkrati tudi prilivna banka, mora zagotoviti statistiko obrazca 743 za Banko Slovenije izplačilna banka.
Upravičenec plačila lahko da izplačilni banki nalog za prenos sredstev na drugo banko. V tem primeru prva banka odobri račun druge banke na dan prejema naloga in knjiži z internim nalogom:
– v breme računa 2762
– v dobro računa 7000 ali 3110.
7. Upravičenec plačila lahko razpolaga s plačilom iz tujine v skladu z veljavnimi predpisi, vendar najkasneje do izteka zakonitega roka, ko mu banka izplača tolarsko protivrednost.
Banka izplačilo tolarske protivrednosti knjiži:
– v breme računa 2762
– v dobro računa 2920 ali 1001 (marža v prihodek banke).
Za dan izplačila tolarske protivrednosti se šteje dan, ko je bil obremenjen žiro račun banke.
8. Plačilo iz tujine z nakazilom, ki se knjiži v breme tekočega računa tuje banke v tuji valuti (v nadaljnjem besedilu: račun 701) ali druge vloge na vpogled tujih oseb v tuji valuti (v nadaljnjem besedilu: račun 708), banka obdela isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema naloga za plačilo, če se račun 701 ali račun 708 vodi pri njej, in če ima na računu kritje za izplačilo. Plačilo iz tujine obdela na način iz 5.-6. točke tega navodila.
9. Plačilo iz tujine po nalogu tuje banke, katere račun 701 se vodi pri drugi banki, obdela banka, ki je dobila takšen nalog od tuje banke, na naslednji način:
– isti dan, ko prejme nalog tuje banke, je dolžna od banke, pri kateri se vodi račun 701, po najkrajši poti zahtevati obvestilo o kritju na računu in soglasje za bremenitev računa tuje banke,
– banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, je dolžna isti ali najkasneje naslednji delovni dan po prejemu zahteve ustrezno odgovoriti.
Po prejemu soglasja banka izdela obrazec 743 in knjiži:
– v breme računa 7000
– v dobro računa 2762
– v breme računa 701
– v dobro računa 311.
Prvi par knjiženja uporabi banka, ki obdela plačilo iz tujine, drugi par pa banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke in ima sredstva na računu 7000 pri banki, ki obdela plačilo iz tujine. Z obrazcem 743 izdela tudi skupni nalog za prenos deviz na obrazcu 747 (v nadaljevanju besedila: obrazec 747) za bremenitev računa 7000 oziroma izpisek računa in oba dostavi drugi banki.
Oziroma:
– v breme računa 311
– v dobro računa 2762,
– v breme računa 701
– v dobro računa 7000.
Prvi par knjiženja uporabi banka, ki obdela plačilo iz tujine in se ji zaradi zagotovitve kritja odobrijo sredstva na računu 7000 pri banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, drugi par knjiženja pa banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke.
V obeh primerih zagotovi podatke za statistiko banka, ki vodi račun 701 tuje banke.
Navodila iz te točke se smiselno uporabljajo tudi za plačila iz tujine z nakazilom z računa 708 in deviznih računov po 26. členu ZDP.
10. Plačilo iz tujine z inkasom blagovnih dokumentov se obdela in knjiži po enakem postopku kot plačilo iz tujine z nakazilom.
PLAČILO Z AKREDITIVOM
11. Banka obdela plačilo iz tujine, ki se opravi z akreditivom, v roku dveh delovnih dni od dneva, ko je bila obveščena, da je vrednost poslanih dokumentov odobrena njenemu računu v tujini. Pri tem smiselno uporablja 5.-6. točko tega navodila.
Če se plačilo izjemoma opravi s pokritim akreditivom, prejeto kritje za odprti akreditiv banka knjiži v dobro računa 704 z obrazcem 743, instrument plačila 3, šifra osnove 513 ali 514; izplačilo po akreditivu pa z obrazcem 743 (instrument plačila 5) v breme računa 704 in v dobro računa 2762. Banka obdela plačilo na način iz 5.-6. točke tega navodila. Hkrati z akreditivnimi dokumenti mora uporabnik plačila banki predložiti dopolnjen obrazec 743.
12. Plačilo iz tujine z akreditivom v breme računa 701 tuje banke, pri kateri je odprt akreditiv, obdela banka v roku dveh delovnih dni od dneva prejema pravilnih dokumentov. Pri tem smiselno uporablja določila 5.-6. in 8.-9. točke tega navodila.
13. Potrjen loro akreditiv knjiži banka izvenbilančno. V primeru, ko nima kritja ali nepreklicnega reimbursnega pooblastila, znesek takega akreditiva povečuje tehtano rizično aktivo banke.
PLAČILO S ČEKOM
14. Plačilo iz tujine s čekom, plačljivim po prezentaciji, obdela banka na način iz 5.-6. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3020
– v dobro računa 2762.
Hkrati s čekom mora upravičenec plačila banki predložiti tudi statistične podatke, ki jih vnese v obrazec 743.
Odkupljeni ček banka pošlje v tujino zaradi vnovčenja in z obrazcem 746 (šifra osnov e 115) knjiži to spremembo:
– v breme računa 3021
– v dobro računa 3020.
Znesek odobritve računa 3020 banka prikaže kot “prenosi v tujini“ v specifikaciji prometa na računu.
Opravljeno plačilo iz tujine za ček banka obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 515) in kniži:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 3021.
15. Čeke, ki jih banka po prezentaciji ni odkupila, pošlje tuji banki v inkaso. Banka po prejemu plačila inkasa čeka obdela priliv na način iz 5.-6. točke tega navodila.
16. Banka, ki prejme plačilo za inkaso čeke za račun drugih bank v državi, ga obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 569) in knjiži:
– v breme 3100 ali 701 ali 7060
– v dobro računa 7000.
Banka – prejemnik plačila isti ali najkasneje naslednji delovni dan po prejemu obrazca 746 in obrazca 747 oziroma izpiska računa knjiži z obrazcem 743:
– v breme računa 311
– v dobro računa 2762 ali 727.
PLAČILO Z BANČNIM ČEKOM, VLEČENIM NA DRUGO BANKO
17. Banka, na katero je ček vlečen in kateri je za ček odobreno kritje na računu v tujini, obdela plačilo iz tujine po naslednjem postopku:
izdela obrazec 746 (šifra osnove 515) in knjiži prejeto kritje za ček:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 7060.
Isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema čeka obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 na način iz 5.-6. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 7060
– v dobro računa 3020
– v breme računa 3020
– v dobro računa 2762.
S čekom mora uporabnik plačila predložiti banki statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.
18. Banka, kateri je zaradi plačila predložen ček, vlečen na drugo banko, obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 isti dan, ko prejme pravilni nalog za kritje za ček, na način iz 5.-6. točk tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3020
– v dobro računa 2762.
S čekom mora uporabnik plačila predložiti banki statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743. Banka zagotovi kritje za izplačani ček od banke, na katero je ček vlečen.
19. Če ima banka, na katero je ček vlečen, sredstva na računu 7000, banka, ki izplača ček, takoj bremeni navedeni račun za kritje čeka. Za poplačilo izstavi obrazec 746 (šifra osnove 115), ki vsebuje podatke za knjiženje:
– v breme računa 7000
– v dobro računa 3020
– v breme računa 3020
– v dobro računa 311.
Isti dan izdela obrazec 747 na znesek iz obrazca 746 oziroma izpisek računa in oba obrazca skupaj z izplačanim čekom dostavi banki, na katero je ček vlečen.
Kadar na računu 7000 ni sredstev za poplačilo čeka, banka, ki je izplačala ček, knjiži z obrazcem 746 (šifra osnove 115):
– v breme računa 3022
– v dobro računa 3020.
Obrazec skupaj s čekom pošlje banki, na katero je ček vlečen. Ta mora isti ali najkasneje naslednji delovni dan po prejemu čeka in obrazca 746 odobriti računu 7000 kritje. To knjiži:
– v breme računa 7060
– v dobro računa 7000.
O tem obvesti banko, ki je izplačala ček, z obrazcem 747 oziroma z izpiskom računa. Banka, ki je izplačala ček, na podlagi prejetega obrazca 747 knjiži:
– v breme računa 311
– v dobro računa 3022.
20. Plačilo za ček banka, ki ga tuja banka vleče v breme svojega računa pri banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, obdela z obrazcem 743 na način iz 5.-6. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 701
– v dobro računa 2762.
21. Banka, kateri upravičenec predloži v izplačilo ček, ki ga je tuja banka vlekla v breme svojega računa 701, ki se vodi pri drugi banki, obdela plačilo po takšnem čeku na način iz 5.-6. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3020
– v dobro računa 2762.
Za plačilo kritja za izplačani ček z računa 701 tuje banke pri banki, pri kateri se vodi ta račun, se uporabljajo določila iz 19. točke tega navodila.
22. Če tuja banka neredno odobrava kritja za izdane čeke, lahko banka, kateri je predložen ček, zadrži izplačilo čeka do prejema obvestila o prejetem kritju od banke, na katero je vlečen ček.
Banka, kateri tuja banka neredno odobrava kritja za čeke, katere vleče nanjo, je dolžna o tem obvestiti Združenje bank Slovenije, ki bo to obvestilo preneslo vsem bankam v državi.
23. Rok za izplačilo čeka, plačljivega po prezentaciji, začne teči, ko banka prejme ček.
PLAČILO V TUJI GOTOVINI
24. Plačilo v tuji gotovini obdela banka, v skladu z dovoljenjem Banke Slovenije, če je vplačnik tuje gotovine domača oseba, isti dan, ko prejme tujo gotovino, z obrazcem 743 in knjiži:
– v breme računa 3000
– v dobro računa 2762.
S tujo gotovino mora upravičenec plačila banki predložiti statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.
Če tujo gotovino vplača tuja oseba, banka obdela plačilo z obrazce 743 na način iz 5.-6. točke tega navodila. Hkrati je banka dolžna preveriti identiteto tuje osebe in podatke vpisati v obrazec 743 v rubriko 5.
PODATKI ZA STATISTIKO
25. Po prejemu obrazca 743 je dolžan upravičenec plačila nalog dopolniti v roku dveh dni v skladu z navodili za izpolnjevanje obrazcev (127. točka tega navodila) in ga vrniti banki.
Upravičenec plačila je dolžan v obrazec 743 vnesti podatke o osnovi plačila iz tujine (opis transakcije) in šifro plačila. Kolikor pride do delnega plačila, ker je bil znesek delno pobotan, mora podjetje prikazati bruto zneske ter vpisati osnovo odbitnih postavk.
Banka Slovenije lahko od upravičenca plačila naknadno zahteva predložitev dokumentacije, s katero preverja pravilnost šifre osnove na obrazcu 743.
26. Če upravičenec plačila predloži banki (po dogovoru z njo) podatke na kateremkoli mediju, namesto na obrazcu 743, mora sporočilo vsebovati enake podatke kot obrazec 743.
II. REDNI POSLI: PLAČILA V TUJINO
27. Za plačilo v tujino predloži nalogodajalec banki obrazec 1450 – Nalog za plačilo v tujino (v nadaljnjem besedilu: obrazec 1450) ali obrazec 1451 – Nalog za odprtje akreditiva (v nadaljnjem besedilu: obrazec 1451), ki sta predpisana s tem navodilom in sta njegov sestavni del.
Banka na nalog vpiše datum, ko ga je pregledala in sprejela v izvršitev. Pri plačilu v tujino je potrebno nalogu 1450 priložiti fakturo prodajalca blaga oziroma izvajalca storitve, za ostala neblagovna plačila pa zahtevo tuje osebe ali drug dokument, iz katerega je razvidna osnova plačila.
V primeru, če domača fizična oseba nakazuje v tujino znesek do tolarske protivrednosti 300.000 SIT, ni obvezna predložiti dokumenta, iz katerega bi bila razvidna osnova plačila. Če dokumenta ne predloži, zadostuje njena izjava (informacija), na podlagi katere se določi osnova plačila.
Nalogodajalec predloži pravilni nalog tisti banki, prek katere želi opraviti plačilo.
Za plačilo fiksnih in garantiranih obveznosti predloži nalogodajalec obrazec 1450 in vplača kritje na dan, ki ga določi sporazumno z banko.
Vračilo avansa v tujino je možno opraviti samo v valuti, v kateri je bilo plačilo.
Nalogu za plačilo v tujino iz naslova kreditnega posla s tujino predloži nalogodajalec banki na vpogled s strani Banke Slovenije potrjen plan odplačila glavnice in obresti (KZ-4 obrazec).
Nalogu za plačilo v tujino iz naslova pravic industrijske lastnine predloži nalogodajalec banki pogodbo iz katere morata jasno izhajati višina in datum zapadlosti obveznosti.
PLAČILO Z NAKAZILOM IN INKASOM DOKUMENTOV
28. Plačilo z nakazilom preko računa v tujini, preko tekočega računa tuje banke v tuji valuti ali tekočega računa tuje osebe v tuji valuti pri banki banka izvrši na podlagi pravilnega obrazca 1450.
29. Nalogodajalec dostavi banki obrazec 1450 v potrebnem številu izvodov po dogovoru z banko, od tega vsaj enega za banko (original) in enega za Banko Slovenije.
Banka knjiži opravljeno plačilo v tujino:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 3100 ali 701 ali 708
(marža v prihodek banke, hkrati banka preknjiži tudi nastale tečajne razlike).
Po vplačilu kritja na račun 8204 lahko banka kritje preknjiži na ustrezni prehodni račun v tuji valuti, kjer ga vodi do izvršitve plačila v tujino.
Če nalogodajalec zagotovi kritje za plačilo v tujino iz ustvarjenega priliva, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na računu 7191.
Če nalogodajalec (domača ali tuja fizična oseba) zagotovi kritje za plačilo v tujino z vplačilom tuje gotovine, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na prehodnem računu v tuji valuti. Za statistiko računa 3000 banka prikaže podatke zbirno pod šifro 797 ali 898.
30. Kadar se plačilo v tujino opravi preko računa 701 tuje banke, ki se vodi pri drugi banki, banki poslujeta v smislu 19. točke teh navodil in knjižita:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7000
– v breme računa 311
– v dobro računa 701.
Banka, preko katere se plačilo opravi, je dolžna obrazec 1450 dostaviti banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, isti ali naslednji delovni dan, ko je dala nalog tuji banki za izplačilo tuji osebi.
PLAČILO Z AKREDITIVOM
31. Za plačilo v tujino z akreditivom predloži nalogodajalec banki, preko katere se opravi plačilo, obrazec 1451, instrument plačila 3, in hkrati vplača kritje. Banka sme komitentu za plačilo kritja odobriti kredit s črpanjem ob sprejemu obrazca 1451.
Banka prejeto kritje knjiži:
– v breme računa 8205
– v dobro računa 7192.
32. Banka izdela za nalogodajalca poročilo o izvršenem plačilu iz akreditiva na obrazcu 1450 (instrument plačila 5) v potrebnem številu izvodov po dogovoru s komitentom, od tega en izvod za Banko Sovenije.
Izvršeno plačilo iz akreditiva banka knjiži:
– v breme računa 7192
– v dobro računa 3100 ali 701 ali 708.
33. Če banka za odprti akreditiv zagotovi kritje v tujini, otvoritev akreditiva knjiži z obrazcem 1450, instrument plačila 3:
– v breme računa 8205
– v dobro računa 7192
in
– v breme računa 3150
– v dobro računa 3100 (ustrezna šifra osnove).
Izvršeno plačilo z akreditivom pa knjiži z obrazcem 1450, instrument plačila 5:
– v breme računa 7192
– v dobro računa 3150.
Kolikor akreditiv ni črpan, banka stornira nečrpani del z obrazcem 1450, instrument plačila 3, šifra osnove odliva, in knjiži:
– storno v dobro računa 3100
– storno v breme računa 3150.
34. Če banka na zahtevo nalogodajalca odpre akreditiv z odloženim plačilom, se lahko z nalogodajalcem dogovori tudi za drugačen način in rok plačila kritja, kot ga določa 31. točka navodila. Kritje mora biti zagotovljeno najkasneje ob črpanju akreditiva.
V tem primeru banka odprtje akreditiva knjiži izvenbilančno in pri tem upošteva določila 26. člena zakona o bankah in hranilnicah.
35. Kadar banka plača v tujino po prenosnem akreditivu v korist tujih oseb, najprej knjiži plačilo iz tujine:
– v breme računa 3100 (šifra osnove 516)
– v dobro računa 7042
in
– v breme računa 7042
– v dobro računa 2762 (provizija domače banke),
plačilo v tujino pa:
– v breme računa 7042 (šifra osnove 116)
– v dobro računa 3100.
V primeru, da domača oseba odpre akreditiv pri domači banki v korist tuje osebe in ga le-ta prenese v korist domače osebe, banka knjiži po prenešenem delu akreditiva na računu 7041 – prenosni akreditivi v korist domačih oseb.
PLAČILO S ČEKOM
36. Plačilo v tujino s čekom, katerega izda banka, se opravi na podlagi obrazca 1450 in vplačane tolarske protivrednosti. Banka vodi vplačano kritje v tolarjih do izdaje čeka na računu 8204.
Če je ček plačljiv po prezentaciji, banka knjiži izdajo čeka na način, predpisan v 33. točki navodil s tem, da je račun za položeno kritje v tolarjih 8204.
Če pa bo ček poslan na vnovčenje, banka ob izdaji čeka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7191
in
– v breme računa 7191
– v dobro računa 7387
(marža v prihodek banke).
Banka, ki izda ček, zadrži obrazec 1450. Banka lahko takoj, najkasneje pa, ko prejme ček na vnovčenje, dopolni obrazec 1450 in knjiži:
– v breme računa 7387
– v dobro računa 3100.
PLAČILO V TUJI GOTOVINI
37. Za plačilo v tuji gotovini, na podlagi dovoljenja Banke Slovenije, nalogodajalec preda banki obrazec 1450 (instrument plačila 7). V obrazcu 1450 v rubriki 9 je potrebno navesti številko in datum dovoljenja Banke Slovenije, priimek in ime osebe, pooblaščene za prevzem denarja in državo, kjer se bo opravilo plačilo.
Na podlagi obrazca 1450 in vplačanega kritja v tolarjih banka izplača pooblaščeni osebi nalogodajalca tujo gotovino in knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 3000.
Znesek izplačane tuje gotovine banka prikaže v specifikaciji kot “razne osnove“.
Če se plačilo tuji osebi opravi v tuji gotovini v tujini, je potrebno v obrazcu 1450 v rubriki 6 navesti pooblaščeno osebo, ki bo izvršila plačilo v tujini. Obrazec 1450 se uporabi kot potrdilo za carinsko kontrolo pri iznosu tuje gotovine iz države.
III. PLAČILA PREK DEVIZNIH RAČUNOV
38. Domače osebe poslujejo v skladu s predpisi preko naslednjih deviznih računov:
7112 – vloge podjetij, predstavništev in enot gospodarstva od predujmov, prejetih za izvajanje investicijskih del v tujini in za izvoz opreme v tuji valuti;
7122 – računi iz naslova agencijskih, špedicijskih in turistično-agencijskih poslov ter poslov z denarnimi karticami tujih izdajateljev v tuji valuti;
7124 – sredstva iz naslova zavarovanja in pozavarovanja v tuji valuti;
7128 – sredstva, ustvarjena s prodajo blaga v prostih carinskih prodajalnah (PCP) v tuji valuti;
713 – računi gospodarstva iz reeksportnih poslov v tuji valuti;
7140 – sredstva proste carinske cone v tuji valuti;
717 – sredstva gospodarstva iz posojil v tujini v tuji valuti;
718 – sredstva, prejeta od tujih oseb kot vloga v skupno poslovanje gospodarskih podjetij v tuji valuti;
731 – računi tujih konsignacijskih skladišč v tuji valuti;
7383 – kotizacije in druga podobna plačila v tuji valuti.
39. Plačilo iz tujine banka obdela na način iz 5.-6. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3100 (3000, 3020, 701, 708)
– v dobro deviznega računa iz 26. člena ZDP.
Za prejem plačila v tuji gotovini mora domača oseba pridobiti predhodno dovoljenje Banke Slovenije.
40. Plačila v tujino banka obdela na način iz 27. točke tega navodila in knjiži:
– v breme deviznega računa iz 26. člena ZDP
– v dobro računa 3100
(če se opravi plačilo v drugi valuti, kot se vodi devizni račun, banka opravi konverzijo preko računa 7191).
41. Vsa plačila v državi v breme deviznih računov iz 26. člena ZDP in v dobro računov domačih oseb banka obdela kot plačilo iz tujine na način iz 5.-6. točke tega navodila. Banka knjiži:
– v breme deviznega računa iz 26. člena ZDP
– v dobro računa 2762.
IZVAJANJE INVESTICIJSKIH DEL V TUJINI – 7112
42. Banka domači osebi, nosilcu posla ali podizvajalcu odpre račun 7112 na osnovi pogodbe o izvajanju investicijskih del.
Banka lahko odpre račun 711 podizvajalcu, ki je določen v osnovni pogodbi med nosilcem del in tujim naročnikom. Če v osnovni pogodbi podizvajalec ni določen, lahko banka odpre račun podizvajalcu le na podlagi predhodnega soglasja Banke Slovenije.
Plačilo izvajanja investicijskih del v tujini se lahko opravi:
– preko rednega tekočega računa v tuji valuti (račun 3100),
– preko posebnega tekočega računa v tujini v tuji valuti, v kateri se izvajajo investicijska dela (3101) oziroma preko tekočega računa tuje banke v tuji valuti (7010) pri banki,
– z uvozom blaga, če je to v skladu s pogodbo.
43. Plačilo iz tujine (nakazila tujih oseb) preko rednega računa v tujini banka obdela z obrazcem 743 (šifra osnove 421) in znesek plačila v tuji valuti odobri izvajalcu investicijskih del v tujini (v nadaljnjem besedilu: izvajalec del), račun 7112.
Če je banka napačno usmerila plačilo iz tujine na račun 2762, mora na zahtevo izvajalca del isti ali naslednji dan od prejema zahteve z obrazcem 746 (šifra osnove 421) sredstva prenesti na račun 7112 (v breme računa 2762).
44. Če se plačilo odobri izvajalcu del na računu 7112, ki se vodi pri drugi banki, se v obrazcu 743 navedejo podatki za knjiženje v obeh bankah:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 7000
– v breme računa 311
– v dobro računa 7112.
Banka, preko katere je plačilo opravljeno, hkrati z obrazcem 743 izdela tudi obrazec 747 za odobritev računa 7000 oziroma izpisek računa in oba isti dan pošlje drugi banki.
Banka, ki vodi račun 7112, mora isti ali naslednji delovni dan po prejemu obrazca 743 in obrazca 747 oziroma izpiska računa odobriti račun 7112.
Na enak način se z uporabo obrazca 746 (šifra osnove 421) prenesejo sredstva z računa 2762 pri banki, ki je prejela plačilo iz tujine, na račun 7112 pri drugi banki v smislu drugega odstavka 43. točke tega navodila.
45. Pri izvajanju investicijskih del v tujini, v katerem sodelujejo podjetja kot kooperanti ali podizvajalci (v nadaljnjem besedilu: podizvajalci), nosilec posla, ki je prejel plačilo po avansih in začasnih situacijah, tega razporedi podizvajalcem v skladu s pogodbo. Razporejeni zneski deviz se prenesejo z računa 7112 nosilca posla na račune 7112 podizvajalcev z obrazcem 746 (šifra osnove 421).
Če se račun 7112 podizvajalca vodi pri drugi banki, vsebuje obrazec 746 podatke za knjiženje v obeh bankah:
– v breme računa 7112 – nosilca posla
– v dobro računa 7000,
– v breme računa 311
– v dobro računa 7112 – podizvajalca.
Banka je dolžna, da prenos razporejenega plačila z računa nosilca posla na račun podizvajalca v poslu opravi isti ali naslednji delovni dan od dneva, ko je prejela nalog za prenos sredstev.
46. Plačilo blaga in storitev, ki ga domača oseba izvozi enoti v tujini, ki izvaja investicijska dela v tujini (v nadaljnjem besedilu: obrat), obdela banka v breme računa 7112 kot plačilo iz tujine.
47. Nalog za plačilo v tujino da izvajalec del banki, ki vodi račun 7112. Plačila v tujino v breme računa 7112 opravi banka, ki vodi ta račun, na podlagi pravilnega obrazca 1450 (šifra osnove 421) in knjiži:
– v breme računa 7112
– v dobro računa 3100.
48. Za plačila v tuji gotovini z računa 7112 da izvajalec del banki obrazec 1450 (instrument plačila 7, šifra osnove 421). Banka knjiži:
– v breme računa 7112
– v dobro računa 3000.
Za plačilo v tuji gotovini z računa mora izvajalec del banki predložiti dovoljenje Banke Slovenije.
49. Za plačila preko posebnega računa banke pri tuji banki se uporabljajo določila iz 43.-48. točke tega navodila s tem, da se obveznosti za neizplačani priliv knjižijo na računu 2762.
50. Če se plačilo iz tujine opravi z uvozom blaga, lahko predloži izvajalec del banki, pri kateri vodi račun 7112, pravilen obrazec 1450 (šifra osnove 112) in uvozno carinsko deklaracijo. Banka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7112.
PRODAJA BLAGA IZ TUJEGA KONSIGNACIJSKEGA SKLADIŠČA – 731
51. Nosilec tujega konsignacijskega skladišča sprejema kot plačilo za prodano blago domačim in tujim osebam vse običajne plačilne instrumente v domačem in mednarodnem plačilnem prometu.
Za sprejem plačil v konvertibilni tuji valuti odpre banka domači osebi račun, če je registrirana za opravljanje teh poslov in ob predložitvi pogodbe o konsignacijski prodaji s tujo osebo.
Prejeta plačila v čekih, plačljivih po predložitvi, banka obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 712).
Prejeta plačila z mednarodnimi karticami banka prenese po nalogu zastopnika kartice z obrazcem 746 (šifra osnove 712) in knjiži:
– v breme računa 7122
– v dobro računa 731.
52. Domača pravna oseba lahko kupi blago iz tujega konsignacijskega skladišča na podlagi pravilnega obrazca 1450, ki ga banka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 731.
53. Kolikor domača fizična oseba plača v tujem konsignacijskem skladišču kupljeno blago prek računa prebivalca v tuji valuti, banka knjiži z obrazcem 746:
– v breme računa 727
– v dobro računa 731.
54. Plačilo v tujino opravi banka na podlagi pravilnega obrazca 1450 (šifra osnove 112) nosilca konsignacijskega skladišča v breme računa 731.
PRODAJA BLAGA V PCP – 7128
55. Nosilec PCP sprejema kot plačilo za prodano blago domačim in tujim fizičnim osebam vse običajne plačilne instrumente v domačem in mednarodnem plačilnem prometu.
Banka odpre domači osebi račun 7128, če je registrirana za opravljanje teh poslov, če ima pogodbo z dobavitelji in če je vpisana v evidenco pri Banki Slovenije.
56. Pri prodaji blaga v PCP za tujo valuto, različno od tiste, v kateri je izkazana cena blaga, opravi PCP preračun po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan prodaje. Tečaj pri prodaji za tolarje določa nosilec PCP prosto.
57. PCP preda banki izkupiček od prodanega domačega in tujega blaga z obrazcem 746 (šifra osnove 712). Banka knjiži:
– v breme računa 3000 oziroma 3020
– v dobro računa 7128.
58. Nosilec PCP v skladu s pogodbami obračunava in plačuje:
domače blago z obrazcem 743 (šifra osnove 710):
– v breme računa 7128
– v dobro računa 2762;
tuje blago z obrazcem 1450 (šifra osnove 711):
– v breme računa 7128
– v dobro računa 3100,
ali z obrazcem 746 (šifra osnove 711):
– v breme računa 7128
– v dobro računa 731.
59. Najkasneje ob obračunu prodanega blaga mora nosilec PCP (v skladu s sklenjenimi pogodbami) obračunati provizijo (lastni zaslužek) z obrazcem 743 (šifra osnove 310):
– v breme računa 7128
– v dobro računa 7262.
TUJA VLAGANJA
60. Banka odpre domači osebi račun 718, če je registrirana kot mešano podjetje ali če ima pogodbo o tujem vlaganju.
Sredstva v tujih valutah, prejeta na podlagi pogodbe o vlaganjih tujih oseb, banka knjiži z obrazcem 743 (šifra osnove 557):
– v breme računa 3100
– v dobro računa 2764.
Če je vloga tujca vplačana kot ustanovitveni kapital, banka po nalogu tuje osebe z internim nalogom knjiži:
– v breme računa 2764
– v dobro računa 1000,
sicer pa po ustanovitvi podjetja banka sredstva prenese z obrazcem 746 (šifra osnove 557):
– v breme računa 2764
– v dobro računa 718.
Kadar podjetje prejme iz tujine sredstva na račun vložka tuje osebe in že ima odprt devizni račun, banka plačilo iz tujine knjiži takoj v dobro računa 718.
61. Sredstva na računu 718 mora domače podjetje porabiti bodisi za plačilo v tujino ali za konverzijo v tolarje najkasneje v roku šestih mesecev od dneva odobritve računa.
Konverzijo sredstev v tolarje po nalogu uporabnika plačila banka izvrši isti ali naslednji delovni dan od dneva prejema naloga z virmanskim nalogom v breme računa 718.
AGENCIJSKI, ŠPEDICIJSKI IN TURISTIČNO AGENCIJSKI POSLI TER POSLI Z DENARNIMI KARTICAMI TUJIH IZDAJATELJEV – 7122
62. Domača oseba sme stroške, nastale v tujini in plačane z denarno kartico tujega izdajatelja, poravnati v tolarjih ali v tuji valuti. Domače osebe lahko posedujejo kartice tujih izdajateljev le s posredovanjem domačih zastopnikov.
Pri poslovanju z denarnimi karticami tujih izdajateljev zastopnik kartice zbira devizna sredstva za plačilo stroškov, ki so jih domače osebe plačale v tujini, na računu 7122, tolarska sredstva pa na žiro računu, s katerega neposredno poravnava obveznosti do tujine.
Banka odpre domači osebi račun 7122, če je registrirana za opravljanje agencijskih poslov, če ima pogodbo o zastopanju in če ima dovoljenje Banke Slovenije za sprejem tuje gotovine, kolikor sprejema tujo gotovino, razen kadar sprejema tujo gotovino v okviru zneska, ki je predpisan s sklepom o pogojih, pod katerimi smejo domače osebe, razen fizičnih oseb, pri poslovanju s tujino plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini, ko dovoljenje Banke Slovenije ni potrebno.
Vsa plačila v zvezi z agencijskimi, špedicijskimi in turistično agencijskimi posli se opravijo na način, predpisan v 39.-41. točki tega navodila.
63. Banka na podlagi naloga občana prenese sredstva z obrazcem 746 ali obrazcem 1450 pravne osebe in knjiži:
– v breme računa 727 ali 767
– v dobro računa 7122
ali
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7122.
Če domača oseba poravna obveznost do agenta v tuji gotovini preko banke, pri kateri nima odprtega deviznega računa, lahko banka vplačilo knjiži preko zbirnega prehodnega računa 2769. V tem primeru banka zajame plačila v breme računa 3000 v specifikaciji S, pod šifro osnove 797.
Plačilo domači osebi na osnovi fakture za prodano blago in opravljene storitve banka izvrši po nalogu zastopnika kartice z dopolnjenim obrazcem 743, šifra osnove 710, na način, predpisan v 41. točki tega navodila in postopa naprej v smislu 7. in 25. točke tega navodila.
POSREDOVANJE V ZUNANJETRGOVINSKEM PROMETU IN REEKSPORT – 713
64. Domača oseba lahko za prodano blago v okviru posredovanja prejme plačilo v konvertibilni valuti, v tolarjih ali v blagu.
Banka lahko odpre domači osebi račun 713 za vsak konkreten posel, če je registrirana za to poslovanje, ob predložitvi pogodb, iz katerih je razvidno, da gre za nakup in prodajo istovrstnega blaga. Domača oseba ima lahko odprt račun 713 do izpolnitve obveznosti iz pogodb.
Plačilo iz tujine banka obdela z obrazcem 743 (šifra osnove 516). Enako ravna banka v primeru, kadar se plačilo nanaša na storitev (posredovanje pri kupoprodaji blaga in blago ne prestopi meje).
Plačilo v tujino banka izvrši na podlagi pravilnega obrazca 1450 (šifra osnove 116).
Obračun posrednikovega zaslužka banka knjiži na način predpisan v 41. točki tega navodila.
OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI PODJETJA V PROSTI CARINSKI CONI – 7140
65. Banka odpre domači osebi račun 7140, če je registrirana za to poslovanje in dejansko opravlja dejavnost v prosti carinski coni.
66. Plačilo uvoza blaga in storitev iz proste carinske cone izvrši banka na podlagi pravilnega obrazca 1450 in knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7140.
67. Plačilo v prosto carinsko cono izvoženega blaga ali storitev banka obdela na način, predpisan v 41. točki tega navodila.
ZAVAROVANJE IN POZAVAROVANJE – 7124
68. Banka odpre domači osebi račun 7124, če ta zbira sredstva v tujih valutah iz naslova premoženjskega zavarovanja in pozavarovanja in je registrirana za to poslovanje.
69. Plačilo premij za premoženjsko zavarovanje podjetij, ki opravljajo investicijska dela v tujini, banka obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 265) in knjiži:
– v breme računa 7112
– v dobro računa 7124.
70. Izplačilo zavarovalnih vsot banka obdela na način iz 41. točke tega navodila. Zavarovalne vsote lahko izplača tudi v tuji gotovini ali na devizni račun slovenskih državljanov iz 33. člena ZDP in sicer za škodo, nastalo na motornih vozilih.
KOTIZACIJE IN DRUGA PODOBNA PLAČILA – 7383
72. Banka odpre domači osebi račun 7383, če je registrirana za to poslovanje ali če predloži druga dokazila o organiziranju prireditev in humanitarnih akcij.
Domača oseba zbira sredstva na računu kotizacij in drugih podobnih plačil za organiziranje raznih prireditev in humanitarnih akcij.
Banka obdela plačila na račun na način iz 37. točke tega navodila (ustrezna šifra osnove).
Plačila v tujino banka obdela na podlagi pravilnega obrazca 1450 v breme računa 7383 na način, predpisan s tem navodilom.
Plačilo stroškov v državi banka obdela v breme računa 7383 na način, predpisan v 39. točki tega navodila.
KREDITI MEDNARODNIH FINANČNIH ORGANIZACIJ – 717
73. Banka odpre domači osebi račun 717 na podlagi pogodbe o najetju kredita. Banka obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 (šifra osnove 521).
74. Sredstva na računu se uporabljajo za plačevanje storitev tujim izvajalcem na način, predpisan s tem navodilom. Če se plačilo opravi v tuji gotovini, je potrebno dovoljenje Banke Slovenije.
IV. POSEBNI POSLI
DRUGE TURISTIČNE STORITVE
75. Domača oseba, ki se ukvarja z opravljanjem storitev iger na srečo, mora znesek tuje gotovine, ki presega valutni maksimum, določen s sklepom pristojnega upravnega organa, prodati banki z obrazcem 743 (šifra osnove 713) na način, predpisan s tem navodilom.
Kolikor so obveznosti večje od vplačil v tuji gotovini, lahko domača oseba na podlagi predloženega in potrjenega dnevnega obračuna, ki izkazuje večje obveznosti od vplačil in stanja valutnega maksimuma, kupi tujo gotovino pri banki na način, določen v 37. točki tega navodila (instrument plačila 8, šifra osnove 713).
MALOOBMEJNI PROMET IN MEDNARODNI SEJEMSKI KOMPENZACIJSKI POSLI
76. Plačila iz tujine in plačila v tujino se, v skladu s sklenjenimi mednarodnimi pogodbami o tem prometu, izvajajo na način, predpisan s tem navodilom. Plačila banke opravljajo preko posebnih računov (račun 3101 ali 7010) in v valuti, ki je določena s sklenjeno pogodbo.
77. Plačila iz prejšnje točke opravljajo banke, ki imajo odprt poseben račun oziroma vodijo poseben račun tuji banki, predviden s sklenjeno pogodbo oziroma odobreno od Banke Slovenije.
78. Plačilo iz tujine banka obdela na način iz 5.-6. točke tega navodila, izplačilo tolarske protivrednosti v domači valuti pa na način iz 7. in 25. točke s tem, da banka lahko izplača tolarsko protivrednost le do višine salda na računu.
Plačila v tujino opravlja banka na način iz 27.-29. točke tega navodila.
SLUŽBENA POTOVANJA
79. Stroške službenega potovanja v tujini lahko domača oseba obračuna v domači ali tuji valuti.
Stroški službenega potovanja se lahko obračunajo v tuji gotovini, z nostro čekom ali s prodajo potovalnega čeka tujega izdajatelja (šifra osnove 340). Banka izvrši izplačilo na podlagi pravilnega naloga domače pravne osebe.
Domača oseba je dolžna v obrazcu 1450, če znesek presega 3.000 DEM, navesti ime in priimek ter številko potne listine osebe, ki potuje v tujino.
Banka knjiži izplačilo v breme računa 8204 ali 7191 in:
– v dobro računa 3000 (efektiva) ali
– v dobro računa 7387 (nostro čeki) ali
– v dobro računa 7800 (potovalni čeki)
(marža v prihodek banke).
Na enak način banka obdela tudi dvig tuje gotovine za plačilo eksploatacijskih stroškov s tem, da je šifra osnove 219.
80. Po opravljeni službeni poti opravi domača oseba v roku sedmih delovnih dni pri banki obračun stroškov potovanja.
Če so stroški potovanja večji od akontacije, lahko domača oseba poračuna razliko v tolarjih ali da banki dodatno obrazec 1450 (šifra osnove 340) in vplača tolarsko protivrednost. Banka izplača razliko v tuji gotovini, v tolarjih ali z odobritvijo na devizni račun občana. Banka izplačilo knjiži na način, opisan v 79. točki tega navodila.
Če se poračun opravi v dobro deviznih računov občanov, banka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 3000
– v breme računa 3000
– v dobro računa 727.
81. Če je akontacija večja od stroškov, mora domača oseba opraviti obračun z banko, tako da vrne banki tujo gotovino ali tuje čeke z dopolnjenim obrazcem 743 (šifra instrumenta plačila 8 – gotovina ali 2 – čeki, šifra osnove 340).
Poračun se lahko opravi v tolarjih, če znesek preveč plačane akontacije ne presega protivrednosti 50 DEM.
MEDNARODNE POŠTNE NAKAZNICE
82. Protivrednost plačila iz tujine z mednarodno poštno nakaznico (v nadaljnjem besedilu: MPN) pošta izplača v tolarjih domačim in tujim osebam iz 6. člena ZDP po nakupnem tečaju banke, s katero ima sklenjeno pogodbo o vnovčevanju MPN v tujini, veljavnem na dan obračuna, v skladu z mednarodnimi pravili.
Za izplačane MPN se lahko pošta in banka dogovorita, da banka pošti nakaže znesek izplačanih tolarjev in knjiži izplačano MPN kot terjatev do pošte:
– v breme računa 1930
– v dobro računa 1000.
Za poslane MPN za vnovčenje v tujino banka knjiži terjatev v tuji valuti do plačnika v tujini iz zapira terjatev v tolarjih do pošte:
– v breme računa 1764
– v dobro računa 1930
(marža v prihodek banke).
Banka, ki vnovčuje MPN v tujini, prejem kritja za vnovčene MPN knjiži z obrazcem 743:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 1764.
83. Plačilo v tujino z MPN obdela banka v skladu s 27. točko navodila in knjiži:
– v breme računa 3000 (v primeru plačila v tolarjih v breme ustreznega tolarskega računa)
– v dobro računa 7191
in
– v breme računa 7191
– v dobro računa 3100.
Z MPN lahko plačujejo v tujino samo fizične osebe, s tem, da za domače fizične osebe velja omejitev nakazila do 300.000 SIT protivrednosti v tuji valuti.
Poštna banka lahko uporablja za plačilo v tujino oziroma za izplačilo prejetega nakazila z MPN interne obrazce, ki zagotavljajo vse statistične podatke za Banko Slovenije (vključno s šifro osnove).
V primeru, ko upravičenec plačila želi prenos sredstev na račun v tuji valuti, ki ga vodi druga domača banka, poštna banka sredstva prenese v skladu z določbami navodila, ki urejajo medbančne odnose. Isto velja tudi v primeru, če želi domača fizična oseba plačati z MPN iz sredstev, ki jih ima na računu pri drugi banki.
V primeru, ko upravičenec plačila želi prenos sredstev na račun v tuji valuti, ki ga vodi druga domača banka, mora zavrniti sprejem tolarske gotovine in najkasneje v roku petih delovnih dni dati Poštni banki ustrezna navodila (banka in številka računa) za prenos sredstev.
TUJI ČEKI IN EUROČEKI
84. Domača oseba lahko za prodano blago in opravljene storitve tujim osebam v državi sprejme plačilo v tujih čekih in euročekih, če sklene z banko ustrezno pogodbo.
Odkupljene euročeke banka knjiži na računu 1740, če so izstavljeni v SIT.
85. Domača oseba preda prejete tuje čeke banki, ki jih v odvisnosti od pogodbe iz 84. točke tega navodila odkupi ali sprejme v inkaso. V primeru, če je banka ček odkupila, obdela plačilo na način iz 14. točke tega navodila.
V primeru, če je banka ček prejela v inkaso, po vnovčenju čeka obdela plačilo na način iz 15. točke tega navodila.
86. Enotno poslovanje in obveščanje o spremembah poslovanja bank in zbirnega centra za euročeke se uredijo s pogodbo.
87. Euročeke, ki so izstavljeni v SIT v skladu s splošnimi pogoji za izplačilo euročekov, po prezentaciji zaradi izplačila v gotovini, banka knjiži:
– v breme računa 1740
– v dobro računa 1010.
Če domača oseba prejme plačilo v euročekih iz 84. točke tega navodila, banka knjiži z obrazcem 743:
– v breme računa 1740
– v dobro računa 2740.
Banka izvede plačilo na način, ki je predviden v točkah 5.-6. in 25.-26. tega navodila.
Banka, ki je euročeke izplačala v gotovini ali odobrila račun 2740, pošlje čeke zbirnemu centru za čeke, ki knjiži:
– v breme računa 17404
– v dobro računa 1740.
Banka, zbirni center za euročeke, knjiži prejete čeke z internim nalogom:
– v breme računa 17405
– v dobro računa 2749.
Banka, zbirni center za euročeke, obdela plačilo euročekov z internim nalogom:
– v breme računa 808 ali 3100
– v dobro računa 17405
in
– v breme računa 2749
– dobro računa 1000.
88. Če banka vzame v komisijsko prodajo potovalne čeke tujih izdajateljev, to knjiži izvenbilančno.
Če ček proda podjetju, knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7800, šifra osnove 340.
Če ček proda občanu, knjiži:
– v breme računa 3000 ali 727
– v dobro računa 7800, šifra osnove 797.
89. Ko banka plača tuji banki vnovčeni ček, knjiži:
– v breme računa 7800
– v dobro računa 3100, šifra osnove 341.
NAKUPI IN PRODAJE TERJATEV IN OBVEZNOSTI, KI IZVIRAJO IZ POSLOV S TUJINO
90. Kadar je upravičenec plačila predhodno kupil terjatev do tujine od druge domače osebe, mora v obrazec 743 vnesti podatke, ki se nanašajo na osnovni posel (opis transakcije).
Če je izvoznik prodal terjatev do tujine tujcu, mora v obrazec 743 vnesti podatke o bruto vrednosti osnovnega posla in podatek o diskontu (zmanjšanje plačila).
91. Domača oseba, ki je prevzela obveznost do tujine, mora ob plačilu v tujino v obrazec 1450 vpisati podatke o osnovnem poslu, na podlagi katerega plačuje v tujino (opis transakcije).
SODNI, CARINSKI IN DRUGI DEPOZITI
92. Nakazila iz tujine, prenose z deviznih računov v državi in vplačila v tuji gotovini obdela banka z obrazcem 743 (šifra osnove 892 – ostalo, ustanove) in knjiži v dobro računa:
– 7380 banka (sodni in drugi depoziti) ali
– 7380 Banka Slovenije (carinski depoziti).
Če domača oseba ali tuja oseba poravna obveznost v tuji gotovini preko banke, pri kateri nima odprtega deviznega računa, lahko banka vplačilo knjiži preko zbirnega prehodnega računa 2769.
PLAČILA ZA POTREBE DRŽAVE IN NJENIH ORGANOV
93. Banka Slovenije opravlja plačila za potrebe državnih organov na način in v rokih, predpisanih v tem navodilu.
94. Nalog iz tujine za uporabnike iz prejšnje točke (obrazec 743) so banke dolžne isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema pravilnega naloga hkrati z obrazcem 747 oziroma z izpiskom računa poslati v izvršitev Banki Slovenije, ki knjiži:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 7000
– v breme računa 311
– v dobro računa 2762.
DEVIZNO KREDITIRANJE V DRŽAVI
95. Banka knjiži odobritev kredita:
– v breme računa 3200 ali 3400
– v dobro računa 7191 (za nakazila) ali
– v dobro računa 7192 (za kritja po akreditivih) ali
– v dobro računa 7199 (v primeru postopnega koriščenja kredita).
96. Če domače osebe odplačujejo kredit z devizami, ki izvirajo iz prejetega plačila iz tujine, banka knjiži:
– v breme računa 2762
– v dobro računa 3200 ali 3400
(obresti v prihodek banke).
Domače osebe v teh primerih v opombo v obrazcu 743 vpišejo “za poplačilo kredita“ in znesek odplačila.
97. Postopek knjiženja je enak, če se črpanje ali plačilo opravlja preko deviznega računa za izvajanje investicijskih del v tujini, tuja vlaganja in opravljanje dejavnosti v prostih carinskih conah, v skladu s 26. členom ZDP.
98. Če domača oseba odplačuje kredit v domači valuti, banka knjiži:
– v breme računa 1000
– v dobro računa 8209,
– v breme računa 8209
– v dobro računa 3200 ali 3400
(obresti in marža v prihodek banke).
99. Če banka odobri devizni kredit tujcu, knjiži:
– v breme računa 328
– v dobro računa 708 ali 3100, šifra osnove 167.
V. STORNIRANA PLAČILA
100. Storno opravljenega plačila v tujino se obdela na način iz 5.-6. točke tega navodila, izplačilo tolarske protivrednosti pa na način iz 7. in 24. točke tega navodila tako, da se v nalogih navede šifra instrumenta plačila za storno in šifra osnove, po kateri je bilo izvršeno plačilo v tujino.
101. Storno plačila iz tujine, po katerem je bila izplačana tolarska protivrednost, se obdela na način iz 27.-29. točke tega navodila, s tem, da se v nalogu navede instrument plačila za storno in šifro osnove, po kateri je bilo opravljeno plačilo iz tujine.
Storno plačila iz tujine se lahko opravi, če domači upravičenec razpolaga s takimi navodili tujega nalogodajalca, tudi na tretjo osebo v tujini in v valuti, ki ni enaka valuti plačila iz tujine. Matična številka domačega upravičenca plačila in nalogodajalca za vračilo v tujino morata biti identični.
VI. PLAČILA IZ NASLOVA KAPITALSKIH NALOŽB
101.a Za plačilo v tujino iz naslova pravice do deleža pri dobičku predloži nalogodajalec pooblaščeni banki, poleg dokumentacije predvidene s 27. točko navodila, tudi naslednjo dokumentacijo (priloge):
a) delež pri dobičku delniške družbe (za izplačila dividend oziroma vmesnih dividend delničarjem-nerezidentom):
– dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom,
– potrditev pristojnega organa o razdelitvi dobička med delničarje v notarskem zapisu,
– dokazilo o članstvu v delniški družbi;
b) delež pri dobičku v družbah, ki niso delniške družbe:
– dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom,
– družbeno pogodbo.
101.b Ob plačilu v tujino iz naslova prenosa deleža v domačem podjetju predloži nalogodajalec pooblaščeni banki naslednjo dokumentacijo:
– pogodbo o odsvojitvi deleža v obliki notarskega zapisa ali pravnomočen sklep o dedovanju,
– družbeno pogodbo,
– dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom.
VII. PLAČILA PRI NALOŽBAH V VREDNOSTNE PAPIRJE
101.c Pri plačilu iz tujine iz naslova prodaje delnic domače družbe tuji osebi, s katero tuja oseba pridobi večinski delež upravljalskih pravic ali kontrolni paket delnic, predloži tuja ali domača oseba banki naslednjo dokumentacijo:
– pogodbo oziroma pogodbe o prodaji delnic tuji osebi, potrjene s strani notarja, s katerimi tuja oseba pridobi večinski delež upravljalskih pravic ali kontrolni paket delnic;
– dokazilo o številu delnic, ki predstavljajo večinski delež upravljalskih pravic, če tuja oseba pridobiva večinski delež upravljalskih pravic;
– statut domače družbe, katere delnice so predmet prodaje, iz katerega je razvidna višina kontrolnega paketa delnic, če tuja oseba pridobiva kontrolni paket delnic.
Če banka z vpogledom v navedeno dokumentacijo ugotovi, da gre za primer iz prvega odstavka te točke, izplača tolarsko protivrednost priliva na način iz točk 5. do 7. tega navodila, v nasprotnem primeru pa ravna v skladu s 5. točko sklepa o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino.
Banka ravna v skladu z določbo prejšnjega odstavka tudi v primeru, ko tuja oseba kupi delnice v primarni izdaji.
101.d Na podlagi pogodbe o vodenju skrbniškega računa med tujo osebo in pooblaščeno banko, pooblaščena banka odpre tuji osebi skrbniški račun:
– 7810 – skrbniški račun tuje osebe v tuji valuti in/ali
– 8810 – skrbniški račun tuje osebe.
Vplačila iz izplačila preko skrbniških računov se opravljajo negotovinsko.
101.e Prilive iz tujine na skrbniški račun banka knjiži z nalogom 743.
Plačila na skrbniški račun tuje osebe v tuji valuti banka knjiži:
– v breme računa 3810
– v dobro računa 7810
oziroma, če je priliv iz tujine prispel preko rednih računov:
– v breme računa 3100 ali 701 ali 708 ali 808
– v dobro računa 7810 in
– v dobro računa 3100
– v breme računa 3810
(posebni račun odprt v tujini pri tujih bankah, šifra osnove 520 – portfolio naložbe tujih oseb v lastniške vrednostne papirje oziroma drugo ustrezno šifro osnove, če gre za dolžniški vrednostni papir).
Če pogodba določa tolarski skrbniški račun tuje osebe banka knjiži:
– v breme računa 3100 ali 708 ali 708 ali 808 šifra osnove 520 – portfolio naložbe tujih oseb v lastniške vrednostne papirje oziroma drugo ustrezno šifro osnove, če gre za dolžniški vrednostni papir
– v dobro računa 2769
– v breme računa 2769
– v dobro računa 1000 in
– v breme računa 1081
– v dobro računa 8810.
Na računu 7810 in 8810 se nahajajo denarna sredstva iz naslova naložbe tuje osebe. Na prehodnem računu 2769 pooblaščena banka knjiži sredstva, tudi če niso izpolnjeni pogoji za odprtje skrbniškega računa.
101.f Naložbe v vrednostne papirje
Ob nakupu vrednostnih papirjev banka z internim nalogom na podlagi predloženega potrdila o sklenjenem poslu, knjiži:
a) pri nakupu vrednostnega papirja, ki je deponiran pri Klirinško depotni družbi, če se skrbniški račun vodi v domači valuti, banka knjiži:
– v breme računa 8810
– v dobro računa 1081
– v breme računa 4811 - kratkoročne terjatve iz naslova lastniških vrednostnih papirjev ali
4812 - kratkoročne terjatve iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev ali
4813 - kratkoročne terjatve iz naslova izvedenih vrednostnih papirjev
– v dobro računa 8811- kratkoročne obveznosti banke do tuje osebe iz naslova naložbe v vrednostne papirje
b) če se skrbniški račun tuje osebe vodi v tuji valuti banka z internim nalogom knjiži:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 3810
– v breme računa 4811 ali 4812 ali 4813
– v dobro računa 8811
– v dobro računa 1000
– v breme računa 1081
– v dobro računa 1081
– v breme računa 8810
– v breme računa 7810
– v dobro računa 8810
c) Če se s pogodbo o vodenju tolarskega skrbniškega računa tuja oseba in banka dogovorita:
– da se tuja oseba zaveže, da pridobljenih delnic v naslednjih sedmih letih od dneva vknjižbe delnic v korist tuje osebe ne bo odtujila, niti z njimi kako drugače razpolagala (npr. z ustanovitvijo zastavne pravice);
– da tuja oseba banko pooblašča, da poda klirinško depotni družbi oziroma družbi, ki vodi delniško knjigo nalog, s katerim naloži tej družbi, da se pri delnicah vknjiži prepoved razpolaganja z delnicami v korist banke za obdobje sedmih let, šteto od vknjižbe delnic v korist tuje osebe, tako, da tem delnicam ni mogoče spremeniti imetnika niti vknjižiti pravic tretjih (npr. zastavne pravice) na teh delnicah, razen če takšen prenos oziroma vknjižbo pravic tretjih pisno dovoli banka v izjemnih primerih (npr. stečaj);
– da sme banka dovoliti prenos delnic oziroma vknjižbo pravic tretjih na teh delnicah, v zvezi s katerimi je vpisana prepoved razpolaganja, pred iztekom prepovedi samo v primerih, če se delnice pod enakimi pogoji odsvojijo drugi tuji osebi, banka nakup vrednostnih papirjev knjiži:
– v breme računa 8810,
– v dobro računa 1081, in
– v breme računa 9943; dolžniki za vrednostne papirje – terjatev iz naslova lastniških vrednostnih papirjev,
– v dobro računa 9993; upniki za vrednostne papirje – obveznost do tuje osebe iz naslova lastniških vrednostnih papirjev.
Banka je dolžna uveljaviti vse pravice, ki izhajajo iz pogodbe o vodenju skrbniškega računa.
101.g Pri prodaji vrednostnega papirja, ki je deponiran pri Klirinško depotni družbi, banka z internim nalogom na podlagi prejetega potrdila o prodaji, knjiži:
a) če se skrbniški račun vodi v SIT banka knjiži:
– v breme računa 8811
– v dobro računa 4811 ali 4812 ali 4813
– v breme računa 4811 ali 4812 ali 4813 (zaslužek)
– v dobro računa 8818 (zaslužek)
– v breme računa 8818 (zaslužek)
– v dobro računa 8811 (zaslužek)
– v breme računa 1081
– v dobro računa 8810
b) če se skrbniški račun tuje osebe vodi v tuji valuti banka knjiži:
– v breme računa 1081
– v dobro računa 8810
– v dobro računa 78810
– v breme računa 8810
– v breme računa 8810
– v dobro računa 4811 ali 4812 ali 4813
– v breme računa 1000
– v dobro računa 1081
– v dobro računa 3100
– v breme računa 3810
– v breme računa 4811 ali 4812 ali 4813 (zaslužek)
– v dobro računa 8818 (zaslužek)
– v breme računa 8810 (zaslužek)
– v dobro računa 8811 (zaslužek).
c) Pri prodaji vrednostnih papirjev, ki jih je tuja oseba pridobila na podlagi pogodbe iz točke 101.f, podtočka c, banka knjiži:
– v breme računa 1081,
– v dobro računa 8810
ter razknjiži izvenbilančno evidenco:
– v breme računa 9993,
– v dobro računa 9943.
101.h Repatriacijo sredstev iz skrbniškega računa, ki se vodi v SIT, banka knjiži z nalogom 1450:
– v breme računa 8810
– v dobro računa 1081 in
– v breme računa 1000
– v dobro računa 808, 701, 708 ali 3100 (osnova plačila 520 – oziroma drugo ustrezno šifro osnove, če gre za dolžniški vrednostni papir).
Repatriacijo sredstev iz skrbniškega računa, ki se vodi v tuji valuti, banka knjiži z nalogom 1450:
– v breme računa 7810
– v dobro računa 3810 (osnova plačila 520 – oziroma drugo ustrezno šifro osnove, če gre za dolžniški vrednostni papir).
VIII. MEDBANČNI ODNOSI
102. Medbančni odnosi v Republiki Sloveniji se v poslih plačilnega prometa s tujino obračunavajo v tujih valutah ali tolarjih, če se plačilni promet s tujino opravlja v tolarjih.
Obračun v tolarjih se opravi v minimalnem znesku ob istočasni predložitvi predpisanih obrazcev.
103. Za obračun v tolarjih lahko banke vodijo druga drugi tekoče račune v tuji valuti.
Tekoči računi v tuji valuti so:
– 7000 – tekoči računi pooblaščenih bank v tuji valuti
– 311 – tekoči računi v državi v tuji valuti.
104. Za obračun v devizah prek deviznega računa banke uporabljajo obrazec 747 oziroma izpisek računa (ali MT 950). Banka knjiži na način, predpisan v tem navodilu.
105. Banka, ki vodi tekoči račun v tuji valuti (7000) drugi banki, je dolžna pravilne naloge izvršiti v okviru razpoložljivega salda na tem računu isti ali naslednji delovni dan od prejema naloga.
106. Banka lahko terjave na tekočem računu v tuji valuti pri drugi banki uporabi za izvrševanje svojih nalogov, jih proda na deviznem trgu ali jih prenese na svoj račun v tujini.
Banke iz prvega odstavka te točke lahko pobotajo medsebojne terjatve in obveznosti na tekočih računih v tuji valuti brez transferja sredstev prek računov v tujini.
107. Banke prenašajo sredstva med računi 3100 v tujini z obrazcem 746:
– v okviru ene banke: šifra osnove 561 oziroma 161
– med dvema bankama: šifra osnove 562 oziroma 162
– med Banko Slovenije in banko: šifra osnove 555 oziroma 155.
108. Banke so dolžne dekadno usklajevati stanja terjatev in obveznosti na tekočih računih v tuji valuti. (311, 7000).
109. Kadar banka plačuje v tujino v valuti, v kateri nima dovolj sredstev na računu za izvršitev svoje obveze, kupi manjkajoča sredstva v tujini in knjiži:
– v breme računa 3100 kupljena sredstva
– v dobro računa 3100 prodana sredstva.
Konverzijo opravi z obrazcem 746 (šifra osnove 577 oziroma 177) s tem, da v glavi obrazca 746 v polju za šifro valute navede valuto, v oziroma iz katere se opravi konverzija.
110. Kadar nalogodajalec zagotovi kritje za plačilo v tujino v drugi valuti, kot pa želi izvršiti transakcijo, banka knjiži na podlagi obrazca 1450:
– v breme tekočega računa v tuji valuti (valuta kritja)
– v dobro računa 7191 (valuta transakcije),
(marža v prihodek banke)
– v breme računa 7191 (valuta transakcije)
– v dobro računa 3100 (valuta transakcije).
C) PLAČILNI PROMET V TOLARJIH
111. Tuje osebe poslujejo v tolarjih preko računov 801 ali 808. Sredstva na teh računih prosto uporabljajo za plačila v državi.
112. Ob izpolnjenih pogojih za konverzijo tolarjev opravi banka konverzijo tolarjev v konvertibilno valuto na podlagi pisnega naloga tuje osebe in knjiži:
– v breme računa 801 808
– v dobro računa 2769
– v breme računa 2769
– v dobro računa 708
(ali 3100 v primeru transfera v tujino ali
3000 v primeru gotovinskega izplačila).
113. Banka opravi plačilo domači pravni osebi, zasebniku ali fizični osebi s tolarskega računa tuje osebe na podlagi pisnega naloga tuje osebe z obrazci in na način, predpisan za plačila iz tujine. Obveznosti za neizplačan priliv knjiži banka na računu 2740.
Plačilo s tolarskega računa tuje osebe sme banka izplačati brez izjeme izključno na žiro račun domače pravne osebe ali zasebnika, v primerih izplačila fizični osebi pa tudi na tekoči račun ali hranilno knjižico domače fizične osebe.
114. Banka opravi plačilo domače osebe na tolarski račun tuje osebe z obrazci in na način, predpisan za plačila v tujino.
Č) PLAČILNI PROMET V OBRAČUNSKIH VALUTAH
115. Izplačilo s klirinškega računa sme banka opraviti samo v okviru razpoložljivih sredstev na računu, doseženih s plačili v tujino.
116. Ko banka prejme obvestilo tuje banke, da je bilo izvršeno plačilo v dobro klirinškega računa v tujini, obdela plačilo v skladu s 5.-6. točko navodil in knjiži:
– v breme računa 3103
– v dobro računa 2765
– v bremem računa 2765
– v dobro računa 1000.
117. Kolikor na računu ni sredstev za izplačilo, banka izplača tolarsko protivrednost šele, ko ji stanje na računu to dovoljuje.
Kadar so vplačila v dobro računa manjša od zneskov, ki čakajo na izplačilo, banka lahko izplača plačilo iz tujine upravičencu plačila tudi v več delih, dokler izplačilo ni v celoti opravljeno.
Banka mora pri izplačilih upoštevati vrstni red obvestil tuje banke.
118. Plačila v tujino banka opravlja na način, opisan v 27.-29. točki navodil. Kadar je stanje na računu 3103 pozitivno, banka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 3103.
Če na računu 3103 ni stanja, banka knjiži plačilo v tujino na prehodnem računu:
– v breme računa 82054
– v dobro računa 7199.
Ko banka prejme obvestilo tuje banke o plačanem uvozu, preknjiži plačilo uvoza (v višini do zneska plačila iz tujine):
– v breme računa 7199
– v dobro računa 3103.
in izplača tolarsko protivrednost v skladu s tem navodilom.
D) DOSTAVLJANJE POROČIL IN PODATKOV O PLAČILNEM PROMETU S TUJINO
119. Domače osebe iz 6. člena ZDP so dolžne Banki Slovenije dostavljati podatke in poročila o stanju in prometu na računih, navedenih v prilogi 1 na način in v rokih, predpisanih s tem navodilom.
120. Poročila o stanju in prometu računov banke izdelajo na obrazcu št. 51 – poročilo o stanju in prometu, ki je sestavni del tega navodila.
Banke lahko po dogovoru z Banko Slovenije dostavljajo zahtevane podatke (poročila, priloge) na magnetnem mediju. V tem primeru jim ni potrebno skrbeti za dodaten izvod obrazcev za potrebe statistike.
121. Če ima banka organizacijski del izven Republike Slovenije, je dolžna v Banko Slovenije dostavljati podatke ločeno za del banke na teritoriju Republike Slovenije in organizacijski del izven Republike Slovenije.
122. Organizacijski deli na območju Republike Slovenije tistih bank, ki imajo sedež izven Republike Slovenije, so dolžni pošiljati poročila Banki Slovenije.
Organizacijski deli pošiljajo poročila za tiste račune, ki jih vodijo.
123. Banke morajo izdelati poročila za račune iz priloge 1 glede na datume knjiženja sprememb na računih. Enako velja tudi za vsa druga poročila, ki jih banke dostavljajo Banki Slovenije.
Stanje na računu je praviloma pozitivno in se izračunava:
aktivni računi:
začetno stanje + promet v breme – promet v dobro = končno stanje
pasivni računi:
začetno stanje – promet v breme + promet v dobro = končno stanje.
124. Poročila o prometu in stanju morajo banke dostavljati Banki Slovenije v roku 10 dni po preteku dekade, s tem, da morajo biti knjižene vse spremembe na računih v tej dekadi.
125. Stanja poročil, ki jih morajo banke dostavljati Banki Slovenije za zadnji dan v mesecu, se morajo ujemati s podatki KNJ-BIFO.
E) OBRAZCI IN NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE
126. S tem navodilom sta predpisani vsebina in oblika obrazcev. Število izvodov obrazcev ni predpisano, saj je odvisno od tehnologije dela v bankah in pri komitentih banke. Kadar je to mogoče in se tako dogovorita banka in komitent ali dve banki med seboj, lahko komuniciranje poteka tudi preko drugih ustreznih medijev s tem, da mora vsebina sporočila ustrezati predpisani vsebini obrazca in da je s tehnologijo zagotovljeno izvajanje določil predpisov, ki urejajo vodenje knjigovodstva.
Prav tako ni predpisana specifikacija obrazcev, ki se lahko uporabljajo (po dogovoru med banko in komitentom) na poljubnem mediju s tem, da mora vsebina specifikacije utrezati standardni vsebini obrazca.
V navodilih za izpolnjevanje obrazcev je označeno, katere podatke mora obveznik obvezno vpisati v obrazec in katere ne.
Banka je dolžna ob prejemu obrazca preveriti, ali je obrazec pravilno izpolnjen in ali so vpisane pravilne šifre.
127. Upoštevajo se navodila za izpolnjevanje obrazcev in obrazci, ki so bili objavljeni v navodilu o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 32/94).
128. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije razen šifranta plačil iz tujine in plačil v tujino, kjer spremenjene šifre začnejo veljati 1. 6. 1998.
Ljubljana, dne 14. maja 1998.
Banka Slovenije
Guverner
dr. France Arhar l. r.
PRILOGA 1: Način poročanja statističnih podatkov plačilnega
prometa s tujino
------------------------------------------------------------------
D O K U M E N T A C I J A
Račun Dinamika Poročilo Promet Promet Mesečno
iz poročanja po v v poročilo
kontnega valutah breme dobro po
okvira državah
------------------------------------------------------------------
1740 dekadno X X X
------------------------------------------------------------------
2749# dekadno X
------------------------------------------------------------------
3000 dekadno X X X
------------------------------------------------------------------
3001 dekadno X
------------------------------------------------------------------
3002 dekadno X
------------------------------------------------------------------
3003 dekadno X
------------------------------------------------------------------
3020 dekadno X X X
------------------------------------------------------------------
3021 dekadno X
------------------------------------------------------------------
310* dnevno X X X X
------------------------------------------------------------------
311# dekadno X
------------------------------------------------------------------
315* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
331* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
332* dekadno X X
------------------------------------------------------------------
337* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
338* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
351* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
352* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
354* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
357* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
358* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
362* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
363* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
364 dnevno X X X X
------------------------------------------------------------------
367* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
369 mesečno X X
------------------------------------------------------------------
7000# dekadno X
------------------------------------------------------------------
701* dekadno X X X X
------------------------------------------------------------------
708* dekadno X X X X
------------------------------------------------------------------
748* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
756* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
757 mesečno X X
------------------------------------------------------------------
758 mesečno X X
------------------------------------------------------------------
759 mesečno X X
------------------------------------------------------------------
768* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
777 mesečno X X
------------------------------------------------------------------
779* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
801* dekadno X X X X
------------------------------------------------------------------
808* dekadno X X X X
------------------------------------------------------------------
878* mesečno X X
------------------------------------------------------------------
* poroča se za vse račune, ki so navedeni v kontnem okviru (po
posameznih računih), razen pri računih 362*, 363*, 367* in 756*,
kjer se poroča samo za tiste račune, ki se nanašajo na tujino; za
račune popravkov vrednosti dvomljivih in spornih terjatev se ne
poroča
# poroča se samo za transakcije v povezavi prilivna/izplačilna
banka
Poročilo po valutah vključuje podatke o stanju in prometu na
računih po zahtevani dinamiki, ločeno za vsako valuto, za katero
banka izkazuje stanje na računu ali je na računu imela promet.
Tudi dnevna poročila se pošilja v Banko Slovenije dekadno.
Poročilo po državah vključuje le stanje na zadnji dan v mesecu,
preračunano v SIT.
PRILOGA 2: Šifrirniki, potrebni za izpolnjevanje nalogov
ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO
I. TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI
TEKOČI RAČUN - BLAGO
------------------------------------------------------------------
Opis Plačila Plačila
iz tujine v tujino
------------------------------------------------------------------
- Plačila izvoza in uvoza blaga:
vsa plačila izvoza in uvoza blaga,
po opravljenem izvozu in uvozu blaga,
ki so izvršena v obdobju krajšem od
enega leta. Vključno s plačili blaga
manjših vrednosti (do 1 milijon tolarjev),
čeprav je bil rok plačila naknadno
podaljšan nad eno leto in s plačili blaga
prodanega v pristaniščih in letališčih
prevoznikom, če je bila pri izvozu oziroma
uvozu izpolnjena carinska deklaracija.
Plačila kupljenega in prodanega blaga v
okviru poslov posredovanja blaga so
vključeni v postavki Druge poslovne
storitve. 112 112
- Predplačila (avansi) pri izvozu in
uvozu blaga, ne glede na rok: plačila
blaga, ki so opravljena pred samim izvozom
oziroma uvozom blaga (carinjenjem blaga). 506 106
- Plačila izvoza oziroma uvoza blaga brez
carinske deklaracije: izvoz oziroma uvoz
knjig, strokovne literature, prodaja blaga
tujcem,... Vključno s plačili blaga,
prodanega v pristaniščih in letališčih
prevoznikom, če pri izvozu oziroma uvozu
ni bila izpolnjena carinska deklaracija in
to neglede na to ali je bilo plačilo
izvršeno pred ali po dobavi blaga. 147 147
- Odpisi razlik k fakturni vrednosti blaga. 650 650
- Pripisi razlik k fakturni vrednosti blaga. 651 651
- Prejeta kritja za loro (izvozne) akreditive. 514 -
------------------------------------------------------------------
TEKOČI RAČUN - OPLEMENITENJE IN POPRAVILA
------------------------------------------------------------------
- Plačila storitev oplemenitenja blaga:
storitve industrijske dodelave in
predelave blaga. 315 315
- Plačilo storitev popravil: vse storitve
popravil in servisiranja, razen popravil,
ki jih izvajajo gradbena in montažna
podjetja, glej Investicijska dela, gradnja
in montaža; popravil računalniške opreme,
glej Računalniške in informacijske
storitve in vzdrževanja naprav in opreme
na letališčih in v pristaniščih, glej
Zračni promet-ostalo in Pomorski
promet-ostalo. 314 314
------------------------------------------------------------------
TEKOČI RAČUN - STORITVE
TRANSPORT
Pomorski promet
------------------------------------------------------------------
- Prevoz potnikov. 202 202
- Prevoz blaga. 201 201
- Ostalo. 208 208
------------------------------------------------------------------
Zračni promet
------------------------------------------------------------------
- Prevoz potnikov. 242 242
- Prevoz blaga. 241 241
- Ostalo. 248 248
------------------------------------------------------------------
Cestni promet
------------------------------------------------------------------
- Prevoz potnikov. 252 252
- Prevoz blaga. 251 251
- Ostalo. 258 258
------------------------------------------------------------------
Železniški promet
------------------------------------------------------------------
- Prevoz potnikov. 222 222
- Prevoz blaga. 221 221
- Ostalo. 228 228
------------------------------------------------------------------
Prevoz potnikov: prevoz nerezidentov v mednarodnem prometu z
domačimi transportnimi sredstvi, prevoz rezidentov s tujimi
prevoznimi sredstvi, prevoz potnikov doma s tujimi prevoznimi
sredstvi, vključno z ostalimi stroški, ki nastanejo pri prevozu
potnikov npr. stroški presežne prtljage, hrana in napitki na
prevoznih sredstvih,... V to postavko pa ne sodi prevoz
nerezidentov z domačimi prevoznimi sredstvi znotraj države, glej
Potovanja.
Prevoz blaga: prevoz blaga in storitve natovarjanja na prevozno
sredstvo ter raztovarjanja, če je v pogodbi med lastnikom blaga in
prevoznikom dogovorjeno, da slednji opravi to storitev.
Ostalo: vse vrste storitev v pristaniščih, na letališčih in drugih
terminalnih linijah. Med takšne storitve spadajo: kargo,
natovarjanje, raztovarjanje, shranjevanje, skladiščenje,
pakiranje, vzdrževanje in čiščenje transportne opreme, vleka in
reševanje vozil, prav tako pa so vključene provizije in marže
agentov za opravljene storitve prevoza blaga in potnikov. V to
postavko ne sodijo: storitve najema vozil s posadko, glej Najem
vozil s posadko; eksploatacijski stroški transporterjev, glej
Druge storitve povezane s transportom; drugo skladiščenje blaga,
glej Druge poslovno tehnične storitve.
Ostalo
------------------------------------------------------------------
- Transport nafte in plina po cevovodu. 213 213
- Špediterske storitve. 270 270
- Najem vozil s posadko: vključen najem
vozila s posadko za določeno obdobje.
Izključene so storitve finančnega zakupa
vozil, glej Finančni račun-Ostale naložbe. 218 218
- Druge storitve povezane s transportom:
eksploatacijski stroški, cestnine,
tranzitne takse, takse preletov. 219 219
------------------------------------------------------------------
POTOVANJA
------------------------------------------------------------------
- Odkup oziroma prodaja tuje gotovine in
čekov od tujcev oziroma tujcem. Odkup
oziroma prodaja tuje gotovine in čekov od
domačih oseb, glej Transakcije med
rezidenti in nevtralne transakcije. 701 701
- Prodaja oziroma nakup domače valute v
tujini. 709 809
- Plačilo kritja za dvignjeno gotovino
občanov v tujini. - 695
- Plačilo v tujino za prodane čeke tujih
izdajateljev. - 341
- Storitve turističnih agencij (nakazila v
korist turističnih agencij, vključno s
predplačili), storitve hotelov, drugih
nastanitvenih objektov in restavracij,
gostišč. 702 895
- Igralnice: odkup tuje gotovine in čekov
od iger na srečo oziroma prodaja tuje
gotovine za potrebe igralnic. 713 713
- Drugo: prodaja blaga in drugih storitev
turistom, lovska in ribiška dovoljenja,
prodani boni za cestnino za vozila tujih
registracij in bencinski boni. 710 702
- Službena potovanja v tujino: stroški
celotnih službenih potovanj, razen
eksploatacijskih stroškov, ki se
prištevajo med transportne stroške. - 340
- Zdravstvene storitve turistom,
zdravilišča, stroški zdravniške oskrbe. 401 804
- Celotni stroški šolanja, vključno
štipendije in šolnine, stroški
specializacije. 812 812
------------------------------------------------------------------
KOMUNIKACIJSKE STORITVE
------------------------------------------------------------------
- Telekomunikacije, prenos zvoka, prenos
informacij po telefonu ali teleksu,
telegrami, kabelski ali satelitski prenos,
vključno s prispevki za gledanje
satelitskih programov, zakup satelitov,
elektronska pošta,... 245 245
- Storitve za podporo teh dejavnosti:
poštne storitve, dostava pošiljk, kurirske
storitve,... 249 249
------------------------------------------------------------------
INVESTICIJSKA DELA, GRADNJA IN MONTAŽA
------------------------------------------------------------------
- Storitve gradnje in montaže, vključno z
uvoženo opremo in blagom za delo na
projektih, če so dela krajša od enega
leta. 317 317
- Predplačila (avansi) na osnovi
investicijski del, če imajo investicijska
dela dolgoročnejši značaj: predplačila
oziroma prilivi po začasnih situacijah in
obračunih. Značaj dolgoročnejših
investicijskih del imajo podjetja, ki
morajo voditi ločeno računovodstvo za
poslovno enoto ali plačevati davke v
državi, kjer opravljajo investicijsko
dejavnost. Izplačila dobička od
opravljenih investicijskih del, glej
Dohodki od kapitala. 421 -
- Vsa plačila v tujino na osnovi izvajanje
investicijskih del, ki imajo dolgoročnejši
značaj (glej opredelitev zgoraj). - 421
- Izvajanje investicijskih del v državi,
ki jih izvajajo tujci: vsa plačila,
vključno z avansi. 475 475
------------------------------------------------------------------
ZAVAROVANJE
------------------------------------------------------------------
- Zavarovanja - premije 259 259
- Zavarovanja - odškodnine (sklenitelj
zavarovanja pri tuji zavarovalnici in
upravičenec je rezident oziroma
sklenitelj zavarovanja pri domači
zavarovalnici in upravičenec je
nerezident) 260 260
- Zavarovanja - odškodnine (sklenitelj
zavarovanja pri tuji zavarovalnici je
nerezident in upravičenec je rezident
oziroma sklenitelj zavarovanja pri domači
zavarovalnici je rezident in
upravičenec je nerezident) 261 261
- Provizije zavarovalnic 264 264
- Provizije pozavarovalnic 267 267
- Pozavarovanja - premije 268 268
- Pozavarovanja - odškodnine 269 269
------------------------------------------------------------------
FINANČNE STORITVE
------------------------------------------------------------------
- Provizija in stroški bančnega, denarnega
posredovanja ter drugega kreditnega
posredovanja, vključno s stroški
garancij. 400 400
- Provizije za drugo finančno posredištvo:
udeležba pri izdajanju vrednostnih
papirjev in izvajanje storitev pri
takšnih izdajah (underwriting),
posredovanje pri nakupu oziroma prodaji
vrednostnih papirjev, vodenje in
upravljanje vrednostnih papirjev
(dejavnost investicijskih družb in
borznoposredništvo), storitve borz
vrednostnih papirjev in blagovnih borz ter
druge pomožne dejavnosti povezane s
finančnim posredništvom (svetovalne
storitve, storitve klirinških depotnih
hiš). 403 403
------------------------------------------------------------------
RAČUNALNIŠKE IN INFORMACIJSKE STORITVE
------------------------------------------------------------------
- Računalniške in informacijske storitve:
obdelovanje podatkov, dejavnosti povezane
s podatkovnimi bazami, izdelava
računalniških programov, svetovanja s
področja računalništva, popravila
računalniške opreme; 302 302
------------------------------------------------------------------
PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE
------------------------------------------------------------------
- Licence, patenti, blagovne znamke in
druge avtorske pravice: plačilo licenčnin
in drugih pristojbin za uporabo pravic
industrijske lastnine. Nakupi in prodaje
patentov in licenc, glej Prodaja, nakup
neproizvedenih, nefinančnih imetij. 301 301
- Franchising. 410 410
------------------------------------------------------------------
DRUGE POSLOVNE STORITVE
Posredovanje in druge storitve povezane s trgovino
------------------------------------------------------------------
- Posli posredovanja: vsa plačila v okviru
poslov posredovanja. Posredovanje je
opredeljeno kot nakup blaga, ki ga
domači posrednik kupi od tujca in ga
ponovno proda tujcu. 516 116
- Zastopniška in posredniška provizija in
drugi stroški. 310 310
------------------------------------------------------------------
Operativni zakup
------------------------------------------------------------------
- Zakup opreme obsega vse vrste zakupa
opreme (stroji, računalniki in druga
oprema), brez storitev finančnega
zakupa, glej Finančni račun-Ostale
naložbe. 489 489
- Najem transportnih sredstev brez
posadke: najem ladij brez posadke, najem
letal brez posadke, najem ostalih vozil
brez posadke,... 490 490
------------------------------------------------------------------
Druge poslovne, profesionalne, tehnične storitve:
------------------------------------------------------------------
- Raziskovanje in razvoj: bazične in
uporabne raziskave, laboratorijske in
druge storitve, projekti in elaborati,
kotizacije za strokovna srečanja. 303 303
- Pravno svetovanje, računovodsko
svetovanje, revizija in davčno svetovanje. 304 304
- Podjetniško in poslovno svetovanje,
kotizacije za poslovna srečanja. 305 305
- Propaganda in raziskave trgov: oglašanje
v medijih, sejemske razstave, predstavitev
proizvodov v tujini, raziskave trga,... 300 300
- Arhitekturne, inženirske in druge
podobne tehnične storitve. 316 316
- Storitve v zvezi s kmetijstvom,
rudarstvom in predelovalno industrijo,
vključno s storitvami predelave
odpadkov. 306 306
- Skladiščenje, brez skladiščenja na
železniških postajah, na letališčih in
pristaniščih glej Transport. 319 319
- Kontrola kvalitete in kvantitete pri
prevzemu blaga, tehnično testiranje blaga,
analize in izdajanje certifikatov. 280 280
- Plačilo najemnin za poslovne prostore 320 320
- Druge storitve: npr. storitve varovanja
in poizvedovalne dejavnosti, prevajanje in
interpretacija, fotografske storitve,
storitve čiščenja, komunalne storitve. 307 307
------------------------------------------------------------------
OSEBNE, KULTURNE IN REKREATIVNE STORITVE
------------------------------------------------------------------
- Avdiovizualne storitve: provizije,
povezane s filmsko in video dejavnostjo,
radijsko in televizijsko dejavnostjo
ter licenčnine za distribucijske pravice
in honorarji. 409 409
- Kulturne storitve: storitve muzejev,
knjižnic, orkestrov, druge kulturne
dejavnosti in kotizacije, članarine
kulturnim organizacijam. 765 765
- Šport ter rekreacija: kotizacije,
članarine, štartnine. 760 760
- Plačila honorarjev zdravnikov,
lektorjev, učiteljev za opravljene
storitve. 810 780
------------------------------------------------------------------
VLADNE STORITVE
------------------------------------------------------------------
- Prihodki domačih ambasad in konzulatov. 721 -
------------------------------------------------------------------
TEKOČI RAČUN - DOHODKI
DOHODKI OD DELA
------------------------------------------------------------------
- Plače in vsa nadomestila zaposlenim
sezonskim delavcem za opravljena dela,
krajša od 6 mesecev, plače oziroma
drugi prejemki dnevnih migrantov na delo v
tujino oziroma iz tujine ter plače in
vsa nadomestila zaposlenim rezidentom v
tujih diplomatskih predstavništvih in
mednarodnih organizacijah oziroma osebni
dohodki nerezidentov zaposlenih v naših
diplomatskih predstavništvih v tujini. 600 600
------------------------------------------------------------------
DOHODKI OD KAPITALA
Dohodki od naložb v lastniške vrednostne papirje oziroma deleže v
kapitalu družb
------------------------------------------------------------------
- Dividende in drugi izplačani dobički od
udeležbe kapitala oziroma transfer
dobička. 578 160
- Izvajanja investicijskih del - dobiček. 420 -
------------------------------------------------------------------
Nakupi in prodaje lastniških vrednostnih papirjev oziroma deležev
v kapitalu družb, glej Finančni račun-Naložbe v lastniške
vrednostne papirje oziroma deleže v kapitalu družb.
Obresti: dohodki od naložb v dolžniške vrednostne papirje
------------------------------------------------------------------
- Izplačilo obresti od naložb v obveznice
in zadolžnice. 430 430
- Izplačilo obresti od naložb v
instrumente denarnega trga. 431 431
------------------------------------------------------------------
Nakupi in prodaje dolžniških vrednostnih papirjev, glej Finančni
račun-Naložbe v dolžniške vrednostne papirje.
Dohodki od naložb v druge oblike kapitala
------------------------------------------------------------------
- Dohodek od naložb v nepremičnine
(najemnine, dohodki od gozdov) 444 444
- Obresti za dolgoročne kredite in
posojila, vključno z obrestmi iz
finančnega zakupa. 510 110
- Obresti za kratkoročne kredite. 511 111
- Obresti za vpogledne in vezane vloge. 512 512
- Drugi stroški iz naslova danih kreditov
tujini oziroma za kredite najete v tujini. 528 128
- Plačila zamudnih obresti 529 129
------------------------------------------------------------------
Črpanja oziroma odplačila kreditov danih tujini oziroma kreditov
najetih v tujini (glavnice), glej Kapitalski račun-Ostale
naložbe.
TEKOČI RAČUN - TEKOČI TRANSFERI
------------------------------------------------------------------
- Pomoči in darila domačemu uradnemu
sektorju oziroma domačega uradnega
sektorja. 802 801
- Rente, pokojnine, invalidnine in drugi
socialni prejemki. 800 800
- Zapuščine, preživnine in druga darila
ter pomoči ostalim sektorjem oziroma
ostalih sektorjev. 767 767
- Sodni depoziti, varščine, kazni, takse,
izdani vizumi. 892 892
- Ostali uradni transferi (prejeti davki,
nagrade, redni transferi državnih
institucij mednarodnim organizacijam in
obratno, plačilo tuje tehnične pomoči in
drugi transferi). 803 803
- Ostali zasebni transferi (davki, nagrade
in drugo). 769 769
- Nakazila zdomcev: vsa nakazila zdomcev
(nerezidentov) v korist drugih fizičnih
oseb v državi. Če nerezident nakazuje
sredstva na svoj račun pri banki, je to
povečanje bančne vloge nerezidenta, če
pa nakazuje sredstva v tujino je to
zmanjšanje bančne vloge nerezidenta, glej
Finančni račun- Tuja gotovina in vloge. 766 766
------------------------------------------------------------------
Kadar je v Sloveniji prejemnik ali dajalec transfera uradni sektor
oziroma slovenska državna institucija govorimo o transferu
uradnega sektorja.
KAPITALSKI IN FINANČNI RAČUN
KAPITALSKI RAČUN - KAPITALSKI TRANSFERI
URADNI TRANSFERI
------------------------------------------------------------------
- Kapitalski transferi uradnega sektorja:
kapitalski transferi uradnega sektorja
nerezidentom in transferi v obratni
smeri oziroma denarni transferi, ki
povečujejo fiksni kapital v državi: npr.
denarne subvencije za investicijske
projekte in medvladne odškodnine plačane
na ravni vlad. 900 900
------------------------------------------------------------------
TRANSFERI OSTALIH SEKTORJEV
------------------------------------------------------------------
- Transferi migrantov in drugi neuradni
kapitalski transferi: prenosi sredstev
povezani z migracijo posameznika iz
enega gospodarstva v drugo. 768 768
- Prenosi med računi rezidentov in
nerezidentov zaradi spremembe statusa. 640 640
------------------------------------------------------------------
KAPITALSKI RAČUN-PRODAJA OZIROMA NAKUP NEPROIZVEDENIH, NEFINANČNIH
IMETIJ
------------------------------------------------------------------
- Prodaja oziroma nakup patentov, licenc
in drugih nematerialnih imetij. 770 770
- Prodaja nepremičnin tujim diplomatskim
predstavništvom oziroma nakup nepremičnin
od tujih diplomatskih predstavništev;
prodaja nepremičnin drugim nerezidentom
oziroma nakup tujih nepremičnin od
drugih nerezidentov, glej postavko
Finančni račun-Neposredne naložbe. 771 771
------------------------------------------------------------------
FINANČNI RAČUN - NALOŽBE V LASTNIŠKE VREDNOSTNE PAPIRJE OZIROMA
DELEŽE V KAPITALU DRUŽB
------------------------------------------------------------------
- Portfolio naložbe tujih oseb v lastniške
vrednostne papirje 520 520
- Vlaganje tujega kapitala v domača
podjetja in banke, naložbe v delnice
domačih podjetij in bank ter druge
oblike povečanja deležev tujcev v kapitalu
družb oziroma vračilo udeležbe tujega
kapitala, zmanjšanje deležev tujcev v
kapitalu družb (direktne naložbe). 557 157
- Zmanjšanje deležev v kapitalu družb v
tujini oziroma udeležba domačega kapitala
v tujih bankah in podjetjih, vse
naložbe v delnice tujih podjetij in bank
ter druge oblike povečanja deležev v
kapitalu družb v tujini. 579 179
- Prodaja oziroma nakup nepremičnin, razen
prodaje oziroma nakupa nepremičnin tujim
diplomatskim predstavništvom glej
Prodaja, nakup neproizvedenih, nefinančnih
imetij. 558 158
- Vplačilo tujega kapitala, ki ne povečuje
osnovnega kapitala. 560 -
------------------------------------------------------------------
Dividende in drugi izplačani dobički od udeležbe kapitala, glej
Tekoči račun-Dohodki od kapitala.
FINANČNI RAČUN - NALOŽBE V DOLŽNIŠKE VREDNOSTNE PAPIRJE
------------------------------------------------------------------
- Prodaja in nakup dolžniških vrednostnih
papirjev tujih izdajateljev (glavnica):
obveznice, zadolžnice. 540 540
- Prodaja in nakup dolžniških vrednostnih
papirjev domačih izdajateljev (glavnica):
obveznice, zadolžnice. 541 541
- Prodaja in nakup dolžniških vrednostnih
papirjev tujih izdajateljev (glavnica):
instrumenti denarnega trga (npr.
blagajniški zapisi, potrdila o depozitu). 542 542
- Prodaja in nakup dolžniških vrednostnih
papirjev domačih izdajateljev (glavnica):
instrumenti denarnega trga (npr.
blagajniški zapisi, potrdila o depozitu). 543 543
------------------------------------------------------------------
Obresti od naložb v dolžniške vrednostne papirje, glej Tekoči
račun-Dohodki od kapitala.
FINANČNI RAČUN - OSTALE NALOŽBE - KREDITI IN FINANČNI ZAKUP
(GLAVNICA)
------------------------------------------------------------------
- Črpanja oziroma odplačila dolgoročnih
kreditov in posojil najetih v tujini (nad
eno leto). 521 121
- Črpanja oziroma odplačila kratkoročnih
posojil najetih v tujini: kratkoročna
finančna posojila najeta v tujini.
Plačila blaga in storitev z odloženim
rokom, krajšim od enega leta, se šifrira z
ustrezno šifro plačila blaga oziroma
storitev. 522 123
- Odplačila oziroma črpanja dolgoročnih
kreditov in posojil danih tujini (nad eno
leto). 517 166
- Odplačila oziroma črpanja kratkoročnih
posojil danih tujini: kratkoročna finančna
posojila dana tujini. Nakup in prodaja
blaga in storitev z odloženim rokom
plačila krajšim od enega leta se
šifrira z ustrezno šifro plačila blaga
oziroma storitev. 523 167
- Odplačila glavnice iz naslova finančnega
zakupa. Obresti iz finančnega zakupa, glej
Drugi dohodki od kapitala. - 168
------------------------------------------------------------------
Plačila obresti na kredite najete v tujini oziroma kredite dane
tujini, glej Tekoči račun-Dohodki od kapitala.
FINANČNI RAČUN - TUJA GOTOVINA IN VLOGE
------------------------------------------------------------------
- Polaganje tuje gotovine in čekov na
devizne hranilne vloge tujcev oziroma
dvignjena tuja gotovina in izdani čeki
z deviznih računov in deviznih hranilnih
vlog tujcev (račun 708). 898 898
- Povečanje oziroma zmanjšanje vlog tujih
bank in drugih finančnih organizacij
(račun 701, 801)* 501/101 101/501
- Povečanje oziroma zmanjšanje vlog
nerezidentov (razen tujih bank in drugih
tujih finančnih organizacij), (računa
708, 808)* 502/102 102/502
- Povečanje oziroma zmanjšanje vezanih
vlog nerezidentov (tujih bank in drugih
nerezidentov)* 504/104 104/504
- Zmanjšanje oziroma povečanje vezanih
vlog pri tujih bankah. 505 105
- Izplačilo v domači valuti: v breme
računov 801, 808;
- vplačilo v domači valuti v dobro računov
801, 808 890 890
------------------------------------------------------------------
Obresti na vloge v tujini oziroma obresti na prejete vloge iz
tujine, glej Tekoči račun-Dohodki od kapitala.
* šifre osnov 501/101, 502/102, 504/104 se lahko pojavijo v breme
in v dobro računov.
FINANČNI RAČUN - OSTALA IMETJA IN OBVEZNOSTI
------------------------------------------------------------------
- Zmanjšanje oziroma povečanje domačega
kapitala v mednarodnih finančnih
organizacijah. 580 180
- Vnovčena loro garancija za posle med
rezidenti; poplačilo vnovčene loro
garancije za posle med rezidenti. 525 125
- Prejeto plačilo terjatev po vnovčeni
garanciji oziroma vnovčena garancija pri
domači banki za kredite nerezidentov,
najete v tujini. 527 127
- Prejeta plačila za prodani delež
kapitala v drugem domačem podjetju oziroma
plačilo nerezidentu za prodani delež v
drugem domačem podjetju 666 666
- Pokrivanje izgube v podjetju oziroma
pokrivanje izgube lastnega podjetja v
tujini. 622 622
- Plačilo iz stečajne mase ali po sodni
izvršbi, vključno z vnovčitvijo akceptnih
nalogov. 670 670
- Prejeta kritja za dvignjeno tujo
gotovino s hranilnih knjižic nerezidentov
pri domačih bankah oziroma dvignjena
tuja gotovina s hranilnih knjižic tujih
bank. 508 108
- Prejeta kritja za čeke oziroma čeki,
poslani na vnovčenje v tujino in uporaba
kritja za loro čeke. 515 115
- Prejeto plačilo, ki bo usmerjeno na
banko v drugi državi oziroma storno
priliva za upravičenca iz druge države. 690 690
------------------------------------------------------------------
II. TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEVTRALNE TRANSAKCIJE
------------------------------------------------------------------
- Odkup oziroma prodaja tuje gotovine in
čekov od domačih oseb. 796 700
- Polog oziroma dvig tuje gotovine in čeki
na devizne račune občanov. 797 897
- Prodaja tujega blaga tujcem v državi:
plačilo v tujino za prodano tuje blago
(konsignacija in prostocarinska
prodajalna). - 711
- Pologi tuje gotovine in čekov na račune
po 26. členu ZDP. 712 -
- Prenos z računov v tujini na račune v
državi: prenosi sredstev z računov nebank
v tujini v državo oziroma dotacije
deviznih računov v tujini: prenosi z
računov bank na devizne račune nebank v
tujini. 530 130
- Plačilo za izravnavo stanja na
kontokorentnem računu: poravnava salda na
računu dolgoročne proizvodne
kooperacije, kreditne kartice,... 532 132
- Prodaja in nakup tuje gotovine v tujini:
prenos tuje gotovine na račun v tujini (v
breme računa 3100, v dobro računa 300),
dotacija računa 300 s tujo gotovino,
kupljeno v tujini (v breme računa 300,
v dobro računa 3100). 552 152
- Prenos deviz preko računa v tujini med
Banko Slovenije in pooblaščenimi bankami.
PRIPOMBA: pri dotaciji računa 3100 BS
banka uporablja šifro 155, a BS 555; pri
dotaciji računa 3100 banke pa banka
uporabi šifro 555, a BS 155. 555 155
- Prenos z računa 3100 na drugi račun 3100
v okviru ene banke: pri uporabi šifre 561
mora obvezno obstajati tudi odliv s
šifro 161 in istimi podatki oziroma pri
uporabi šifre 161 mora obvezno
obstajati tudi priliv s šifro 561 in
istimi podatki. 561 161
- Prenos z računa 3100 ene banke na račun
3100 druge banke: banka, ki prejema
sredstva uporabi šifro 562, banka,
katera prenaša sredstva, pa šifro 162.
PRIPOMBA: če je ena izmed bank BS,
uporaba te šifre ni dovoljena, temveč 155
- 555. 562 162
- Prenos v državi na osnovi prenosa tuje
gotovine: prenos tuje gotovine med bankami
preko zbirnih centrov (uporaba šifre je
dovoljena le na račun 300). PRIPOMBA:
banka, ki prenaša sredstva, uporabi
šifro 163, banka, ki sredstva prejema, pa
563. 563 163
- Prenosi med istovrstnimi računi * 565/165 165/565
- Blagajniški zapisi Banke Slovenije v
devizah: priliv na osnovi zapadlega
blagajniškega zapisa (glavnica in/ali
obresti) oziroma vpis blagajniških zapisov
Banke Slovenije. 570 170
- Kupoprodaja deviz: prodaja ene valute in
nakup druge. 577 177
- Računsko neskladje (odprte postavke) ter
napačne knjižbe. 599 199
- Vračilo ukradene gotovine oziroma ropi
in tatvine gotovine. 198 198
------------------------------------------------------------------
* šifri osnov 565/165 se lahko pojavita v breme in v dobro
računov.
ŠIFRE INSTRUMENTOV PLAČIL
------------------------------------------------------------------
Šifra Naziv
------------------------------------------------------------------
1 nakazila, kreditna pisma in čeki
2 storno nakazil, kreditnih pisem in čekov
3 pokritje akreditiva
4 storno pokritja akreditiva
5 črpanje akreditiva
6 storno črpanja akreditiva
7 efektiva
8 storno efektive
------------------------------------------------------------------
ŠIFRE UPRAVIČENCEV / NALOGODAJALCEV (MATIČNE ŠTEVILKE)
------------------------------------------------------------------
Matična Naziv
številka
------------------------------------------------------------------
5980003 domača fizična oseba - občan
5888888 domača oseba - kmet
6000053 domača oseba - zaposlena v svobodnem poklicu
0000xxx tuja fizična oseba: znaki xxx se nadomestijo s šifro
domicilne države tujca
------------------------------------------------------------------
Za pravne osebe in samostojne podjetnike je potrebno uporabljati
matične številke iz poslovnega registra, ki ga vodi Statistični
urad Republike Slovenije.
------------------------------------------------------------------
ŠIFRANT VALUT
------------------------------------------------------------------
Numerična Alfa Naziv valute
šifra šifra
------------------------------------------------------------------
036 AUD avstralski dolar
040 ATS avstrijski šiling
056 BEF belgijski frank
124 CAD kanadski dolar
191 HRK hrvaška kuna
208 DKK danska krona
246 FIM finska marka
250 FRF francoski frank
280 DEM nemška marka
300 GRD grška drahma
372 IEP irski funt
380 ITL italijanska lira
392 JPN japoski jen
414 KWD kuvajtski dinar
528 NLG nizozemski gulden
578 NOK norveška krona
620 PTE portugalski eskudo
705 SIT slovenski tolar
724 ESP španska pezeta
752 SEK švedska krona
756 CHF švicarski frank
807 MKD denar
826 GBP angleški funt
840 USD ameriški dolar
891 YUM jugoslovanski dinar
954 XEU E.C.U.
955 XBA EURCO
960 XDR specialna pravica črpanja (IMF)
984 XAT šiling - MOP in sejmi
985 XIT lira - MOP insejmi
988 XDM obračunska marka Makedonija
------------------------------------------------------------------
ŠIFRANT DRŽAV
------------------------------------------------------------------
Naziv Šifra
------------------------------------------------------------------
AFGANISTAN 004
ALŽIRIJA 012
ALBANIJA 008
AMERIŠKA SAMOA 016
ANDORA 020
ANGOLA 024
ANGVILA 660
ANTARKTIKA 010
ANTIGVA IN BARBUDA 028
ARGENTINA 032
ARMENIJA 051
ARUBA 533
AVSTRALIJA 036
AVSTRIJA 040
AZERBAJDŽAN 031
BAHAMI 044
BAHRAJN 048
BANGLADEŠ 050
BARBADOS 052
BELGIJA 056
BELIZE 084
BELORUSIJA 112
BENIN 204
BERMUDI 060
BOŽIČNI OTOK 162
BOCVANA 072
BOLGARIJA 100
BOLIVIJA 068
BOSNA IN HERCEGOVINA 070
BOUVETOV OTOK 074
BRAZILIJA 076
BRITANSKO OZEMLJE INDIJSKEGA OCEANA 086
BRUNEJ, DRŽAVA 096
BURKINA FASO 854
BURUNDI 108
BUTAN 064
CENTRALNOAFRIŠKA REPUBLIKA 140
CIPER 196
COOKOVI OTOKI 184
ČAD 148
ČEŠKA REPUBLIKA 203
ČILE 152
DŽIBUTI 262
DANSKA 208
DEVIŠKI OTOKI (BRITANSKI) 092
DEVIŠKI OTOKI (ZDA) 850
DOMINIKA 212
DOMINIKANSKA REPUBLIKA 214
EGIPT 818
EKVADOR 218
EKVATORIALNA GVINEJA 226
ERITREJA 232
ESTONIJA 233
ETIOPIJA 231
FALKLANDSKI OTOKI (MALVINI) 238
FERSKI OTOKI 234
FIDŽI 242
FILIPINI 608
FINSKA 246
FRANCIJA 250
FRANCOSKA GVAJANA 254
FRANCOSKA POLINEZIJA 258
FRANCOSKO JUŽNO OZEMLJE 260
GABON 266
GAMBIJA 270
GANA 288
GIBRALTAR 292
GRČIJA 300
GRENADA 308
GRENLANDIJA 304
GRUZIJA 268
GUADELOUPE 312
GUAM 316
GVAJANA 328
GVATEMALA 320
GVINEJA 324
GVINEJA BISSAU 624
HAITI 332
HEARDOV OTOK IN MCDONALDOVI OTOKI 334
HONDURAS 340
HONGKONG 344
HRVAŠKA 191
INDIJA 356
INDONEZIJA 360
IRAK 368
IRAN (ISLAMSKA REPUBLIKA) 364
IRSKA 372
ISLANDIJA 352
ITALIJA 380
IZRAEL 376
JAMAJKA 388
JAPONSKA 392
JEMEN 887
JORDANIJA 400
JUŽNA AFRIKA 710
JUŽNA GEORGIJA IN OTOKI JUŽNI SANDWICH 239
JUGOSLAVIJA 891
KAJMANSKI OTOKI 136
KAMBODŽA 116
KAMERUN 120
KANADA 124
KATAR 634
KAZAHSTAN 398
KENIJA 404
KIRGIZISTAN 417
KIRIBATI 296
KITAJSKA 156
KOKOSOVI (KEELING) OTOKI 166
KOLUMBIJA 170
KOMORI 174
KONGO 178
KOREJA (DEMOKRATIČNA LJUDSKA REPUBLIKA) 408
KOREJA, REPUBLIKA 410
KOSTARIKA 188
KUBA 192
KUVAJT 414
LAOŠKA LJUDSKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA 418
LATVIJA 428
LESOTO 426
LIBANON 422
LIBERIJA 430
LIBIJSKA ARABSKA DŽAMAHIRIJA 434
LIHTENŠTAJN 438
LITVA 440
LUKSEMBURG 442
MACAU 446
MADŽARSKA 348
MADAGASKAR 450
MAKEDONIJA, NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA 807
MALAVI 454
MALDIVI 462
MALEZIJA 458
MALI 466
MALTA 470
MAROKO 504
MARSHALLOVI OTOKI 584
MARTINIK 474
MAURITIUS 480
MAVRETANIJA 478
MAYOTTE 175
MEHIKA 484
MIKRONEZIJA (FEDERATIVNE DRŽAVE) 583
MJANMAR 104
MOLDAVIJA, REPUBLIKA 498
MONAKO 492
MONGOLIJA 496
MONTSERRAT 500
MOZAMBIK 508
NAMIBIJA 516
NAURU 520
NEMČIJA 276
NEPAL 524
NIGER 562
NIGERIJA 566
NIKARAGVA 558
NIUE 570
NIZOZEMSKA 528
NIZOZEMSKI ANTILI 530
NORFOLŠKI OTOK 574
NORVEŠKA 578
NOVA KALEDONIJA 540
NOVA ZELANDIJA 554
OMAN 512
OTOKI TURKS IN CAICOS 796
OTOKI WALLIS IN FUTUNA 876
PAKISTAN 586
PALAU 585
PANAMA 591
PAPUA NOVA GVINEJA 598
PARAGVAJ 600
PERU 604
PITCAIRN 612
POLJSKA 616
PORTORIKO 630
PORTUGALSKA 620
REUNION 638
ROMUNIJA 642
RUANDA 646
RUSKA FEDERACIJA 643
SAINT HELENA 654
SAINT KITTS IN NEVIS 659
SAINT LUCIA 662
SAINT PIERRE IN MIQUELON 666
SAINT VINCENT IN GRENADINE 670
SALOMONOVI OTOKI 090
SALVADOR 222
SAMOA 882
SAN MARINO 674
SAO TOME IN PRINCIPE 678
SAUDOVA ARABIJA 682
SEJŠELI 690
SENEGAL 686
SEVERNI MARIANSKI OTOKI 580
SIERRA LEONE 694
SINGAPUR 702
SIRSKA ARABSKA REPUBLIKA 760
SLONOKOŠČENA OBALA 384
SLOVAŠKA 703
SLOVENIJA 705
SOMALIJA 706
STRANSKI ZUNANJI OTOKI ZDRUŽENIH DRŽAV 581
SUDAN 736
SURINAM 740
SVALBARD IN JAN MAYEN 744
SVAZI 748
SVETI SEDEŽ (VATIKANSKA MESTNA DRŽAVA) 336
ŠPANIJA 724
ŠRILANKA 144
ŠVEDSKA 752
ŠVICA 756
TADŽIKISTAN 762
TAJSKA 764
TAJVAN, PROVINCA KITAJSKE 158
TANZANIJA, ZDRUŽENA REPUBLIKA 834
TOGO 768
TOKELAU 772
TONGA 776
TRINIDAD IN TOBAGO 780
TUNIZIJA 788
TURČIJA 792
TURKMENISTAN 795
TUVALU 798
UGANDA 800
UKRAJINA 804
URUGVAJ 858
UZBEKISTAN 860
VANUATU 548
VENEZUELA 862
VIETNAM 704
VZHODNI TIMOR 626
ZAHODNA SAHARA 732
ZAIR 180
ZAMBIJA 894
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 840
ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI 784
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA 826
ZELENORTSKI OTOKI 132
ZIMBABVE 716
------------------------------------------------------------------