Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 39/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 20. člena statuta Občine Puconci (Uradni list RS, št. 34/95, 4/97, 68/97, 87/97) je Občinski svet občine Puconci na seji dne 21. maja 1998 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Puconci
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) za območja naselij, zaselkov in odprtega prostora v Občini Puconci, ki jih je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring pod številko 9/97.
2. člen
PUP za območje Občine Puconci so usklajeni s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Puconci, dopolnjeni v letu l997 (Uradni list RS, št. 52/97).
3. člen
PUP vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilu 1:2500, ki se nanašajo na merila in pogoje za posege v prostor in na prikaze iz prostorskih sestavin planov.
Tekstualni del vsebuje:
– splošni del s prilogami,
(soglasja pristojnih organov in organizacij),
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor.
Grafični del vsebuje:
– pregledno karto obravnavanega območja v merilu 1:25000,
– ureditvena območja naselij v merilu 1:2500.
Za odprti prostor se pri opredelitvi namenske rabe uporabljajo tudi grafične priloge iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planov v merilu 1:5000.
4. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– območje urejanja in veljavnost;
– funkcijo območja;
– pogoje in merila glede vrste posegov;
– pogoje in merila za urbanistično oblikovanje območij;
– splošne pogoje za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav;
– merila in pogoje za:
– komunalno in energetsko urejanje;
– prometno urejanje;
– druge posege, ki trajno spreminjajo prostor.
Prostorski ureditveni pogoji določajo tudi merila in pogoje za:
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena;
– varovanje in izboljšanje okolja;
– urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite;
– odstopanja in
– končna določila.
Merila in pogoji, določeni v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen poseg v prostor na območju, ki ga urejajo.
II. OBMOČJE UREJANJA IN VELJAVNOST
5. člen
Meja ureditvenega območja PUP poteka po meji Občine Puconci, ki zavzema naslednje katastrske občine: Otovci, Prosečka vas, Kuštanovci, Poznanovci, Pečarovci, Mačkovci, Dankovci, Vadarci, Bodonci, Moščanci, Dolina, Beznovci, Zenkovci, Strukovci, Puževci, Lemerje, Šalamenci, Vaneča, Bokrači, Brezovci, Predanovci, Gorica in Puconci.
6. člen
PUP veljajo neomejeno za celotno območje naštetih katastrskih občin, razen za območja, ki se urejajo s prostorskimi izvedenimi načrti in sicer:
1. Območja lokacijskega načrta za železniško progo Puconci – Hodoš – državna meja v katastrskih občinah: Puconci, Vaneča, Moščanci, Dankovci in Mačkovci (proj. št. 20/95-LN/MS, Uradni list RS, št. 29/97).
2. Območje ureditvenega načrta za odlagališče komunalnih odpadkov v k.o. Puconci in Vaneča (proj. št. 17/87, Ur. objave, št. 13/88).
7. člen
PUP veljajo začasno in s posebnimi pogoji za območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov in sicer več območij v naselju Puconci:
1. Območje Vas in V oračaj (stanovanjska gradnja),
2. Območje Pod grabami (industrijsko-obrtna cona),
3. Območje V lokaj (rekreacijska cona).
III. FUNKCIJA OBMOČJA
8. člen
Celotna površina območja obdelave zavzema območja strnjenih naselij ter odprti prostor, ki se deli po namenu na kmetijska zemljišča, območja gozdov, vodnih površin, infrastrukturnih objektov in ostala območja.
Poselitvena območja so območja naselij in zaselkov ter posameznih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na bivanje in delovanje prebivalstva v poselitvenih območjih. V pretežni meri je to kmetijska dejavnost in to v vseh naseljih v območju obdelave.
Največ površin odprtega prostora odpade na kmetijska zemljišča, v nižinskem delu večinoma trajno namenjena kmetijski rabi. Na teh površinah so delno izvedene agro- in hidromelioracije.
Nekatera območja v hribovitem delu občine so v planskih dokumentih opredeljena kot vinorodna območja, kjer je ob vinogradih in sadovnjakih možna gradnja gospodarskih objektov in vikendov.
Gozdne površine so manjše gozdne združbe proizvodnega značaja.
Ostala območja izven poselitvenih površin so poleg vodnih površin (reke, potoki, jezera, gramoznice) in površin infrastrukturnih objektov (ceste, koridori) še površine za izkoriščanje rudnin (gramoznice).
Tako odprti prostor, kot poselitvena območja so poleg primarne rabe v določenih mejah opredeljena tudi kot zavarovana ali varovalna območja. To so varovalni pasovi zajetij pitne vode, koridori in varnostni pasovi posameznih infrastrukturnih objektov, območja naravne in kulturne dediščine, ipd. Celotno območje obdelave je opredeljeno tudi kot raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo.
IV. POGOJI IN MERILA GLEDE VRSTE POSEGOV
9. člen
Vrsto posegov delimo glede na funkcijo prostora v ureditvenih območjih naselij in v odprtem prostoru po naslednjih območjih:
A) Ureditvena območja naselij
B) Vinorodna območja
C) Območja odprtega prostora
– kmetijska zemljišča,
– območja gozdov,
– vodne površine,
– infrastrukturni objekti,
– ostala območja.
D) Območja, ki segajo preko ostalih območij
– zavarovana območja naravne in kulturne dediščine,
– raziskovalni prostor za nafto in plin.
10. člen
A) Ureditvena območja naselij, zaselkov in posamičnih objektov
Na območjih naselij in delov naselij, ki so v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot poselitvena območja, so dopustni naslednji posegi:
– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah;
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij;
– novogradnja vseh vrst objektov (dopolnilna gradnja);
– novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov v sklopu že obstoječih objektov;
– sprememba namembnosti objektov in prostorov za proizvodno, kmetijsko, obrtno, servisno, trgovsko in gostinsko dejavnost;
– odstranitev dotrajanih objektov in naprav;
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo;
– postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge prireditve;
– postavitev obeležij, spomenikov in reklamnih objektov;
– vodnogospodarske ureditve.
11. člen
Na območjih za katera je predvidena izdelava zazidalnih načrtov je dopustna gradnja posamičnih objektov na že formiranih stavbnih parcelah ob pogoju, da je do parcele urejena minimalna komunalna oprema in da je zagotovljen dovoz na javno cesto.
12. člen
B) Vinorodna območja
Na območjih, ki so v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot vinorodna območja so dopustni naslednji posegi:
– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij,
– novogradnja gospodarskih objektov (vinskih kleti, shramb),
– novogradnja prizidkov k obstoječim objektom,
– sprememba namembnosti objektov za gostinsko ali turistično dejavnost,
– vodnogospodarske ureditve.
Gospodarski objekti so vinske kleti in shrambe za potrebe vinogradništva in sadjarstva. Vikendi so sekundarna začasna bivališča in niso vezana na gospodarsko dejavnost.
13. člen
C) Območja odprtega prostora
I. Kmetijska zemljišča
a) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:
– manjše dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav,
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah ob pogoju, da je pretežni del objekta na obstoječi stavbni parceli,
– vodnogospodarske ureditve,
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
– postavitev ograj,
– širitev pokopališč,
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva (rastlinjaki),
– ureditev travnatih igrišč.
b) Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– gradnja in dograditev infrastrukturnih objektov in naprav,
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
– ureditev rekreacijskih in športnih površin,
– vodnogospodarske ureditve,
– širitev pokopališč,
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva, ter turističnih, športnih in drugih prireditev,
– postavitev ograj,
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov.
14. člen
2. Območja gozdov
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja ali dograditev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko, turistično ali športno dejavnost,
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav,
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– vodnogospodarske ureditve.
Za večje posege v območjih gozdov je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
15. člen
3. Območja vodnih površin
Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve manjših zajemališč požarne vode,
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov.
16. člen
4. Koridori in varovalni pasovi infrastrukturnih objektov
Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– rekonstrukcije,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt in če s posegom soglaša upravljalec tega objekta.
17. člen
5. Ostala območja
Na območjih za izkoriščanje rudnin (gramoznice, peskokopi) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– postavitev začasnih pomožnih objektov in naprav,
– postavitev ograj,
– odstranitev ali ponovna zasaditev visoke vegetacije,
– ureditev manjših zajemališč požarne vode.
18. člen
C) Območja, ki segajo preko ostalih območij
1. Zavarovana območja
Območja in objekte kulturne dediščine ureja odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 8/91).
Na zavarovanih območjih kulturne dediščine so dopustni posegi na obstoječih objektih, napravah in površinah pod pogoji, ki jih predpisuje varstveni režim za varovanje kulturne dediščine.
Za vse posege na varovanih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor).
19. člen
2. Raziskovalni prostor
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, ki jih navajajo strokovne podlage za raziskovalni prostor za nafto in plin (št. 1/86-SP/MS) izdelana na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter pod pogoji iz zakona o rudarstvu.
Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in surovin.
Na celotnem območju so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in podtalju.
V. SPLOŠNI POGOJI IN MERILA ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ
20. člen
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij določajo:
– velikost in lego gradbenih parcel;
– odmike med objekti in parcelami;
– lego objektov in naprav
– ureditev parcele.
Merila in pogoji se nanašajo na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
21. člen
Stavbna parcela se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka, ter zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na predmetnem zemljišču.
Širina gradbene parcele za samostojne objekte s pritiklinami znaša najmanj 16 m. Parcela mora biti praviloma podolgovata, ožja stranica naj bo ob cesti.
Velikost funkcionalnega zemljišča zavisi od velikosti in namembnosti objekta in znaša za stanovanjske objekte 3 m od fasade (razen ob manjšem odmiku od parcelne meje), širina dovoza je 3 m. Za proizvodne objekte znaša funkcionalno zemljišče 4 m od fasade (razen ob manjšem odmiku od parcelne meje). Širina dovoza je 4 m. Za vinske kleti in vikende znaša funkcionalno zemljišče 1 m od fasade. Širina dovoza je najmanj 2,5 m.
Funkcionalno zemljišče mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v obstoječih in bodočih objektih. Če celotnega funkcionalnega zemljišča ni možno zagotoviti znotraj obravnavane gradbene parcele, se lahko predvidijo tudi druge površine stavbnih zemljišč.
Pri razporeditvi objektov in naprav se mora dosledno upoštevati obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine.
Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se morajo graditi ob cesti, ostali (gospodarski objekti, pritikline in pomožni objekti) pa v notranjosti parcele. Izjemoma se stanovanjski objekti lahko gradijo v notranjosti parcele le, če so na sosednjih parcelah že taki objekti in če imajo zagotovljen dovoz z javne ceste.
Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni objekti, ob pogoju, da s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje stanovanjske objekte.
Gospodarski in stanovanjski objekti v vinorodnih območjih se morajo graditi v liniji obstoječih objektov ob dovoznih poteh. Kjer še ni objektov, se mora predvidena pozidava zastaviti v liniji pod grebenom ali vrhom. Gradnja objektov na izpostavljenih legah ni dopustna.
22. člen
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje, omogočajo tudi pozidavo sosednjih parcel in ne smejo poslabšati bivalnih pogojev v objektu.
Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Odmiki od objektov morajo upoštevati osončenost sosednjega objekta.
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1m.
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4 m od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi.
Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik med objekti na sosednjih parcelah ne sme biti manjši kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov.
Novi in nadomestni objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele.
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču.
V strnjeni vrstni zazidavi se novi objekti locirajo na mejo.
23. člen
Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah.
Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupaj skupni priključek.
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest.
24. člen
V strnjenih naseljih in zaselkih morajo biti smeri slemen usklajene z obstoječo zazidavo. Praviloma so smeri slemen na objektih, ki mejijo na cesto vzporedne s cesto.
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Zasaditev naj upošteva domačo avtohtono vegetacijo.
25. člen
Parcela ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parc. meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v ureditvenih območjih naselij morajo biti ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1,20 m. Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustno ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča.
26. člen
Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi) morajo biti praviloma najmanj vsaj 15 m oddaljeni od stanovanjskih objektov.
Proizvodni objekti z večjo kapaciteto se lahko gradijo le na robu ali izven strnjenega naselja.
Gnojne jame in gnojišča morajo biti oddaljena od stanovanjskih objektov oziroma objektov, kjer bivajo ljudje praviloma vsaj 15 m.
Posamični komunalni objekti in naprave morajo biti postavljene tako, da ne vplivajo negativno na sosednje objekte in okolico.
Obstoječi vodnjaki se ne smejo zasipati. Odvajanje odpadnih voda v opuščene vodnjake ni dopustno.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
27. člen
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
– tlorisne oblike in velikosti objektov,
– višinske gabarite,
– obliko in naklon strehe ter kritine.
Merila in pogoji veljajo za novogradnje in za obstoječe objekte, ki se preurejajo (prizidave, nadzidave, sanacije itd.).
28. člen
Tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter objektov, ki se preurejajo v ureditvenih območjih naselij in v zaselkih mora biti podolgovata v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2 ali več. Enako razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji pritiklin.
Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča.
Višina predvidenih objektov in objektov, ki se nadzidavajo ne sme presegati višine bližnjih obstoječih objektov.
V naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah višina individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati 2 stanovanjski etaži nad terenom.
Višina objektov, ki bodo namenjeni proizvodni, obrtni ali drugi poslovni dejavnosti je lahko višja, vendar le tam, kjer je višina že obstoječih objektov višja, in če to dopuščajo odmiki od sosednjih parcelnih mej.
Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo morajo imeti streho v naklonu (enakostranične, dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane so dovoljene le nad prizidanimi pomožnimi objekti in pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta.
Ravne strehe so dopustne le na objektih namenjenih proizvodni dejavnosti (industrijski objekti) ter na manjših pomožnih objektih.
Naklon strehe mora biti od 35–45 stopinj, v nobenem primeru pa ne sme biti manjši od 30 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz materiala, podobnega opeki.
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta.
Pri obdelavi fasad predvidenih in obstoječih objektov je možno uporabiti vse razpoložljive materiale, vendar prilagojeno že obstoječim objektom.
29. člen
Gospodarski objekti, vikendi in stanovanjski objekti na vinorodnih območjih morajo imeti tloris v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2.
Višina teh objektov ne sme presegati 1,5 etaže nad terenom (na odprti strani), kletni del mora biti vkopan.
Streha mora biti dvokapna z naklonom 45 stopinj, kritina obvezno opečna. Na svislih so lahko čopi. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta.
Fasade naj bodo ubito bele barve, okna s polkni, leseni deli temno obarvani.
Izpostavljene fasade na grebenih in vrhovih morajo biti zasajene z domačim avtohtonim rastlinjem.
VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNIH, ENERGETSKIH IN TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV IN OMREŽIJ
30. člen
Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih ali zemljiščih, ki jih je možno opremiti.
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in če ima v bližini priključke za elektriko, rešeno vodooskrbo in odvajanje vseh odpadnih voda.
31. člen
Vodooskrba
Vsi predvideni objekti v sklopu naselij in zaselkov ter predvideni posamični stanovanjski in proizvodni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje.
Gradnja objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno omrežje, pa je gradnja cevovoda predvidena je dopustna pod pogojem, da bo uporabno dovoljenje izdano ob priključitvi na javni vodovod.
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V območjih urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oziroma vodnih površin.
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.
Do sistema vodooskrbe za celotno občino je potrebno vse obstoječe vodne vire, iz katerih se oskrbujejo naselja in zaselki, ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor.
32. člen
Odvajanje odpadnih voda
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje.
V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in ob posamičnih gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo.
Vsebina greznic se ob praznjenju mora odvažati na bližnjo komunalno čistilno napravo. V primeru, da je le-ta preveč oddaljena, pa se odplake iz greznic lahko odvažajo na obdelovalne kmetijske površine.
Vsebina greznic se ne sme izpuščati direktno v vode, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda.
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa.
Objekti z agresivnejšimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj sistem čiščenja.
33. člen
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča).
Gnojnične jame in gnojišča morajo biti neprepustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom. Gnojevka se mora takoj podorati.
V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli.
34. člen
Zbiranje in odstranjevanje odpadkov
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Odlaganje posebnih odpadkov je dopustno le s soglasjem ustreznih inšpekcijskih služb začasno na lastnem dvorišču sicer pa za to določenih mestih.
35. člen
Oskrba z električno energijo
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju.
V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava.
36. člen
Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt.
V naseljih je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag.
Za posamezen poseg v prostor, s katerimi so tangirane telekomunikacijske naprave, je potrebno pridobiti telekomunikacijsko soglasje.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
37. člen
Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet.
V varovalnih pasovih, obstoječih prometnih površin ni dopustna gradnja nadzemnih objektov.
Postavitev nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste.
Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne lokacijske dokumentacije in v skladu s predpisi.
Predvideni priključki na cesto ali sanacija obstoječih, morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.
Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije.
Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti skupne priključke za več objektov.
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena.
Parkirni prostori morajo biti fizično ločeni od cestišča.
Objekti, ki so locirani v neposredni bližini ceste, morajo na strešni kritini imeti snegobrane.
IX. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR
38. člen
Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno spreminjajo prostor se nanašajo na urejanje površin in območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, in sicer:
– ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč,
– manjše hidromelioracije in agromelioracije v sklopu že obstoječih (do velikosti 10 ha),
– namakanje kmetijskih površin do velikosti 10 ha,
– manjše regulacije,
– gradnja mostov,
– ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov,
– druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti.
Poleg že navedenih pogojev je pri naštetih ureditvah potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine in sicer:
– ohranitev značilne krajinske podobe območja,
– ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov,
– ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije.
Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje.
Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora.
Izkop gramoza, gline, peska ali drugih naravnih surovin je dopusten le v sklopu že obstoječih površin za izkoriščanje, ki so evidentirane v planskih aktih v smislu sanacije le-teh, in na podlagi ustrezne prostorske dokumentacije (lokacijska dokumentacija, ureditveni načrt).
Odpiranje novih izkopov za raziskovalno dejavnost je dopustno le do velikosti, podane v planskih aktih in na podlagi predhodnih strokovnih podlag.
X. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE DEDIŠČINE, KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
39. člen
Naravna dediščina na območju občine še ni zavarovana. Že evidentirana in predlagana območja in objekte je potrebno ohranjati. Za posege na teh območjih ali v njihovi bližini pa je potrebno pridobiti mnenje varstvene službe.
40. člen
Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije se morajo upoštevati varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, če gre za posege na zavarovanih objektih in območjih ali v njihovi bližini.
Pri posegih na zavarovanih in nezavarovanih objektih in območjih je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor).
Vsa območja in objekti (zavarovana in nezavarovana) so razvidna iz grafičnega dela PUP.
XI. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
41. člen
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska.
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so:
– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda;
– prekomerno izpuščanje zračnih emisij;
– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv;
– divja odlagališča komunalnih odpadkov;
– nelegalne gramozne jame, peskokope, glinokope ipd.
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte.
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije (hrup, smrad, ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege mora v skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96) biti izdelano poročilo o vplivih na okolje.
42. člen
Vse trajne spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje.
Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja pristojne službe niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela, razen, ko gre za izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih, ki so nujna za zagotavljanje zahtevane poplavne varnosti prebivalstva.
XII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE OBRAMBE IN ZAŠČITE
43. člen
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
V lokacijskem postopku je za vsak poseg za katerega to določi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara.
XIII. ODSTOPANJA
44. člen
Dopustna so odstopanja od posameznih določil odloka, in sicer:
V funkciji območja (11. člen)
Izjemoma je na vinorodnih območjih (ki so v grafičnih prilogah označena z U – V) dopustna tudi gradnja stanovanjskih objektov ob pogojih:
– da so na območju že stanovanjski objekti;
– da velikost parcele zagotavlja minimalno funkcionalno zemljišče in
– da je zagotovljena minimalna komunalna oprema.
Pod enakimi pogoji je dopustna tudi sprememba namembnosti obstoječih objektov (kleti, vikendov) v stanovanjske objekte.
V merilih in pogojih za urbanistično oblikovanje območij (20.–25. člen)
Odstopanja v širini in obliki parcele so dopustna, če gre za že odmerjeno parcelo in če so z gradnjo na ožji parceli zagotovljeni odmiki, definirani v tem odloku.
Odstopanja v velikosti in odmikih funkcionalnega zemljišča in v razporeditvi objektov na parceli so možna, če ni možno zagotoviti v 20. členu definiranih pogojev in če se z odstopanji ne poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah.
Odstopanja v odmikih od javnih cest so možna le v soglasju z upravljalcem.
Odstopanja v odmikih med objekti so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
Odstopanje v višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer so ograje ob sosednjih parcelah že drugačne.
Arhitektonsko oblikovanje objektov (27. in 28. člen)
Odstopanja v obliki, naklonu in obdelavi strehe so možna izjemoma v večjih urbaniziranih območjih pod pogojem, da objekti ne rušijo značilne pozidave in da ne spreminjajo značilne vedute naselja. Pri oblikovanju drugačne strehe mora sodelovati urbanist – arhitekt.
Odstopanja v oblikovanju objektov iz 28. člena niso dopustna.
Vsako odstopanje se mora definirati in argumentirati v lokacijski dokumentaciji za vsak posamezen poseg.
XIV. KONČNA DOLOČILA
45. člen
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Puconci so na vpogled na sedežu Občine Puconci.
46. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
47. člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Goričkega v Občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 10/90) ter odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za ravninski del Občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 23/91) in sicer v delu, ki se nanaša na območje Občine Puconci.
48. člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 371-113/97
Puconci, dne 26. maja 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Puconci
Branko Drvarič l. r.
