Na podlagi 26. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 37/95 in 8/96) izdaja minister za zdravstvo

Ta pravilnik določa merila, na podlagi katerih se razvrščajo bolnišnice v Sloveniji glede na svojo dejavnost in so podlaga za sklepanje dogovora o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja iz 63. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96 in 29/98).

Bolnišnice izvajajo specialistično ambulantno dejavnost in specialistično bolnišnično dejavnost.
Specialistična ambulantna dejavnost je nadaljevanje oziroma dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti ter obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje bolezni ali bolezenskih stanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacije.
Specialistična bolnišnična dejavnost obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano.
Bolnišnica mora imeti poleg enot, ki jih določa drugi odstavek 15. člena zakona o zdravstveni dejavnosti, organizirano tudi najmanj enoto za opravljanje ene neoperativne in ene operativne stroke, vključno z diagnostičnimi dejavnostmi, ki omogočajo izvajanje teh dejavnosti.
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za specialistične bolnišnice na področju psihiatrije.

Splošna bolnišnica opravlja praviloma svojo dejavnost za bolnike iz določene regije, specialne bolnišnice pa opravljajo svojo dejavnost praviloma za bolnike iz več regij oziroma za bolnike iz celotne države.
Izjemoma lahko splošna bolnišnica opravlja svojo dejavnost za regijsko neomejen krog bolnikov, pri čemer pa mora določen del dejavnosti, dogovorjen z regijsko splošno bolnišnico, opravljati za bolnike iz določene regije (posebna bolnišnica).

Bolnišnice in klinični oddelki posameznih bolnišnic, ki poleg sekundarne dejavnosti opravljajo tudi terciarno zdravstveno dejavnost, jo opravljajo za področje celotne države.
Bolnišnice in klinični oddelki iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati pogoje, določene s pravilnikom o pogojih za pridobitev naziva klinika oziroma klinični inštitut (Uradni list RS, št. 7/95 in 54/96).

Terciarna zdravstvena dejavnost v Sloveniji obsega največ 15 odstotkov celotne bolnišnične dejavnosti v državi, njeno konkretno razporeditev na posamezne bolnišnice pa določi minister za zdravstvo v skladu z drugim odstavkom 17. člena zakona o zdravstveni dejavnosti.

Splošna bolnišnica mora razvijati in izvajati dejavnosti vseh medicinskih strok, ki jih prebivalci določene regije potrebujejo na sekundarni ravni, pri čemer pa te dejavnosti obsegajo najmanj splošno internistično, kirurško in pediatrično specialistično ali ginekološko dejavnost. Dodatne specialistične dejavnosti lahko na predlog bolnišnice določi razširjeni strokovni kolegij posamezne stroke, potrditi pa jih mora Zdravstveni svet Republike Slovenije. V posamezni regiji je lahko le ena splošna bolnišnica.
V predlogu iz prejšnjega odstavka mora bolnišnica utemeljiti strokovne, kadrovske, tehnične in druge pogoje, ki jih izpolnjujejo za izvajanje dodatnih specialističnih dejavnosti.

Seznam storitev, ki jih izvaja splošna bolnišnica, določi Zdravstveni svet Republike Slovenije na predlog pristojnega razširjenega strokovnega kolegija. Pri pripravi predloga mora razširjeni strokovni kolegij upoštevati najmanjši še sprejemljivi obseg posameznih storitev, pri čemer mora upoštevati tudi vse strokovne in ekonomske razloge za opravljanje dogovorjenih storitev v določeni bolnišnici.

Specialna bolnišnica mora razvijati najmanj eno od specialnih dejavnosti, pri razvijanju drugih medicinskih strok pa se povezuje s splošno bolnišnico na svojem področju.
Specialna bolnišnica mora zagotavljati storitve s področja urgentne in intenzivne medicine najmanj v obsegu, ki ga določi pristojni razširjeni strokovni kolegij.

Specialna bolnišnica lahko izvaja svojo dejavnost na sekundarni ravni za potrebe bolnikov iz ene ali več regij.
Specialna bolnišnica mora zagotavljati storitve s področja urgentne in intenzivne medicine najmanj v obsegu, ki ga določi pristojni razširjeni strokovni kolegij.
Specialna bolnišnica se lahko ustanovi kot samostojen zavod, lahko pa se organizira tudi kot organizacijska enota splošne bolnišnice.

Bolnišnice iz 2. člena tega pravilnika morajo imeti v posameznem oddelku najmanj 30 postelj, bolnišnice iz 3. člena najmanj 25 postelj in bolnišnice iz 4. člena tega pravilnika najmanj 20 postelj.

Vse bolnišnice morajo zagotoviti stalno dostopnost zdravstvenih storitev, zato v ta namen organizirajo dežurno službo, ki lahko traja največ 16 ur dnevno, razen ob sobotah in nedeljah, ko traja 24 ur. V dejavnostih, ki ne zahtevajo stalne prisotnosti zdravstvenih delavcev, organizirajo bolnišnice stalno pripravljenost, ki traja od ponedeljka do petka 16 ur dnevno, ob sobotah in nedeljah pa 24 ur.

Minister za zdravstvo podrobneje določi sestavo dežurnih ekip in ekip oziroma zdravstvenih delavcev, ki so v pripravljenosti v posamezni bolnišnici.

Razvrstitev bolnišnic po tem pravilniku opravi minister za zdravstvo na predlog Zdravstvenega sveta Republike Slovenije v roku 30 dni od uveljavitve tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.