Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o ekonomskih conah (ZEC), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. maja 1998.

(1) S tem zakonom se določajo pogoji in način ustanavljanja ekonomskih con ter vrste dejavnosti v njih in pogoji za njihovo opravljanje.
(2) Opravljanje gospodarske dejavnosti v ekonomskih conah, določeno na podlagi tega zakona, je zagotovljeno do 1. januarja 2010.

(1) Ekonomska cona so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni poslovni prostori s pripadajočimi zunanjimi površinami, ki omogočajo opravljanje določene vrste gospodarske dejavnosti pod posebnimi pogoji.
(2) Ekonomska cona je del carinskega območja Republike Slovenije, ki je ločen od preostalega carinskega območja, je označen ter ograjen in na katerem velja poseben carinski režim določen s tem zakonom.
(3) V ekonomski coni se šteje:
a) da glede plačila carine in drugih ukrepov trgovinske politike carinsko blago ni na carinskem območju, vendar le pod pogojem, da to blago ni deklarirano za sprostitev v prost promet ali ni porabljeno ali uporabljeno drugače, kot pod pogoji in na način, kot ga določa ta zakon;
b) kot da je domače blago, ki je zaradi nameravanega izvoza vnešeno v ekonomsko cono, izvoženo že v trenutku, ko je vnešeno v cono.

(1) Ekonomsko cono lahko ustanovi ena ali več domačih pravnih oseb (v nadaljevanju: ustanovitelj).
(2) Ustanovitelj zagotovi sredstva za ustanovitev in začetek dela ekonomske cone, ustrezne organizacijske, prostorske, ekološke, energetske, tehnične in druge pogoje za opravljanje dejavnosti v tej coni in sprejme akt o njeni ustanovitvi.
(3) Več ustanoviteljev sklene pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone.

(1) Ekonomska cona se ustanovi na območju, kjer je pristanišče ali letališče, ki je odprto za mednarodni blagovni promet.
(2) Ustanovitev ekonomske cone mora biti v skladu s prostorskimi planskimi akti za območje, kjer cona leži.
(3) V upravičenih primerih je lahko ekonomska cona sestavljena iz več ločenih delov, vendar mora vsak od njih biti ograjen in ločen od preostalega območja.
(4) V ekonomski coni in vsakem njenem ločenem delu morajo biti zagotovljeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v skladu s tem zakonom in carinskimi predpisi.

Akt oziroma pogodba o ustanovitvi ekonomske cone vsebuje zlasti:
1. firmo ustanovitelja ekonomske cone,
2. ime ekonomske cone,
3. območje ekonomske cone,
4. dejavnosti, ki se bodo opravljale v ekonomski coni,
5. določitev nosilca tehničnih, administrativnih in drugih organizacijskih poslov v zvezi z opravljanjem dejavnosti v ekonomski coni.

(1) Vsaka večja sprememba območja ekonomske cone se obravnava po postopku za ustanovitev ekonomske cone.
(2) Za spremembo iz prejšnjega odstavka se šteje:
a) prostorsko povečanje obsega že odobrene ekonomske cone,
b) sprememba ali dopolnitev lokacije ekonomske cone,
c) določitev novih dejavnosti, ki se bodo opravljale v že odobreni ekonomski coni,
d) pristop novega sopogodbenika kot soustanovitelja,
e) prevzem ekonomske cone s strani drugega ustanovitelja.

(1) K aktu oziroma pogodbi o ustanovitvi ekonomske cone iz 5. člena tega zakona daje Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) soglasje.
(2) Vlada lahko izda soglasje za ustanovitev ekonomske cone na podlagi pisnega zahtevka ustanovitelja, ki mora vsebovati predvsem podatke o:
1. vložniku zahtevka,
2. dejavnostih, ki se bodo opravljale v ekonomski coni,
3. lokaciji ekonomske cone, skupaj z uradnim izvlečkom iz prostorske dokumentacije,
4. velikosti ekonomske cone,
5. organizaciji in načinu poslovanja ekonomske cone,
6. tehničnih in drugih pogojih za delo v ekonomski coni,
7. načinu ureditve pogojev za delo carinskih organov v ekonomski coni.
(3) Zahtevku iz prejšnjega odstavka je treba priložiti vse dokumente, ki so potrebni za preverjanje podatkov, ki so navedeni v zahtevku in akt oziroma pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone.
(4) Vlada odloči o zahtevku v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka na podlagi mnenja ministrstev, pristojnih za ekonomske odnose s tujino, gospodarske dejavnosti in finance ter mnenja Carinske uprave Republike Slovenije o pogojih za izvajanje carinskega nadzora.
(5) Soglasja vlada ne more izdati, če:
1. za območje, na katerem naj bi se ustanovila ekonomska cona, ni sprejet prostorski izvedbeni načrt,
2. ni dokazan splošni ekonomski interes za ustanovitev ekonomske cone (nove gospodarske dejavnosti, nova razvojna podjetja, nova delovna mesta ipd.),
3. glede na predlagane rešitve ni mogoče zagotoviti carinskega nadzora v skladu z veljavno zakonodajo.
(6) V primeru vložitve zahtevka za spremembo soglasja iz drugega odstavka 6. člena tega zakona mora ustanovitelj cone poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena zahtevku priložiti tudi podatke o dosedanjem poslovanju cone. V primeru iz točk d) ali e) drugega odstavka 6. člena tega zakona je treba zahtevku priložiti tudi podatke o novem pogodbeniku oziroma pravni osebi, ki prevzame cono kot novi ustanovitelj.

Ustanovitelj lahko začne z delom v ekonomski coni, ko vlada izda soglasje za ustanovitev ekonomske cone, pridobi uporabno dovoljenje v skladu z 9. členom tega zakona in pridobi odločbo Carinske uprave v skladu z 10. oziroma 12. členom tega zakona.

(1) Podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti v poslovnih prostorih ekonomske cone je uporabno dovoljenje, izdano v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Za opravljanje gospodarske dejavnosti v posameznem poslovnem objektu oziroma coni morajo biti izpolnjeni:
1. minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na način in izvedbo ločitve in zavarovanja območja ekonomske cone ter način, izvedbo in pogoje, pod katerimi poteka promet z območjem izven ekonomske cone;
2. minimalni sanitarno zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovne prostore, napeljave, naprave in opremo v zgradbah in pogoje glede zunanjih površin ekonomske cone.
(3) Minimalne pogoje iz 1. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom pristojnim za okolje in prostor, minimalne pogoje iz 2. točke prejšnjega odstavka pa predpiše minister, pristojen za zdravstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
(4) Zahtevku za izdajo uporabnega dovoljenja je treba priložiti tudi odločbo Carinske uprave, s katero le-ta ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v ekonomski coni.

(1) Carinska uprava izda odločbo iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona na podlagi zahtevka ustanovitelja ekonomske cone, če so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v ekonomski coni ter zagotovljeni ustrezni prostori za delo carinskih organov v ekonomski coni.
(2) Carinska uprava opravi pregled objektov, ki zagotavljajo izvajanje carinskega nadzora v ekonomski coni v roku 30 dni od prejema popolnega zahtevka ustanovitelja.
(3) Carinska uprava v roku 8 dni po opravljenem pregledu izda zapisnik o ugotovitvah glede izpolnjevanja pogojev za carinski nadzor, v katerem določi tudi rok za morebitno odpravo pomanjkljivosti. Na podlagi zapisnika Carinska uprava izda odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v ekonomski coni ali zahtevku za izdajo odločbe ne ugodi.
(4) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za finance.
(5) Ustanovitelj ekonomske cone je prisoten pri pregledu poslovnih prostorov ekonomske cone.

Odločba iz prejšnjega člena mora vsebovati predvsem podatke o:
1. ustanovitelju ekonomske cone,
2. soglasju vlade,
3. dejavnostih, na katere se odločba nanaša,
4. obveznostih ustanovitelja glede carinskega nadzora v ekonomski coni in
5. pogojih, ki jih mora ustanovitelj zagotavljati za delo carinske službe v ekonomski coni.

(1) Postopek za spremembo odločbe Carinske uprave se izpelje v skladu z 10. členom tega zakona tudi, kadar hoče ustanovitelj cone:
1. prostorsko povečati obseg že odobrene ekonomske cone,
2. spremeniti ali dopolniti lokacijo ekonomske cone,
3. določiti nove dejavnosti, ki se bodo opravljale v že odobreni ekonomski coni.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora ustanovitelj cone zahtevku za spremembo dovoljenja priložiti tudi podatke o dosedanjem poslovanju cone.
(3) Kadar k pogodbi ali drugemu aktu o ustanovitvi ekonomske cone pristopi nov pogodbenik kot soustanovitelj ali ekonomsko cono prevzame drug ustanovitelj, mora dosedanji ustanovitelj o spremembi v petnajstih dneh po sklenitvi pogodbe obvestiti Carinsko upravo. Obvestilu je treba priložiti podatke o novem sopogodbeniku oziroma novem ustanovitelju. Carinska uprava izda ugotovitveno odločbo o spremembi osebe, kateri je bila izdana odločba iz 10. člena tega zakona.
(4) Če so se med poslovanjem ekonomske cone okoliščine izvajanja carinskega nadzora spremenile, Carinska uprava po uradni dolžnosti ali na zahtevo ustanovitelja izda odločbo, s katero spremeni njegove obveznosti glede carinskega nadzora v ekonomski coni ali glede pogojev, ki jih mora zagotavljati za delo carinske službe v coni. V odločbi mora Carinska uprava navesti rok, v katerem mora ustanovitelj predložiti dokazila o izpolnjevanju spremenjenih obveznosti.

(1) Ustanovitelj določi splošne pogoje za opravljanje dejavnosti v ekonomski coni.
(2) Akt o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti v ekonomski coni se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Uporabniki ekonomske cone so lahko poleg ustanovitelja še druge pravne osebe in podjetniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti, ki se bodo opravljale v ekonomski coni in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
(2) Uporabnik opravlja gospodarsko dejavnost v ekonomski coni na podlagi pogodbe, ki jo sklene z ustanoviteljem.
(3) Uporabnik cone lahko prične s poslovanjem v ekonomski coni potem, ko pridobi potrebna soglasja carinskih organov v zvezi z vodenjem evidenc.

(1) Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja ugodnosti na davčnem področju na podlagi odločbe davčnega organa.
(2) Davčni organ izda odločbo iz prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. uporabnik ekonomske cone ustvari najmanj 51% prometa v ekonomski coni z izvozom proizvodov in storitev, ki jih opravlja v ekonomski coni;
2. gre za opravljanje nove dejavnosti, ne pa za preselitev dejavnosti iz preostalega območja Slovenije v ekonomsko cono. Ta pogoj se dokazuje z ustanovnimi akti podjetja;
3. če z dejavnostjo v ekonomski coni povečuje skupno število zaposlenih;
4. uporabnik in osebe, ki ustanovijo pravno osebo ali podružnico v ekonomski coni, nimajo neporavnanih zapadlih davčnih ali carinskih obveznosti in niso v postopku zaradi prekrška ali suma kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti.
(3) Odločbo v skladu s tem členom izda davčni organ, ki je v skladu z zakonom o davčnem postopku krajevno pristojen glede na sedež uporabnika.

(1) Ekonomska cona mora biti označena in ograjena.
(2) Ekonomska cona oziroma njen del morata biti opremljena tako, da je promet blaga iz cone oziroma v njo mogoč samo skozi določene izhode oziroma vhode.
(3) Ograja in vhodi ter izhodi morajo biti primerno urejeni, zavarovani in osvetljeni.

(1) Ustanovitelj v soglasju s carinskim organom določi pogoje, pod katerimi lahko fizične osebe in prevozna sredstva vstopajo na območje ekonomske cone.
(2) Za osebe in prevozna sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo ukrepi carinskega nadzora, določeni za prehod čez carinsko črto.

(1) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati proizvodne in storitvene dejavnosti tudi, če se opravljajo na obrtni način, ki jih ustanovitelj opredeli v aktu oziroma pogodbi iz 5. člena tega zakona in jih je vlada potrdila s soglasjem k ustanovitvi ekonomske cone.
(2) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati promet blaga na debelo. Promet blaga na drobno sme uporabnik v ekonomski coni opravljati le za druge uporabnike za njihovo uporabo v tej coni ter za oskrbo prevoznih sredstev v mednarodnem prometu in njihovih posadk.
(3) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati tudi bančne in druge finančne posle, posle premoženjskega in osebnega zavarovanja ter pozavarovanja, vendar le v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Dejavnosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena ne smejo ogrožati zdravega življenjskega in delovnega okolja ter morajo biti ekološko neoporečne.
(5) Carinski organ sme, če je to potrebno zaradi ustreznega izvajanja carinskega nadzora, začasno omejiti ali začasno prepovedati opravljanje katere od dejavnosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena, če istočasno zoper uporabnika cone ali ustanovitelja uvede postopek zaradi prekrška v skladu s tem zakonom ali ga ovadi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s poslovanjem v ekonomski coni.
(6) Carinski organ lahko uporabniku cone, ki v roku, določenem s pravnomočno odločbo za uskladitev poslovanja z določbami tega zakona, ne opravi zahtevanih uskladitev, prepove opravljati dejavnost v ekonomski coni.

(1) Tuja podjetja lahko opravljajo dejavnost v ekonomski coni na podlagi pogodbe z ustanoviteljem, če so v Republiki Sloveniji registrirane za opravljanje dejavnosti, ki se bodo opravljale v ekonomski coni in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
(2) Uporabniki morajo za dejavnosti, ki jih opravljajo v ekonomski coni, voditi knjigovodstvo ločeno.

(1) Uporabniki ekonomskih con, ki pridobijo odločbo davčnega organa, ne plačujejo davka od prometa proizvodov od opreme in reprodukcijskega materiala, ki se vnese v ekonomsko cono za proizvodnjo, namenjeno za izvoz in za opravljanje druge dovoljene dejavnosti v ekonomski coni ter davka od prometa storitev, ki se opravljajo v ekonomski coni in so neposredno povezane z izvozom blaga in storitev.
(2) Uporabniki ekonomske cone, ki pridobijo odločbo davčnega organa plačujejo davek od dobička po stopnji 10%.
(3) Uporabnikom, ki vlagajo v opredmetena osnovna sredstva na območju ekonomske cone, se prizna dodatna davčna olajšava v višini 50% investiranega zneska.
(4) Uporabnikom ekonomske cone se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 50% izplačanih plač zaposlenih pripravnikov in drugih delavcev, ki so jih zaposlili v poslovnem letu in so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri službi za zaposlovanje.
(5) Če uporabnik opredmeteno osnovno sredstvo iznese iz ekonomske cone prej kot v treh letih po letu, v katerem je izkoristil dodatno davčno olajšavo iz tretjega odstavka tega člena, mora za znesek izkoriščene dodatne davčne olajšave povečati davčno osnovo v letu iznosa osnovnega sredstva iz ekonomske cone.

(1) Domače blago, ki ni namenjeno izvozu, se sme, kolikor so kapacitete neizkoriščene ali z drugih opravičenih razlogov, ob soglasju carinskega organa, ločeno od drugega blaga, skladiščiti v ekonomski coni.
(2) Carinski organ ne dovoli skladiščenja blaga in opravljanje drugih dejavnosti iz prejšnjega odstavka, če bi to onemogočilo kontrolo poslovanja v ekonomski coni.
(3) Domače blago, ki se nahaja na območju ekonomske cone na podlagi soglasja iz prvega odstavka tega člena, se evidentira v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 30. člena tega zakona.
(4) Blago in dejavnosti v zvezi z blagom iz tega člena ne uživajo posebnih ugodnosti iz 20. člena tega zakona.

(1) Uporabnik lahko prosto in brez vseh carinskih in drugih dajatev vnaša blago v ekonomsko cono iz tujine in iz preostalega carinskega območja Republike Slovenije, iznaša blago iz cone v tujino ter prosto opravlja storitve v ekonomski coni, kakor tudi oskrbuje prevozna sredstva v mednarodnem prometu in njihove posadke.
(2) Blago, vnešeno v ekonomsko cono, lahko ostane v ekonomski coni brez časovnih omejitev.
(3) Uporabniki smejo iznesti blago iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje Republike Slovenije v skladu s carinskimi predpisi.

Iz ekonomske cone se lahko blago začasno iznese na preostalo carinsko območje Republike Slovenije zaradi oplemenitenja (predelava, dodelava in obdelava), preizkušanja, vgradnje, popravil in marketinške predstavitve v skladu s carinskimi predpisi o uvozu blaga za proizvodnjo za izvoz po sistemu začasnega uvoza na oplemenitenje.

(1) Določila zakonov, ki določajo standarde, tehnične normative in norme kakovosti, razen tistih, določenih s predpisi s področja varstva okolja, se ne uporabljajo za blago, ki se v ekonomsko cono vnaša zaradi skladiščenja ali predelave, dodelave oziroma popravila in tam ni sproščeno v prosti promet ter za blago, ki se zaradi predelave, dodelave oziroma popravila v skladu s carinskimi predpisi začasno iznaša iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje Republike Slovenije.
(2) Uporabnik pri proizvodnji blaga za izvoz v ekonomski coni lahko, kadar veljajo za tako dejavnost standardi ali normativi že pri proizvodnji, namesto slovenskih upošteva standarde, tehnične normative in norme kakovosti, ki veljajo v državi, kamor je blago namenjeno.

V ekonomski coni se, ne glede na določila ostalih zakonov, šteje za dokazilo o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja, odločbe o dovolitvi priglasitve del in gradbenega dovoljenja, tudi pogodba o dolgoročni oddaji oziroma najemu zemljišča, ki je sklenjena med uporabnikom in ustanoviteljem.

(1) Ustanovitelj mora zagotoviti prostore, potrebne za delo carinske službe v ekonomski coni.
(2) Dostopi, vstopi in izstopi iz ekonomske cone so pod carinsko kontrolo.
(3) V skladu s prejšnjim odstavkom so osebe in transportna sredstva, ki vstopajo ali izstopajo iz ekonomske cone, lahko podvržene carinskemu pregledu.
(4) Carinski organ lahko, v primeru, ko je sprejel ukrepe iz petega oziroma šestega odstavka 18. člena tega zakona ali ko je proti uporabniku ali ustanovitelju ekonomske cone sprožil postopek zaradi prekrška oziroma ga je ovadil pristojnim organom zaradi suma storitve kaznivega dejanja, prepove ali omeji posamezni osebi dostop do ekonomske cone.
(5) Ustanovitelj ali uporabnik mora carinskemu organu ali drugemu pristojnemu organu omogočiti carinski ali drug nadzor.

(1) Blago, ki se vnaša v ekonomsko cono, ni potrebno predložiti carinskim organom, niti zanj vložiti carinske deklaracije.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka mora biti blago predloženo carinskim organom ter izpeljani s predpisi predvideni carinski postopki, če gre za vnos domačega blaga namenjenega izvozu, če se z vnosom blaga v ekonomsko cono zaključi kateri drug carinski postopek za to blago, razen če je s carinskimi predpisi, ki urejajo ta postopek, določeno, da blaga ni treba predložiti carinskim organom ter če z vnosom blaga v ekonomsko cono blago izpolni pogoje za povračilo oziroma odpust plačila uvoznih dajatev.
(3) Blago, ki se iznaša iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje Republike Slovenije, je potrebno predložiti carinskemu organu ter v skladu s carinskimi predpisi zahtevati odobritev carinsko dovoljene rabe ali uporabe za to blago.
(4) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena se blago iz 21. člena tega zakona ter domače blago, ki ga v ekonomsko cono vnaša uporabnik za svoje potrebe in za potrebe opravljanja dovoljene dejavnosti v ekonomski coni, vnaša oziroma iznaša iz ekonomske cone ob predložitvi blaga carinskemu organu ter na podlagi seznama blaga, ki ga potrdi carinski organ.
(5) Če v zvezi z blagom, ki je bilo iz ekonomske cone vnešeno na preostalo carinsko območje, nastane carinski dolg, in se carinska vrednost za to blago določi na podlagi dejansko plačane cene oziroma cene, ki jo je treba plačati za to blago, cena pa vključuje tudi stroške skladiščenja in ohranjanja blaga medtem, ko je bilo blago v ekonomski coni, se ti stroški ne vštevajo v carinsko vrednost blaga, če so izkazani ločeno od dejansko plačane cene oziroma cene, ki jo je treba plačati.
(6) Če je bilo blago iz prejšnjega odstavka v ekonomski coni predmet običajnih postopkov in ravnanj iz prvega odstavka 83. člena carinskega zakona, se za določitev višine carinskega dolga upoštevajo narava blaga, njegova carinska vrednost in količina, ki bi se upoštevala za to blago v času nastanka carinskega dolga, če ne bi bili predmet običajnih postopkov in ravnanj. To pravilo se lahko upošteva le na predlog carinskega deklaranta in če je carinski organ vnaprej dovolil takšno ravnanje z blagom. Vlada določi izjeme od tega pravila.
(7) Če je bilo blago, predelano oziroma pridobljeno v ekonomski coni, iznešeno iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje Republike Slovenije in je za to blago v skladu s carinskimi predpisi nastal carinski dolg, se carinski dolg obračuna na podlagi podatkov, ki v času sprejema carinske deklaracije, s katero se blago iznese iz ekonomske cone, veljajo za carinsko blago, uporabljeno v predelavi. Količina carinskega blaga, uporabljenega v predelavi, se določi na podlagi normativov porabe.
(8) Uporabnik, ki želi iznesti blago iz prejšnjega odstavka iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje, mora na zahtevo carinskega organa predložiti evidence, iz katerih so razvidni normativi porabe, carinski organ pa je upravičen preveriti točnost podatkov iz evidence.
(9) Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja ugodnost iz petega, šestega ali sedmega odstavka tega člena samo v primeru, da izvozi vsaj 51% vrednosti blaga, ki ga vnaša v ekonomsko cono zaradi skladiščenja, priprave za trg, predelave ali dodelave. Podrobnosti v zvezi z izvajanjem kontrole tega pogoja določi vlada s predpisom iz 32. člena.

(1) Carinski organ lahko preverja blago, ki se vnaša, iznaša ali zadržuje v ekonomski coni.
(2) Da se omogoči preverjanje v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora uporabnik predložiti carinskemu organu kopijo transportnega dokumenta, ki spremlja blago pri vsakem iznosu in vnosu blaga iz in v ekonomsko cono.
(3) Če se carinski organ odloči za preverjanje v skladu s prvim odstavkom tega člena, so uporabniki dolžni omogočiti carinskemu organu dostop do blaga in dokumentacije o blagu, ki je predmet preverjanja.

(1) Opremo, ki je carinsko blago in je namenjena opravljanju dovoljene dejavnosti v ekonomski coni, mora uporabnik predložiti v postopek za sprostitev v prost promet ali postopek začasnega uvoza, vendar se za takšno opremo ugotovljeni in obračunani carinski dolg ne plača, dokler se oprema nahaja v ekonomski coni.
(2) Če uporabnik iznese opremo iz prejšnjega odstavka iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje, mora carinskemu organu to prijaviti zaradi plačila carinskega dolga.
(3) Carinski dolg, ki je plačljiv pri iznosu opreme iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje se plača v skladu s podatki, ki so veljali v času vnosa opreme v ekonomsko cono. Kompenzacijske obresti za čas od vnosa opreme v ekonomsko cono do iznosa na preostalo carinsko območje se ne obračunajo.
(4) Kot oprema iz prvega odstavka tega člena se šteje le oprema, potrebna za opravljanje dovoljenih proizvodnih ali storitvenih dejavnosti v ekonomski coni, če jo uporabnik v skladu z računovodskimi standardi vodi v svojih knjigah kot opremo.
(5) V nobenem primeru se kot oprema iz prejšnjega odstavka ne more šteti:
1. pisarniško pohištvo in oprema za pisarne in druge upravne prostore,
2. osebna motorna vozila in druga motorna vozila, ki niso namenjena izključno uporabi v ekonomski coni.
(6) Za rezervne dele za opremo iz prvega odstavka tega člena ter orodje in pripomočke za to opremo se primerno upoštevajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena.

(1) Uporabnik mora zaradi carinskega nadzora voditi evidence:
– o blagu, ki se vnaša v ekonomsko cono,
– o blagu, ki se iz ekonomske cone iznaša,
– o blagu, ki se v ekonomski coni porabi in
– o spremembah na blagu v coni.
(2) Uporabnik vodi evidence o blagu kronološko na podlagi podatkov iz dokumentov, ki spremljajo blago pri iznosu in vnosu ter na podlagi normativov pri proizvodnji blaga.
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejši način vodenja evidenc iz prvega odstavka tega člena.

(1) Nadzor nad zakonitostjo ravnanja z blagom v ekonomskih conah izvajajo carinski organi v skladu s tem zakonom.
(2) Davčni nadzor nad poslovanjem uporabnikov ekonomske cone se izvaja v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi.
(3) Drugi organi izvajajo nadzor nad poslovanjem ekonomskih con v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Vlada lahko kadarkoli od ustanovitelja in uporabnikov ekonomske cone zahteva, da predložijo poročilo o poslovanju.

(1) Vlada izda podrobnejše predpise o postopku za pridobitev in spremembo predhodnega soglasja za ustanovitev ekonomske cone iz 7. člena tega zakona ter postopku za pridobitev in spremembo odločbe Carinske uprave iz 10. člena tega zakona, kakor tudi o postopku za izdajo odločbe davčnega organa iz 15. člena tega zakona.
(2) Vlada izda tudi podrobnejše predpise o izvajanju carinskega nadzora nad blagom v ekonomski coni.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti:
1. opravlja gospodarsko dejavnost v ekonomski coni v nasprotju z zakonom, soglasjem vlade ali pogodbo (14. člen, 18. člen)
2. za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, ne vodi knjigovodstva ločeno (drugi odstavek 19. člena)
3. začne s poslovanjem v ekonomski coni prej, preden pridobi potrebna soglasja carinskih organov (tretji odstavek 14. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – ustanovitelj ekonomske cone, ki:
1. opravlja ali omogoči opravljanje gospodarskih dejavnosti v ekonomski coni v nasprotju z zakonom, soglasjem vlade, odločbo Carinske uprave ali aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone (7., 10. in 18. člen)
2. ne zahteva spremembe soglasja vlade kadar je takšna sprememba zahtevana v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 6. člena)
3. začne z delom v ekonomski coni prej preden vlada izda soglasje, prej preden pridobi uporabno dovoljenje ali prej preden pridobi odločbo Carinske uprave (8. člen)
4. ne zahteva spremembe odločbe Carinske uprave v skladu s tem zakonom (prvi odstavek 12. člena)
5. ne obvesti Carinske uprave o sklenitvi pogodbe, s katero k pogodbi ali aktu o ustanovitvi ekonomske cone pristopi nov soustanovitelj ali ekonomsko cono prevzame drug ustanovitelj (tretji odstavek 12. člena)
6. ne predloži dokazil o izpolnjevanju spremenjenih obveznosti v skladu z zakonom in odločbo Carinske uprave (četrti odstavek 12. člena)
7. omogoči opravljanje oziroma opravlja gospodarske dejavnosti v ekonomski coni v nasprotju s splošnimi pogoji in spravlja uporabnike v neenakopraven položaj (13. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Prosta carinska cona Koper in Prosta carinska cona Maribor lahko nadaljujeta s poslovanjem kot Ekonomska cona Koper oziroma Ekonomska cona Maribor po izpeljavi postopkov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(2) Ustanovitelji Proste carinske cone Koper in Proste carinske cone Maribor se štejejo za ustanovitelje Ekonomske cone Koper oziroma Ekonomske cone Maribor.
(3) Carinska uprava Republike Slovenije ustanoviteljem Ekonomske cone Koper in Ekonomske cone Maribor v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona izda ugotovitveni sklep o ukrepih, ki jih morajo ustanovitelji izvršiti, da bi se zagotovilo izvajanje carinskega nadzora v skladu s tem zakonom. S sklepom Carinska uprava določi tudi rok, v katerem mora ustanovitelj poskrbeti za zagotovitev izvajanja carinskega nadzora.
(4) Dokler ustanovitelja Ekonomske cone Koper oziroma Ekonomske cone Maribor ne izvršita ukrepov v skladu z ugotovitvenim sklepom Carinske uprave iz prejšnjega odstavka, uporabniki cone ne morejo uživati davčnih ugodnosti, določenih s tem zakonom.

(1) Uporabniki Proste carinske cone Koper in Proste carinske cone Maribor, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali na območju, na katerem se s tem zakonom ustanavljata ekonomski coni, lahko nadaljujejo s poslovanjem kot uporabniki Ekonomske cone Koper oziroma Ekonomske cone Maribor, vendar ne morejo uživati davčnih ugodnosti, dokler ustanovitelj cone ne pridobi odločbe Carinske uprave in dokler davčni organ ne izda odločbe iz 15. člena tega zakona.
(2) Uporabniki iz prejšnjega odstavka, ki želijo uveljavljati davčne ugodnosti na podlagi tega zakona morajo pri pristojnem davčnem organu vložiti popolne zahtevke v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Davčni organ izda uporabnikom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, odločbo najpozneje v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Carinsko in domače blago, vnešeno v Prosto carinsko cono Koper oziroma Prosto carinsko cono Maribor do uveljavitve tega zakona se po uveljavitvi tega zakona obravnava v skladu s tem zakonom.

Davčne ugodnosti v zvezi s plačevanjem davka od dobička pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti se v skladu s tem zakonom lahko izkoristijo prvič za poslovno leto 1998.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.