Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. maja 1998.

(1) Ta zakon določa oblike in način izvajanja pomoči Republike Slovenije pri ukrepih popotresne obnove objektov in spodbujanja razvoja na območju, ki ga je prizadel potres s prvim sunkom dne 12. aprila 1998, z epicentrom v naselju Lepena (v nadaljnjem besedilu: ukrepi popotresne obnove).
(2) Ukrepi popotresne obnove obsegajo:
1. dodeljevanje sredstev proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sredstva državne pomoči), namenjenih popotresni obnovi objektov in zagotavljanje njihove namenske uporabe,
2. dodeljevanje stanovanjskih posojil iz sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sredstva stanovanjskega posojila), namenjenih popotresni obnovi objektov in zagotavljanje njihove namenske uporabe in izgradnjo varovanih stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije,
3. organizacijo nalog, ki se nanašajo na popotresno obnovo objektov, ki ležijo na območju potresa in vzpostavitev normalnega stanja za bivanje in delo s potresom prizadetih prebivalcev (v nadaljnjem besedilu: organizacija nalog popotresne obnove),
4. razvojno pomoč za obnovo in spodbujanje gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja območij občin Bovec, Kobarid in Tolmin,
5. dajanje državnih poroštev za najeta posojila za potrebe financiranja in kreditiranja razvojnih projektov v Posočju v okviru vsakoletno proračunsko zagotovljenih sredstev za ta namen.

(1) Določbe tega zakona se uporabljajo le za območje, ki ga je prizadel potres naveden v prejšnjem členu (v nadaljnjem besedilu: območje popotresne obnove).
(2) Območje popotresne obnove so območja naselij oziroma njihovih delov, ki ležijo v občinah Bohinj, Bled, Bovec, Cerkno, Gorenja vas–Poljane, Idrija, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Logatec, Naklo, Radovljica, Škofja Loka, Tolmin, Železniki in Žiri in v katerih so pristojne komisije, ki so jih te občine ustanovile v skladu s predpisi, do uveljavitve tega zakona pripravile poročilo o oceni neposredne škode in oceno potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa na objektih.
(3) Območja popotresne obnove so razvidna v “Poročilu o oceni neposredne škode in potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa“ (v nadaljnjem besedilu: poročilo o škodi), ki ga na podlagi poročil občinskih komisij o škodi zaradi posledic potresa in poročil državnih organov pripravi Ministrstvo za okolje in prostor in ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Poročilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Popotresna obnova objektov po tem zakonu pomeni:
1. rekonstrukcijo s potresom poškodovanih objektov ali njihovih delov, ki so kot primerni za rekonstrukcijo opredeljeni v poročilu o škodi (v nadaljnjem besedilu: rekonstrukcija objektov),
2. odstranitev s potresom poškodovanih oziroma uničenih objektov ali njihovih delov, ki so v poročilu o škodi opredeljeni kot neprimerni za rekonstrukcijo ter zgraditev novih objektov oziroma njihovih delov na isti lokaciji, razen če to zaradi geoloških, gradbenotehničnih in drugih razlogov ni primerno (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov) in
3. zgraditev objektov infrastrukture gospodarskih in drugih javnih služb v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, ki so izrazito deficitarne (v nadaljnjem besedilu: gradnja v javno korist).
(2) Ne glede na določbe 2. točke prejšnjega odstavka odstranitev objekta, ki je v poročilu o škodi opredeljen kot neprimeren za rekonstrukcijo, ni potrebna, če se v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor ugotovi, da ga je mogoče rekonstruirati oziroma je obnova nujna zaradi ohranjanja kulturne dediščine.

(1) Predloge ukrepov razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin ter predloge drugih ukrepov po tem zakonu usklajuje Svet za razvoj Posočja (v nadaljnjem besedilu: svet), ki ga sestavljajo po dva predstavnika občin Bovec, Kobarid in Tolmin in po en predstavnik Slovenske razvojne družbe, Sklada za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja, Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, Republiškega zavoda za zaposlovanje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za zdravstvo, Ministrstva za promet in zveze, Ministrstva za finance ter Ministrstva za kulturo.
(2) Na predlog subjektov iz prejšnjega odstavka vlada imenuje svet najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(3) Na svoji prvi seji sprejme svet ob soglasju vlade poslovnik o delu in načinu odločanja.
(4) Svet vodi po svoji funkciji minister za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: minister).
(5) Strokovne naloge sveta opravlja Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(1) Višina sredstev proračuna Republike Slovenije za izvajanje ukrepov popotresne obnove iz drugega odstavka 1. člena tega zakona se za proračunski leti 1998 in 1999 določi s tem zakonom, za naslednja proračunska leta pa s proračunom Republike Slovenije za posamezno proračunsko leto v okviru Ministrstva za finance.
(2) V proračunu Republike Slovenije se za izvajanje ukrepov popotresne obnove v letu 1998 zagotovijo sredstva v višini 5.000,000.000 tolarjev, v letu 1999 pa sredstva v višini 4.000,000.000 tolarjev.
(3) Višino sredstev, namenjenih posamezni obliki izvajanja ukrepov popotresne obnove iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, določi vlada na podlagi celovitega programa popotresne obnove.
(4) Celovit program popotresne obnove pripravi ministrstvo ob sodelovanju sveta. Program sprejme vlada.

(1) Za zagotovitev dela sredstev po tem zakonu se v letih 1998 in 1999 uvede posebni prispevek za popotresno obnovo in spodbujanje razvoja Posočja (v nadaljnjem besedilu: posebni prispevek).
(2) Posebni prispevek plačujejo fizične osebe, ki so v skladu z zakonom o dohodnini zavezanci za dohodnino (v nadaljnjem besedilu: zavezanci).
(3) Posebnega prispevka ne plačajo fizične osebe, katerih bruto dohodki, kot so določeni v četrtem odstavku tega člena, ne presegajo 11% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1997.
(4) Posebni prispevek se obračuna od vsote bruto dohodkov fizične osebe, ki so viri dohodnine, ugotovljene na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 1997 oziroma na podlagi podatkov, pridobljenih na podlagi odredbe o dostavi podatkov o odmeri dohodnine za leto 1997 za zavezance, ki jim napovedi za odmero dohodnine ni bilo potrebno vložiti.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za bruto dohodek fizične osebe iz opravljanja dejavnosti šteje njen dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in olajšav v skladu z zakonom o dohodnini in z upoštevanjem obračunanih obveznih prispevkov za socialno varnost.
(6) Posebni prispevek se plačuje v letu 1998 po stopnji 0,3% ter v letu 1999 po stopnji 0,2%.
(7) Posebni prispevek se v letu 1998 odmeri z odločbo na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 1997 oziroma podatkov, pridobljenih na podlagi odredbe o dostavi podatkov o odmeri dohodnine za leto 1997. V letu 1999 se posebni prispevek odmeri z odločbo na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 1998 in podatkov, pridobljenih na podlagi odredbe o dostavi podatkov o odmeri dohodnine za leto 1998.
(8) Glede odmere in plačevanja posebnega prispevka, pravnih sredstev, prisilne izterjave, zastaranja in vseh drugih vprašanj postopka, se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

(1) Domače ali tuje fizične ali pravne osebe lahko namenijo denarne donacije Republiki Sloveniji za popotresno obnovo. Donacije so prihodek proračuna Republike Slovenije.
(2) Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Slovenska razvojna družba in Sklad za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja lahko za izvajanje ukrepov po tem zakonu v svojem imenu in za svoj račun najamejo kredit pri tuji pravni osebi. K vlogi za pridobitev kredita je treba pridobiti soglasje vlade.

(1) Posebni prispevek določen s tem zakonom se vplačuje na vplačilni račun, odprt pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet. Agencija Republike Slovenije za plačilni promet vplačana sredstva tekoče razporeja v proračun Republike Slovenije.
(2) V skladu s prilivi sredstev, kot so določeni v prejšnjem odstavku, se povečajo prihodki in odhodki proračuna, ki so namenjeni za rezerve Republike Slovenije.
(3) Sredstva iz prejšnjega odstavka se v skladu s 30. členom zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I, 30/92, 52/92 – odločba US, 7/93 in 43/93 – odločba US) mesečno izločajo v rezerve Republike Slovenije.

(1) Izplačila sredstev rezerv po tem zakonu se realizirajo ob upoštevanju predpisov, ki urejajo področje financiranja javne porabe tako, da se poleg namenov, ki jih opredeljuje prvi odstavek 31. člena zakona o financiranju javne porabe, sredstva namenijo tudi za razvojno pomoč pri popotresni obnovi Posočja.
(2) Izplačila sredstev rezerv opravlja Ministrstvo za finance na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spadajo posamezni programi po tem zakonu.
(3) Vlada poroča o realiziranih prihodkih in o izplačilih sredstev Državnemu zboru Republike Slovenije za vsako proračunsko leto najkasneje tri mesece po izteku proračunskega leta.

(1) Sredstva proračuna Republike Slovenije za popotresno obnovo se dodelijo za:
1. popotresno obnovo objektov,
2. dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije,
3. izvajanje nalog državne tehnične pomoči,
4. financiranje ukrepov razvojne pomoči v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin in
5. dokapitalizacijo Slovenske razvojne družbe, Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva in Sklada za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja za potrebe financiranja in kreditiranja razvojnih programov v Posočju, ki jih sprejme vlada.
(2) Sredstva proračuna Republike Slovenije za popotresno obnovo objektov so sredstva za obnovo:
1. stanovanjskih objektov, v katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem v njih,
2. stanovanjskih objektov ter pripadajočih kmetijskih gospodarskih objektov, gozdnih cest in objektov za zajem vode kmetij, na katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem na njih,
3. objektov, v katerih so se na dan potresa izvajale dejavnosti,
4. objektov v lasti države ter lokalnih skupnosti v sorazmernem delu, ki je potreben za obnovo in
5. objektov iz prejšnjih točk, če gre za odpravo posledic novega zemeljskega plazu, ki je nastal zaradi potresa ali če gre za obstoječi plaz, ki se je zaradi potresa ponovno aktiviral.
(3) Sredstva proračuna Republike Slovenije za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije so sredstva za dodelitev stanovanjskih posojil pod pogoji tega zakona ter zagotavljanje sredstev za izgradnjo varovanih stanovanj za starejše osebe.
(4) Sredstva proračuna Republike Slovenije za izvajanje nalog državne tehnične pomoči so sredstva za izvajanje nalog Državne tehnične pisarne, za pripravo ureditvenih načrtov obnove ter za izdelavo projektne dokumentacije popotresne obnove objektov.
(5) Sredstva financiranja ukrepov razvojne pomoči v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin so namenjena izvedbi:
1. posebnega programa javnih del in drugih oblik aktivne politike zaposlovanja,
2. razvojnim programom na področju gospodarstva, malega gospodarstva, obrti, turizma, in kmetijstva,
3. programom ohranjanja poseljenosti in
4. programom razvoja lokalnih in državnih gospodarskih javnih služb.

(1) Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, lahko sredstva državne pomoči za popotresno obnovo objektov pridobi državni organ oziroma se jih lahko dodeli občini.
(2) Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, se lahko sredstva državne pomoči dodelijo tudi osebi zasebnega prava za popotresno obnovo objektov, ki so v njeni lasti.
(3) Sredstva državne pomoči posamezni državni organ lahko pridobi oziroma se mu lahko dodelijo, če njegov program popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona preseže s tem zakonom določene višine njegovih rednih proračunskih sredstev za te namene.
(4) Državni organi, občine in osebe zasebnega prava iz prejšnjih odstavkov tega člena (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) lahko pridobijo oziroma se jim dodelijo sredstva državne pomoči le v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, predvidenih za sredstva državne pomoči.
(5) Sredstva državne pomoči se tudi ne smejo uporabiti za povrnitev negmotne škode ali izgubljenega dobička.
(6) Sredstva državne pomoči se po tem zakonu ne uporabljajo za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, intervencije in druge ukrepe po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(7) Sredstva državne pomoči se dajejo brez obveznosti vračanja in se ne vštevajo v davčno osnovo upravičencev do sredstev po tem zakonu.

(1) Pri dodeljevanju sredstev državne pomoči in nadzoru nad njihovo uporabo lahko uporabljajo pristojni državni organi in organi občin podatke o pravnih osebah, ki jih v okviru predpisanih evidenc vodijo državni organi in občinski organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi.
(2) Za dodeljevanje sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava in v zvezi z nadzorom nad njihovo uporabo se lahko o posamezniku, ki je lastnik objekta ali ima pravico do uporabe tega objekta, uporabijo osebni podatki in vzpostavi zbirka, ki jo upravlja ministrstvo.
(3) Zbirka iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. ime in priimek oziroma podatke iz poslovnega registra, če gre za poslovni subjekt,
2. naslov stalnega ali začasnega prebivališča fizične osebe ali sedež poslovnega subjekta,
3. podatke o zaposlitvi za fizične osebe in
4. podatke iz zemljiške knjige o lastništvu objektov, pri čemer se za prijavljene škode na objektih uvede tudi obvezna geokoda, ki jo zagotovi geodetska služba.
(4) Podatke iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka so dolžni posredovati posamezniki, ki vložijo zahtevo za pomoč iz sredstev državne pomoči. Podatki iz zbirke se hranijo trideset let po dodelitvi sredstev upravičencem, po izteku tega roka pa se izbrišejo.
(5) Pri pridobivanju podatkov iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo uporablja in pridobiva tudi podatke iz centralnega registra prebivalstva in identifikatorje iz poslovnega registra.

(1) Za popotresno obnovo objektov v lasti države lahko državni organ pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 30% vseh sredstev, ki so mu bila potrjena glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi v njegovem programu popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.
(2) Za popotresno obnovo objektov v lasti občine lahko občina pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 60% vseh sredstev, ki so ji bila potrjena glede na oceno škode iz poročila o škodi v njenem programu popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona. Ne glede na to lahko občina pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva, ki so ji bila glede na oceno škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov iz 22. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: program popotresne obnove objektov), če gre:
1. za stanovanjske objekte, v katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem,
2. za rekonstrukcijo ali nadomestitev objektov infrastrukture in
3. za gradnjo objektov v javno korist iz 3. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona.
(3) Za popotresno obnovo objekta v lasti oseb zasebnega prava lahko oseba zasebnega prava, kateri so bila glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena sredstva državne pomoči v programu popotresne obnove objektov, pridobi največ:
1. do 50% vseh sredstev, če gre za objekt, v katerem je lastnik objekta izvajal svojo dejavnost,
2. do 60% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt, v katerem je imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik objekta ali njegov družinski član,
3. do 60% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na gričevnato-hribovitem območju in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član,
4. do 75% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na gorsko-višinskem območju in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član,
5. do 90% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na območju Triglavskega narodnega parka in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član,
6. do 50% vseh sredstev če gre za lastnike, ki so imeli na dan potresa stalno prebivališče na območju popotresne obnove in ki želijo v potresu poškodovane objekte obnoviti za izvajanje gospodarske dejavnosti ne glede na to, ali je v objektu na dan potresa prebivala oseba s stalnim prebivališčem v objektu,
7. nosilci dejavnosti, ki so na dan potresa izvajali dejavnost v najetih prostorih in nameravajo nadaljevati izvajanje gospodarske dejavnosti v drugem objektu na območju iste občine, lahko pridobijo za obnovo tega objekta sredstva državne pomoči, katerih višina pa ne sme presegati 30% sredstev, ki so bila za odpravo posledic potresa glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov lastniku poškodovanega objekta, pri katerem so bili najemniki na dan potresa,
8. najemniki stanovanj s stalnim bivališčem na območju, ki ga je prizadel potres, lahko pridobijo sredstva državne pomoči največ do 40% vseh sredstev, ki so bila za odpravo posledic potresa na objektu glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov v zasebni lasti, 20% pa ostane lastniku objekta, kateremu ni več v interesu, da bi podaljšal najemni odnos.
(4) Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta ali stanovanjskega objekta kmetije v lasti osebe zasebnega prava, v katerem so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem v tem objektu, vendar lastnik objektov ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko lastnik pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 40% sredstev, ki so mu bila glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov.
(5) Za popotresno obnovo objekta, ki je bil na dan potresa dan v najem za izvajanje dejavnosti drugi osebi, lahko lastnik pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 30% sredstev, ki so mu bila za odpravo posledic potresa na objektu glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov.
(6) Za popotresno obnovo planine na aktivnih pašnih planinah pridobi lastnik 90% sredstev, ki so bila za popotresno obnovo planine potrjena v programu popotresne obnove objektov.
(7) Območja občin so glede na omejene možnosti za kmetijstvo razvrščena v gričevnato-hribovito ali v gorsko-višinsko območje na podlagi kriterijev določenih v predpisih, ki urejajo področje kmetijskih zemljišč.
(8) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko za popotresno obnovo objekta, ki je bil na dan potresa zavarovan kot kulturni spomenik skladno s predpisi, ki urejajo področje kulturne dediščine, lastnik tega objekta pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva, ki so mu bila za popotresno obnovo objekta glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove Ministrstva za kulturno. Lastnik objekta pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva za popotresno obnovo tudi, če gre za objekt, za katerega je bilo pred potresom potrjeno, da ima etnološko in stavbno vrednost, pomembno za ohranitev krajinske identitete, pa zaradi formalnih razlogov še ni bil dokončan postopek razglasitve za kulturni spomenik.
(9) Za več objektov iz prejšnjih odstavkov, ki so v lasti iste osebe zasebnega prava, se določa višina sredstev državne pomoči ter vodi postopek dodeljevanja državne pomoči za vsako popotresno obnovo objekta posebej.
(10) Za stanovanjski objekt iz 2. točke tretjega odstavka tega člena, se šteje tudi objekt, v katerem je na dan potresa prebival lastnik, vendar ni imel stalnega prebivališča v tem objektu, imel pa je stalno prebivališče v občini, v kateri je objekt, ali v sosednji občini, če je le-ta na območju popotresne obnove. Pri izračunu sredstev državne pomoči, ki po določbah tega zakona pripadajo lastniku iz prejšnjega stavka, se upošteva, kot da je imel lastnik na dan potresa stalno prebivališče v tem objektu.

(1) Za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz prejšnjega člena se določi višina državne pomoči na podlagi:
1. ocene neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi in
2. višine sredstev za popotresno obnovo objekta, ki je potrjena v programu popotresne obnove objektov.
(2) Če višina sredstev za obnovo objekta, ki je potrjena v programu popotresne obnove objektov, ne presega za več kot 40% ocene neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi, se višino sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti oseb zasebnega prava določi na podlagi izračuna:

S(državna pomoč) = A. (P(2)/P(1)). S(projekt),

kjer je:
S(državna pomoč) – višina sredstev državne pomoči,
A enako 0,3, če gre za objekt iz 2., 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka ter za objekt iz petega odstavka prejšnjega člena,
A enako 0,4, če gre za objekt iz četrtega odstavka prejšnjega člena,
A enako 0,5, če gre za objekt iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena,
S(projekt) – sredstva, ki so za obnovo objekta potrjena v programu popotresne obnove objektov, pri čemer se za obnovljen objekt šteje objekt s saniranimi ali izdelanimi temelji, nosilnimi stenami in drugimi nosilnimi konstrukcijami oziroma elementi, vključno z ostrešjem in strešno kritino ter dimniki, izolacijo proti vlagi in toplotno zaščito, betonskimi tlaki kot podlago za finalno izvedbo tlakov, predelnimi stenami, notranjimi in zunanjimi ometi, vodovodno in električno inštalacijo brez končne opreme ter vgrajenim stavbnim pohištvom,
P(1) – neto površina objekta po popotresni obnovi in
P(2) – neto površina objekta pred popotresno obnovo, če ne gre za stanovanjski objekt. Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta je P(2) standardna neto površina stanovanjskega objekta, ki se izračuna na podlagi števila oseb s stalnim bivališčem na dan potresa v objektu in naslednjih meril:
1) za eno ali dve osebi s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 90 m2, če gre za stanovanjsko hišo, oziroma 63 m2 če gre za stanovanje v objektu z več kot dvema stanovanjema;
2) za tri osebe s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 115 m2, če gre za stanovanjsko hišo, oziroma 76 m2 če gre za stanovanje v objektu z več kot dvema stanovanjema;
3) za štiri osebe s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 120 m2, če gre za stanovanjsko hišo, oziroma 85 m2 če gre za stanovanje v objektu z več kot dvema stanovanjema;
4) za pet oseb s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 135 m2, če gre za stanovanjsko hišo, oziroma 102 m2 če gre za stanovanje v objektu z več kot dvema stanovanjema;
(3) Če je višina sredstev obnove objekta, ki so potrjena v programu popotresne obnove objektov, za več kot 40% večja od ocene neposredne škode zaradi posledic potresa iz poročila o škodi, se višina sredstev državne pomoči določi na podlagi izračuna:

S(državna pomoč) = A. (P(2)/P(1)). (S(projekt) + 1,4. S(škoda))/2,

kjer je:
S(škoda) – ocena neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi.
(4) Če višina sredstev za obnovo objekta, ki so potrjena v programu popotresne obnove objektov, presega za več kot dvakrat oceno neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi, je višina sredstev državne pomoči, ki jih lastnik objekta lahko pridobi, enaka:

S(državna pomoč) = A. (P(2)/P(1)). 1,7. S(škoda).

(5) Za več kot pet oseb s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu se k izračunu standardne neto stanovanjske površine P(2) iz prejšnjih odstavkov doda za vsako nadaljnjo osebo s stalnim bivališčem v objektu po 8 m2 ne glede na število stanovanjskih enot v stanovanjskem objektu.
(6) Neto površina stanovanjskega, poslovnega ali kmetijskega gospodarskega objekta se izračuna na podlagi metodologije, ki so jo uporabljale občinske komisije za oceno škode zaradi posledic potresa in je sestavni del poročila o škodi.

(1) Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 2. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona se višina sredstev državne pomoči določi na podlagi:
1. izračuna višine sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 14. člena ter
2. izračuna dodatnih sredstev državne pomoči zaradi socialnega položaja lastnika ter tistih njegovih družinskih članov in oseb, s katerimi lastnik živi v skupnem gospodinjstvu in so na dan potresa imele stalno prebivališče v stanovanjskem objektu.
(2) Lastnik stanovanjskega objekta iz 2. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona pridobi dodatna sredstva državne pomoči v višini sredstev državne pomoči iz 14. člena tega zakona, če vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki so imeli stalno prebivališče na dan potresa v objektu, v letu 1997 ni presegala dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov. Mesečni družinski dohodek iz prejšnjega stavka znaša:
1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% povprečne zajamčene plače,
2. za otroke od 7. do dopolnjenega 14. leta starosti 34% povprečne zajamčene plače,
3. za otroke od 15. leta do zaključka šolanja 42% povprečne zajamčene plače,
4. za odrasle osebe 52% zajamčene plače, določene za zadnje trimesečje leta 1997 in
5. za invalidne osebe s priznano najmanj 70% telesno okvaro 100% zajamčene plače, določene za zadnje trimesečje leta 1997.
(3) Če je vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov v letu 1997 presegala dvanajst mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, se višina dodatnih sredstev državne pomoči določi na podlagi izračuna:

S(dodatna državna pomoč) = S(državna pomoč). (5. D(zajamčeni) – 
                                     D(lastnika))/(4. D(zajamčeni)),

kjer je:
S(dodatna državna pomoč) – višina dodatnih sredstev državne pomoči,
S(državna pomoč) – višina sredstev državne pomoči iz 14. člena tega zakona,
D(zajamčeni) – vsota dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčene plače, določene za zadnje trimesečje leta 1997,
D(lastnika) – vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki so imeli stalno prebivališče na dan potresa v objektu, za leto 1997.
(4) Če je bila vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki so imeli stalno prebivališče na dan potresa v objektu, v letu 1997 za več kot petkrat večja od vsote dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčene plače, izračunane kot povprečje zajamčenih plač v letu 1997, lastnik stanovanjskega objekta ni upravičen do dodatnih sredstev državne pomoči.
(5) Dodatna sredstva državne pomoči iz prejšnjih odstavkov tega člena se prištejejo sredstvom državne pomoči iz 14. člena tega zakona tako, da je celotna višina sredstev državne pomoči za odpravo posledic potresa na stanovanjskem objektu enaka:

S(celotna državna pomoč) = S(državna pomoč) + S(dodatna državna pomoč),

kjer je:
S(celotna državna pomoč) – celotna višina sredstev državne pomoči, namenjenih popotresni obnovi stanovanjskega objekta.

(1) Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta in pripadajočih gospodarskih kmetijskih objektov kmetije v lasti osebe zasebnega prava iz 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona se višina sredstev državne pomoči določi na podlagi:
1. izračuna višine sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 14. člena ter
2. izračuna dodatnih sredstev državne pomoči zaradi razvrstitve območja, kjer je kmetija, glede na omejene možnosti za kmetijstvo, v gričevnato-hribovito ali v gorsko-višinsko območje.
(2) Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta in pripadajočih kmetijskih gospodarskih objektov kmetije iz prejšnjega odstavka pridobi lastnik dodatna sredstva državne pomoči zaradi omejenih možnosti za kmetijstvo:
1. v višini sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov kmetije iz 14. člena tega zakona, če je kmetija na gričevnato-hribovitem območju in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha,
2. v višini 150% višine sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov kmetije iz 14. člena tega zakona, če je kmetija na gorsko-višinskem območju in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha in
3. v višini 200% višine sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov kmetije iz 14. člena tega zakona, če je kmetija na območju Triglavskega narodnega parka in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha.
(3) Površina obdelovalnih kmetijskih površin iz prejšnjega odstavka se izračuna na podlagi naslednjih kriterijev:
– 8 ha gozda ali
– 5 ha gozdnih plantaž ali
– 4 ha pašnikov ali
– 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali
– 1 ha njiv ali vrtov ali
– 0,25 ha plantažnih sadovnjakov
se šteje za 1 ha obdelovalnih kmetijskih površin.
(4) Če površina obdelovalnih kmetijskih površin kmetije iz prvega odstavka tega člena ne presega 2,5 ha, se višina dodatnih sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov na gričevnato-hribovitem območju določi na podlagi izračuna:

S(dodatna državna pomoč) = S(državna pomoč). (P(obdelovalna površina)  – 0,5) / 2,

za kmetije na gorsko-višinskem območju na podlagi izračuna:

S(dodatna državna pomoč) = 1,5. S(državna pomoč). (P(obdelovalna površina) – 0,5) / 2,

in za kmetije na območju Triglavskega narodnega parka na podlagi izračuna:

S(dodatna državna pomoč) = 2. S(državna pomoč). (P(obdelovalna površina)  – 0,5) / 2,

kjer je:
S(dodatna državna pomoč) – višina dodatnih sredstev državne pomoči,
S(državna pomoč) – višina sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta iz 14. člena tega zakona in
P(obdelovalna površina) – površina obdelovalnih kmetijskih površin izračunana na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka in izražena v ha.
(5) Če je površina obdelovalnih kmetijskih površin izračunana na podlagi kriterijev iz tretjega odstavka tega člena manjša od 0,5 ha, lastnik kmetije ne more pridobiti dodatnih sredstev državne pomoči zaradi razvrstitve v območje z omejenimi možnostmi za kmetijstvo.
(6) Lastnik kmetije iz prvega odstavka tega člena lahko pridobi tudi dodatna sredstva državne pomoči po socialnih kriterijih iz 15. člena tega zakona. Dodatna sredstva državne pomoči po socialnih kriterijih se prištejejo dodatnim sredstvom državne pomoči zaradi razvrstitve območja med območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo, izračunanih na podlagi določb tega člena. Ne glede na vrednost vsote dodatnih sredstev državne pomoči iz prejšnjega stavka ter ne glede na območje Triglavskega narodnega parka pa skupna dodatna sredstva državne pomoči za popotresno obnovo kmetije ne smejo presegati 150% sredstev državne pomoči iz 14. člena tega zakona.
(7) Dodatna sredstva državne pomoči iz prejšnjih odstavkov tega člena se prištejejo sredstvom državne pomoči iz 14. člena tega zakona tako, da so celotna sredstva državne pomoči za popotresno obnovo objektov kmetije enaka:

S(celotna državna pomoč) = S(državna pomoč) + S(dodatna državna pomoč),

kjer je:
S(celotna državna pomoč) – celotna višina sredstev državne pomoči, namenjenih popotresni obnovi objektov kmetije.

(1) Naloge v zvezi z obravnavanjem vlog in dodeljevanjem sredstev državne pomoči opravlja komisija za sredstva državne pomoči (v nadaljnjem besedilu: komisija za popotresno obnovo objektov), ki jo na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, Ministrstva za zdravstvo, Ministrstva za promet in zveze, Ministrstva za finance ter Ministrstva za kulturo imenuje vlada. Strokovna opravila za komisijo za popotresno obnovo objektov opravlja ministrstvo.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so predvsem:
1. pregledovanje vlog za popotresno obnovo objektov,
2. priprava predlogov programov popotresne obnove objektov za odločitve vlade o razdelitvi sredstev državne pomoči,
3. uresničevanje odločitev vlade pri dodelitvi sredstev posameznemu upravičencu,
4. spremljanje izvajanja programov popotresne obnove objektov in porabe sredstev državne pomoči,
5. izdelava poročila o izvajanju programov popotresne obnove objektov v posameznem proračunskem obdobju in za celotno obdobje popotresne obnove in
6. izdelava poročila o porabi sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov v posameznem proračunskem obdobju in za celotno obdobje popotresne obnove objektov.

(1) Poročila iz 5. in 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena o izvajanju programov popotresne obnove objektov in o porabi sredstev državne pomoči sprejme vlada.
(2) Poročilo o porabi sredstev državne pomoči in o izvajanju programov popotresne obnove objektov v posameznem proračunskem obdobju predloži vlada Državnemu zboru skupaj s poročilom o realiziranih prihodkih in izplačilih sredstev v roku iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.

(1) Državni organ lahko pridobi sredstva državne pomoči za popotresno obnovo za objekte, ki:
1. so del državne infrastrukture, za katero se sredstva za investicije in investicijskovzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu,
2. so namenjeni izvajanju državne javne službe, ki se financira tudi iz sredstev državnega proračuna,
3. so v lasti države in se njihovo vzdrževanje ali obnavljanje financira iz sredstev državnega proračuna,
4. so z aktom države razglašeni za kulturni spomenik ali
5. so namenjeni varstvu naravne znamenitosti, razglašene z aktom države.
(2) Državni organ je upravičen do sredstev državne pomoči, če sredstva za izvedbo potrjenega programa popotresne obnove objektov presegajo 15% sredstev, ki so mu v državnem proračunu namenjena za investicijska, investicijskovzdrževalna, vzdrževalna ali obnovitvena dela na delovnem območju, na katero sodijo objekti iz prejšnjega odstavka.
(3) Občini se lahko dodelijo sredstva državne pomoči za popotresno obnovo objektov, ki:
1. so del lokalne infrastrukture, za katero se sredstva za investicije in investicijskovzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu,
2. so namenjeni izvajanju lokalne javne službe, ki se financira tudi iz sredstev občinskega proračuna,
3. za druge objekte, ki so v lasti občine in se njihovo vzdrževanje ali obnavljanje financira iz sredstev občinskega proračuna,
4. so z aktom občine razglašeni za kulturni spomenik ali
5. so namenjeni varstvu naravne znamenitosti, razglašene z aktom občine.
(4) Občina je upravičena do sredstev iz državne pomoči, če sredstva za izvedbo potrjenega programa popotresne obnove objektov presegajo 15% sredstev njenega proračuna, namenjenih investicijskemu vzdrževanju objektov za tekoče leto.

(1) Sredstva državne pomoči se dodelijo za popotresno obnovo objektov v lasti osebe zasebnega prava, ki ima stalno prebivališče ali opravlja pridobitno ali nepridobitno dejavnost na območju popotresne obnove, objekt pa je na območju popotresne obnove in je namenjen stalnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti.
(2) Ne glede na določbe o višini sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov v lasti oseb zasebnega prava, določene na podlagi 14., 15. in 16. člena tega zakona, delež lastnih sredstev upravičenca pri odpravi posledic potresa ne more biti manjši 300.000 tolarjev (v nadaljnjem besedilu: najmanjši lastni delež).
(3) Če je v programu popotresne obnove objektov v lasti oseb zasebnega prava posameznemu lastniku za popotresno obnovo posameznega objekta potrjena višina sredstev manjša od 3,000.000 tolarjev, se višina sredstev državne pomoči določi tako, da se najprej izračuna delež sredstev državne pomoči po postopkih iz 14., 15. in 16. člena tega zakona, nato pa se ta delež, če je treba, zmanjša tako, da lastni delež upravičenca za izvedbo popotresne obnove tega objekta ni manjši od najmanjšega lastnega deleža.
(4) Če je v programu popotresne obnove objektov v lasti oseb zasebnega prava posameznemu lastniku za popotresno obnovo posameznega objekta potrjena višina sredstev manjša od najmanjšega lastnega deleža, lastnik ni upravičen do sredstev državne pomoči.
(5) Če oseba zasebnega prava za popotresno obnovo posameznega objekta nima dovolj lastnih sredstev, oziroma zaradi nizkih mesečnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki prebivajo v tem objektu, ne more pridobiti stanovanjskih posojil po tem zakonu ali na kak drug način, se lahko občini dodelijo nepovratna sredstva državne pomoči v višini, ki je enaka razliki med sredstvi potrebnimi za popotresno obnovo objekta ter sredstvi, ki jih je oseba pridobila kot nepovratno pomoč iz sredstev državne pomoči. Občini se dodelijo ta sredstva, če v to lastnik objekta privoli in dovoli občini vpis hipotekarne pravice na objektu v sorazmernem deležu sredstev državne pomoči, ki je bila za ta objekt dodeljena občini.
(6) Če oseba zasebnega prava za popotresno obnovo posameznega objekta ne pristopi k popotresni obnovi objekta, zaradi potresa poškodovan objekt pa ogroža sosednje objekte, javno infrastrukturo ali kako drugače varnost ljudi in njihovo premoženje ali izrazito kvari izgled naselja, lahko ministrstvo odredi, da popotresno obnovo izvede občina. Za popotresno obnovo objekta iz prejšnjega stavka občina pridobi sredstva državne pomoči v višini celotne popotresne obnove objekta in pravico vpisa hipotekarne pravice na objektu v sorazmernem deležu sredstev državne pomoči, ki je bila za ta objekt dodeljena občini.
(7) Za popotresno obnovo posameznega objekta, v katerem na dan potresa niso prebivale osebe s stalnim prebivališčem v tem objektu, ali v njem niso prebivali lastniki objekta, s stalnim prebivališčem v občini, v kateri je objekt, zaradi potresa poškodovan objekt pa ogroža sosednje objekte, javno infrastrukturo ali kako drugače varnost ljudi in njihovo premoženje ali izrazito kvari izgled naselja, lastnik objekta pa ne pristopi k popotresni obnovi, lahko ministrstvo odredi, da popotresno obnovo izvede občina. Za popotresno obnovo objekta iz prejšnjega stavka občina pridobi sredstva državne pomoči v višini celotne popotresne obnove objekta in pravico vpisa hipotekarne pravice na objektu v sorazmernem deležu sredstev državne pomoči, ki je bila za ta objekt dodeljena občini.
(8) Če ima objekt iz petega ali šestega odstavka tega člena dva ali več solastnikov, morajo ti solastniki določiti skupnega predstavnika ali pooblaščenca (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec solastnikov). Če lastnik objekta iz prejšnjega odstavka tega člena ni znan ali če je za ta objekt uveden postopek denacionalizacije, ki z dnem uveljavitve tega zakona še ni pravnomočno končan ali če je takšen objekt predmet lastninjenja in postopek lastninjenja še ni pravnomočno končan, lahko denacionalizacijski upravičenec in zavezanec oziroma druge stranke v postopku lastninjenja sporazumno določijo skupnega predstavnika ali pooblaščenca (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec upravičencev in zavezancev).
(9) Solastniki oziroma upravičenci in zavezanci iz prejšnjega odstavka so dolžni v 30 dneh, ko so seznanjeni o dodelitvi nepovratnih sredstev državne pomoči, sporočiti občini ime in naslov pooblaščenca solastnikov oziroma upravičencev in zavezancev.
(10) Če solastniki oziroma upravičenci in zavezanci ne postopajo v skladu s prejšnjim odstavkom, občina vloži zahtevo na pristojno sodišče, da s sklepom nemudoma določi začasnega skrbnika. Sodišče je dolžno postaviti začasnega skrbnika v 15 dneh po prejemu zahteve.
(11) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
(12) Začasni skrbnik opravlja vsa potrebna dejanja, dokler solastniki oziroma upravičenci in zavezanci ne obvestijo občine o pooblaščencu solastnikov oziroma pooblaščencu upravičencev in zavezancev, oziroma do konca popotresne obnove objekta iz petega, šestega oziroma sedmega odstavka tega člena in dokončanja postopkov, ki se nanašajo na zavarovanje terjatve občine, nastale z vpisom hipoteke na takšnem objektu.

(1) Sredstva državne pomoči upravičenec pridobi oziroma se mu dodelijo na podlagi njegove vloge za pomoč pri popotresni obnovi objektov, ki jo mora predložiti ministrstvu najkasneje do 31. decembra 1999.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka, ki jo predloži državni organ ali občina, mora vsebovati predvsem:
1. seznam v potresu poškodovanih objektov, za katere uveljavlja dodelitev sredstev državne pomoči,
2. izpis iz poročila o škodi, ki se nanaša na objekte iz prejšnje točke,
3. dokumentacijo za popotresno obnovo objektov s predračunom za izvedbo del,
5. dovoljenja za poseg v prostor oziroma gradnjo in
4. druge podatke o izvajanju proračuna za tekoče proračunsko leto, pomembne za odločanje o dodelitvi sredstev.
(3) Vlogi iz prejšnjega odstavka mora državni organ ali občina priložiti tudi svoj program popotresne obnove objektov.
(4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena mora oseba zasebnega prava predložiti:
1. seznam v potresu poškodovanih objektov, katerih lastnik je in za katere predlaga popotresno obnovo z uporabo sredstev državne pomoči,
2. izpis iz poročila o škodi, ki se nanaša na objekte iz prejšnje točke,
3. lokacijsko dokumentacijo popotresne obnove objekta,
4. gradbeno dovoljenje ali odločbo o dovolitvi priglašenih del,
5. poslovno investicijski program, če gre za osebe zasebnega prava, ki opravljajo dejavnost,
6. izjavo, da bo pridobil potrebno projektno dokumentacijo za popotresno obnovo objekta pri državni tehnični pisarni ter izvedel obnovo objekta v skladu z njenimi zahtevami in
7. druge podatke, pomembne za odločanje o dodelitvi sredstev iz 14., 15., in 16. člena tega zakona.
(5) Ne glede na lastnino objektov, ki so zavarovani po predpisih o kulturni dediščini, pripravi program popotresne obnove teh objektov Ministrstvo za kulturo.
(6) Minister predpiše navodilo za izdelavo programov popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka tega člena ter navodilo za vsebino in obliko vloge za dodelitev sredstev državne pomoči osebi zasebnega prava iz četrtega odstavka tega člena v 14 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(1) Ministrstvo pregleda vloge za pomoč pri popotresni obnovi objektov iz prejšnjega člena in če je treba, vlogo ob sodelovanju posameznega upravičenca dopolni.
(2) Na podlagi popolnih vlog komisija za popotresno obnovo objektov izdela za obdobje, ki ni daljše od treh mesecev, predlog delnega programa popotresne obnove objektov.
(3) Program popotresne obnove objektov sprejme vlada. V programu popotresne obnove vlada v okviru sredstev, zagotovljenih s tem zakonom, odloči o uporabi sredstev za pomoč pri popotresni obnovi objektov za vsako obdobje iz prejšnjega odstavka posebej.
(4) Vlada pri sprejemu programa popotresne obnove prednostno upošteva popotresno obnovo stanovanjskih objektov, v katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim prebivališčem na območju popotresne obnove in popotresno obnovo objektov, ki so namenjeni izvajanju javnih služb.
(5) Ministrstvo na podlagi sprejetega programa popotresne obnove objektov in znotraj posameznega programa, ki je v njegovi pristojnosti, za posameznega upravičenca izda odločbo o namenu porabe in obsegu sredstev državne pomoči pri popotresni obnovi objektov.

(1) Sredstva državne pomoči morajo biti porabljena skladno z namenom njihove uporabe.
(2) Zaradi zagotovitve namenske porabe sredstev državne pomoči morajo pred nakazilom sredstev:
1. občine predložiti Ministrstvu za finance ustrezen instrument zavarovanja plačila in
2. osebe zasebnega prava podpisati pogodbo z ministrstvom o izpolnjevanju obveznosti, ki so določene s tem in drugimi zakoni.
(3) V pogodbi iz prejšnjega odstavka se oseba zasebnega prava predvsem zaveže, da bo:
1. izvedla popotresno obnovo objekta v celotnem obsegu,
2. zagotovila nadzor pri obnovi objekta skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
3. zagotovila namensko porabo sredstev državne pomoči in
4. zagotovila izgradnjo objekta skladno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo ter drugimi pogoji iz dovoljenja za poseg v prostor.
(4) Neporabljena ali nenamensko porabljena sredstva državne pomoči mora upravičenec vrniti.
(5) Sredstva državne pomoči se vrnejo v državni proračun in prerazporedijo za rezerve.
(6) Če občina ali oseba zasebnega prava ni porabila odobrenih sredstev državne pomoči za odpravo posledic potresa v celoti, je dolžna razliko do odobrenih sredstev vrniti skupaj s pripadajočimi obrestmi od dneva zaključene popotresne obnove objekta.
(7) Če je občina ali oseba zasebnega prava odobrena sredstva državne pomoči uporabila nenamensko, je dolžna vrniti celotna nenamensko porabljena sredstva s pripadajočimi obrestmi od dneva, ko so ji bila sredstva nakazana.
(8) Če ugotovljena sredstva iz prejšnjega odstavka občina ne vrne, lahko ministrstvo, pristojno za finance, izda nalog Agenciji za plačilni promet, da prenese tolarska sredstva z žiro računa občine v dobro proračuna Republike Slovenije skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

(1) Upravičenec, ki je pridobil oziroma so mu bila dodeljena sredstva državne pomoči po tem zakonu, mora predložiti ministrstvu zaključno poročilo o njihovi porabi najkasneje v 12 mesecih od dneva, ko jih je skladno z določbami tega zakona pridobil oziroma so mu bila dodeljena.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka mora o porabi sredstev državne pomoči poročati ministrstvu na njegovo zahtevo tudi pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.
(3) Minister predpiše roke in način poročanja iz prejšnjih odstavkov tega člena v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona.

(1) Sredstva dokapitalizacije Stanovanjskega sklada Republike Slovenije iz 10. člena tega zakona se skladno z 2. točko drugega odstavka 1. člena tega zakona namenijo za:
1. ugodna posojila osebam zasebnega prava,
2. izgradnjo varovanih stanovanj za starejše osebe,
3. financiranje obresti posojil iz 1. točke tega odstavka.
(2) Višino sredstev za posamezne namene iz prejšnjega odstavka določi vlada skladno s celovitim programom popotresne obnove.
(3) Sredstva za posojila iz prvega odstavka tega člena se delijo na podlagi vlog po javnem pozivu upravičencem.
(4) Posojila iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko pridobijo upravičenci iz tretjega in četrtega odstavka 13. člena tega zakona za popotresno obnovo stanovanjskega objekta ne glede na višino dodeljene državne pomoči. Sredstva dodeljenih posojil se štejejo kot lastna sredstva upravičenca v smislu drugega odstavka 20. člena tega zakona.
(5) Najnižji odobreni znesek za posojila iz prejšnjega odstavka je 300.000 tolarjev, najvišji pa je enak razliki med vrednostjo popotresne obnove objekta in dodeljeno državno pomočjo, pri čemer se upošteva odplačilna sposobnost upravičenca, vendar pa vrednost popotresne obnove objekta, na podlagi katere se izračuna odobreni znesek posojila, ne sme presegati vrednosti, določene na podlagi izračuna:

S (vrednost popotresne obnove) = (P(2)/P(1)). S(projekt),

kjer je:
Svrednost popotresne obnove – vrednost popotresne obnove objekta, na podlagi katere se izračuna najvišji odobreni znesek posojila in
P(2), P(1), in S(projekt) – oznake za pojme iz 13. člena tega zakona.
(6) Posojila iz prejšnjega odstavka se odobrijo z rokom vračila do 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati. Koriščenje odobrenega posojila je dokumentarno. Posojilo se odplačuje v mesečnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo dve leti po dodelitvi posojila. Odobreno posojilo se revalorizira skladno z zakonskimi predpisi. Realna obrestna mera za odobrena posojila za upravičence iz:
– 2., 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona je 0%,
– četrtega odstavka 13. člena tega zakona je 2,75%.
(7) Varovana stanovanja za starejše osebe so najemna stanovanja v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, namenjena osebam, ki so potrebne stalne pomoči in imajo stalno prebivališče na območju s potresom prizadetih občin. Višino najemnine določi lastnik v soglasju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.
(8) Stanovanjski sklad Republike Slovenije v soglasju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve objavi javni razpis za izbiro izvajalcev za izgradnjo varovanih stanovanj za starejše osebe.
(9) Sredstva posojil lahko pridobijo upravičenci iz četrtega odstavka tega člena na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije najkasneje do 1. decembra 2000.
(10) Vsebino vloge in potrebno dokumentacijo določi Stanovanjski sklad Republike Slovenije v javnem pozivu.
(11) Za potrebe dodeljevanja posojil lahko Stanovanjski sklad Republike Slovenije uporablja osebne podatke iz zbirke iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona ali drugih predpisanih evidenc, ki jih vodijo državni in občinski organi.
(12) Vračila posojil iz šestega odstavka tega člena mora Stanovanjski sklad Republike Slovenije letno prednostno namenjati za nadaljnji razvoj stanovanjske preskrbe na območjih iz 4. točke drugega odstavka 1. člena tega zakona. Pri dodeljevanju posojil za nadaljnji razvoj stanovanjske preskrbe iz prejšnjega stavka se mora zlasti upoštevati obnova starejših objektov, ki niso bili grajeni potresno varno.
(13) Sredstva posojil iz prejšnjega odstavka se delijo na podlagi javnih pozivov, ki jih v soglasju z ministrstvom sprejme upravni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
(14) Stanovanjski sklad Republike Slovenije letno poroča vladi o namenski porabi sredstev dokapitalizacije in sredstev iz dvanajstega odstavka tega člena za vsako proračunsko leto najkasneje tri mesece po njegovem izteku.

(1) Pri urbanističnem načrtovanju za območje popotresne obnove ter pri popotresni obnovi objektov je treba upoštevati krajinske značilnosti, naravno in kulturno dediščino in tipologijo regionalne arhitekture ter druge naravne in ustvarjene vrednote okolja.
(2) Pri popotresni obnovi objektov kulturne dediščine in objektov, ki pomembno vplivajo na podobo naselja oziroma krajine, ima rekonstrukcija obstoječega objekta prednost pred nadomestitvijo objekta.
(3) Pri urbanističnem načrtovanju vasi za območje popotresne obnove je treba upoštevati oblikovanje ekonomskega prostora v okviru obnove vasi, ki bo omogočal trajnostni razvoj in ohranitev poseljenosti.

(1) Vlada ustanovi kot začasno službo na območjih, prizadetih s potresom, Državno tehnično pisarno.
(2) Državna tehnična pisarna svetuje in nudi pomoč pri načrtovanju in projektiranju obnove v potresu poškodovanih objektov ter usklajuje in nadzira aktivnosti pri obnovi poškodovanih objektov.
(3) Državna tehnična pisarna zlasti:
1. svetuje pri odločitvah glede načina obnove in nudi drugo strokovno pomoč v zvezi s popotresno obnovo objektov,
2. pripravlja dokumente, potrebne za izdelavo občinskih programov popotresne obnove objektov iz 21. člena tega zakona,
3. pripravlja dokumentacijo osebam zasebnega prava za izdelavo vlog za pridobitev sredstev državne pomoči iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona,
4. sodeluje pri pripravi ureditvenih načrtov iz 28. člena tega zakona,
5. nudi pomoč lastnikom in upravljalcem nepremičnin na območjih iz 2. člena tega zakona pri pridobivanju projektne dokumentacije, dovoljenj in drugih listin, potrebnih za izvedbo gradbenih del v zvezi z odpravo posledic potresa,
6. potrjuje skladnost projektne dokumentacije z zahtevami iz 26. člena tega zakona ter s smernicami za popotresno obnovo objektov iz poročila o škodi,
7. strokovno nadzoruje dela, za katera zadošča odločba o dovolitvi priglašenih del,
8. pridobiva lokacijsko dokumentacijo,
9. koordinira izdelavo projektne dokumentacije za nadomestno gradnjo oziroma rekonstrukcijo,
10. sodeluje pri nadzoru smotrne in namenske rabe sredstev državne pomoči in stanovanjskih posojil in
11. organizira strokovno nadzorstvo nad gradnjo.
(4) Strokovno nadzorstvo nad gradnjo nadomestnih objektov, ki niso zahtevni objekti po zakonu, ki ureja graditev objektov, ter nad rekonstrukcijo objektov, lahko opravlja tudi posameznik – gradbeni tehnik z najmanj petimi leti delovnih izkušenj.
(5) Državna tehnična pisarna enkrat mesečno poroča ministrstvu o svojem delu.
(6) Minister izda podrobnejša navodila za organizacijo in delo Državne tehnične pisarne ob upoštevanju mnenja občin na območju popotresne obnove.
(7) Državna tehnična pisarna sodeluje s strokovnimi službami ministrstva, ki so pristojne za posamezne vidike popotresne obnove.
(8) Državna tehnična pisarna pri svojem delu uporablja pečat z naslednjim besedilom: Vlada Republike Slovenije, Državna tehnična pisarna Bovec – Kobarid 1, 2, 3, 4, 5.
(9) Prostor, v katerem deluje Državna tehnična pisarna, se označi z napisno tablo: Vlada Republike Slovenije, Državna tehnična pisarna Bovec – Kobarid.

(1) Popotresna obnova objektov se na območjih popotresne obnove ureja na podlagi veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ali ureditvenih načrtov obnove (v nadaljnjem besedilu: ureditveni načrt).
(2) Za izdajo dovoljenj za graditev pri popotresni obnovi objektov se na območjih popotresne obnove uporabljajo določbe tega zakona.
(3) Ureditveni načrti iz prvega odstavka tega člena nadomestijo prostorske sestavine dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov Republike Slovenije in občin ter prostorskih izvedbenih aktov v delih, ki jih urejajo drugače. Ob sprejemu ureditvenega načrta sprejme občinski svet o tem ugotovitveni sklep.

(1) Ureditveni načrt vsebuje najmanj:
1. mejo območja ureditvenega načrta,
2. ureditveno situacijo z namensko rabo površin s prikazom vseh objektov in naprav, kakor tudi prikaz lege funkcije in velikosti novih objektov ter prikaz objektov, ki jih je potrebno porušiti oziroma nadomestiti ali rekonstruirati,
3. usmeritve za oblikovanje novih ter obnovo poškodovanih objektov,
4. rešitve v zvezi z obnovo ali novogradnjo objektov javne infrastrukture,
5. rešitve v zvezi z ureditvijo javnih in drugih skupnih površin,
6. načrt gradbenih parcel za nadomestne objekte oziroma novogradnje, razen za območja oziroma posege v prostor, za katere je določeno, da se izdela zazidalni preizkus.
(2) Šteje se, da je za objekte iz 23. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) javna korist izkazana, kadar tako gradnjo določa ureditveni načrt.
(3) Ureditveni načrt določa tudi tolerance pri lokaciji in gabaritih objektov, ki jih z gradbenim dovoljenjem oziroma gradbenim dovoljenjem za rekonstrukcijo (v nadaljnjem besedilu: gradbeno dovoljenje) lahko dopusti pristojni upravni organ.
(4) Prostorske ureditve in rešitve ureditvenega načrta se prikažejo na temeljnih topografskih načrtih in katastrskih načrtih.

(1) Minister sprejme program priprave ureditvenih načrtov iz prvega odstavka 28. člena tega zakona, s katerim podrobneje določi območja, za katera se pripravijo ureditveni načrti ter organizacijske in druge naloge v zvezi z njihovo pripravo.
(2) Na območjih ureditvenih načrtov velja do njihovega sprejema prepoved prometa z zemljišči in delitve obstoječih parcel ter prepoved graditve, vendar ne dlje kot 12 mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(3) Na območjih iz prejšnjega odstavka se v času prepovedi lahko na obstoječih objektih izvajajo sanacijska dela, za katera po zakonu zadostuje odločba o priglasitvi del.

(1) Pripravo ureditvenega načrta naroči ministrstvo v breme sredstev zagotovljenih po tem zakonu.
(2) Osnutek ureditvenega načrta se javno obravnava v občinah na območju popotresne obnove. Kraj in čas javne obravnave objavi ministrstvo na krajevno običajen način najkasneje sedem dni pred datumom javne obravnave. Osnutek ureditvenega načrta mora biti najmanj sedem dni pred javno obravnavo razgrnjen na sedežu občine. Po javni obravnavi zavzame pristojni občinski organ stališče do danih pripomb in predlogov ter jih najkasneje v sedmih dneh po javni obravnavi posreduje ministrstvu, če ne, se šteje, da nima pripomb.
(3) Na osnutek ureditvenega načrta se pridobijo soglasja, predpisana z zakonom. Pristojni organi in organizacije morajo izdati soglasje ali v skladu z zakonom določiti posebne zahteve v 10 dneh po prejemu zahtevka, drugače se šteje, da je soglasje dano. Stroškov izdaje soglasij se ne zaračunava.
(4) Na podlagi pripomb iz drugega odstavka tega člena in morebitnih zahtev iz prejšnjega odstavka se pripravi predlog ureditvenega načrta in nanj pridobi stališče ministrstva.
(5) Ministrstvo posreduje predlog ureditvenega načrta občini v obravnavo in sprejem.

Ureditveni načrt sprejme občinski svet z odlokom. Če občinski svet ne sprejme ureditvenega načrta v 15 dneh po prejemu njegovega predloga, ga sprejme vlada z odlokom.

(1) Ureditveni načrt lahko za posamezne prostorske ureditve ali skupine posegov v prostor določi, da se kot podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja izdela zazidalni preizkus, s katerim se podrobneje ugotovijo geomehanske lastnosti tal in podrobneje določijo lokacijski in gradbeno tehnični pogoji lokacije in graditve oziroma obnove objektov in naprav.
(2) Zazidalni preizkus se praviloma izdela na topografskem načrtu in katastrskem načrtu v merilu 1:1000 ali večjem merilu, kar določi projektant zazidalnega preizkusa glede na naravne in druge pogoje ter glede na zahteve načrtovanih posegov v prostor.
(3) Pripravo zazidalnega preizkusa za graditev oziroma obnovo objektov, ki je del popotresne obnove objektov in spodbujanja razvoja Posočja po tem zakonu, naroči ministrstvo v breme sredstev zagotovljenih po tem zakonu.

(1) Za gradnjo objektov v okviru popotresne obnove objektov in spodbujanja razvoja Posočja lokacijsko dovoljenje ni potrebno. Izda se gradbeno dovoljenje.
(2) Lokacijski pogoji in drugi natančnejši pogoji v zvezi z gradnjo objektov iz prejšnjega odstavka na območju popotresne obnove se določijo neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na obravnavi, ki se praviloma opravi na kraju samem.
(3) Na obravnavo se obvezno vabi:
1. investitorja,
2. organe in organizacije, ki po zakonu dajejo soglasja k dovoljenju za poseg v prostor (v nadaljnjem besedilu: soglasjedajalci),
3. predstavnika državne tehnične pisarne,
4. izdelovalca lokacijske dokumentacije in projektanta.
(4) Soglasjedajalci določijo pogoje iz drugega odstavka tega člena pred obravnavo ali pa jih podajo na sami obravnavi na zapisnik, kar se šteje za njihovo soglasje. Če soglasjedajalci ne določijo pogojev in se ne udeležijo obravnave kljub pravilno vročenemu vabilu, se šteje, da so soglasje dali.
(5) Zapisnik iz obravnave je sestavni del gradbenega dovoljenja.
(6) Soglasja, ki so z zakonom predpisana k dovoljenju za poseg v prostor, se ne pridobivajo.

(1) Na osnovi lokacijskih pogojev iz zapisnika iz prejšnjega člena pridobi Državna tehnična pisarna na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, lokacijsko dokumentacijo, na območjih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti, pa izvleček iz teh načrtov.
(2) Lokacijska dokumentacija vsebuje zlasti:
1. geodetski načrt stanja z vrisanimi parcelnimi mejami,
2. načrt gradbenih parcel z vrisanim objektom kot podlago za prenos lege objekta v prostor,
3. grafični prikaz predvidene rabe površin s pogoji za oblikovalske in funkcionalne rešitve objekta,
4. podatke o prometnih in komunalnih priključkih,
5. obrazložitev nameravane gradnje.
(3) Soglasja, ki so z zakonom predpisana k lokacijski dokumentaciji se ne pridobivajo.
(4) V lokacijski dokumentaciji se lahko določijo tudi tolerance pri legi, velikosti in funkciji objekta oziroma naprave, ki so dopustne v projektni dokumentaciji.
(5) Lokacijsko dokumentacijo pridobi za investitorja državna tehnična pisarna v breme sredstev zagotovljenih po tem zakonu.

(1) Zahtevi za gradbeno dovoljenje za popotresno obnovo objekta mora investitor priložiti:
1. dokazilo, da ima pravico graditi na določenem zemljišču oziroma rekonstruirati objekt,
2. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo, ki ga izdela projektivno podjetje, ki mu je priznana usposobljenost na podlagi javnega razpisa ministrstva in ga je potrdila Državna tehnična pisarna iz tega zakona.
(2) Projektna dokumentacija iz prejšnjega odstavka se izdela v breme sredstev, zagotovljenih po tem zakonu.

(1) Gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi del se vroči investitorju, Državni tehnični pisarni, inšpekciji, pristojni za prostor in graditev, upravnemu organu, pristojnemu za geodetske zadeve, občini in drugim strankam.
(2) Pritožba na gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi del ne zadrži izvršitve odločbe oziroma dovoljenja.

(1) Gradbeno dovoljenje ni potrebno za dela iz 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter za sanacijo objektov, pri katerih se izvajajo naslednja dela:
– injektiranje,
– injektiranje kamnitih zidov,
– montaža jeklenih protipotresnih vezi,
– pozidava in sanacija dimnikov,
– saniranje in popravilo ostrešja,
– izvedba armiranih ometov,
– izvedba zaključnih del.
(2) Opis del iz prejšnjega odstavka za izdajo odločbe o priglasitvi del iz prejšnjega odstavka izdela Državna tehnična pisarna v sodelovanju z investitorjem del.

(1) Za izvedbo parcelacije ni obvezna predhodna dokončna ureditev obstoječih lastniških meja s parcelacijo zajetih parcel po določbah 14. do 17. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86).
(2) Pritožba lastnikov zoper odločbo, s katero geodetski upravni organ ugotovi spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu zemljiških parcel, ki so posledica izvedenih parcelacij iz prejšnjega odstavka, ne zadrži izvedbe sprememb podatkov v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi.
(3) Površine novonastalih zemljiških parcel se v primerih, če meje lastniških parcel niso urejene, določijo na podlagi obstoječih veljavnih podatkov zemljiškega katastra.

Investitor ali nadzornik gradnje mora po zaključeni tretji gradbeni fazi pred nadaljevanjem del obvestiti inšpektorja za graditev, da je objekt oziroma naprava zgrajena v skladu s predpisi o graditvi objektov in zahtevati inšpekcijski pregled objekta oziroma naprave. Inšpektor za graditev mora opraviti inšpekcijski pregled najpozneje v sedmih dneh po prejemu obvestila.

(1) Stroškov izdaje soglasij, kakor tudi odškodnine, nadomestila, prispevke in druge dajatve, predpisane za izdajo dovoljenj za poseg v prostor oziroma za samo popotresno obnovo objektov, se ne zaračunava.
(2) Uradne listine, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja ter za pridobitev odločbe o priglasitvi del za popotresno obnovo objektov so takse proste.

Za pridobitev sredstev državne pomoči iz 11. člena tega zakona in za pridobitev sredstev stanovanjskega posojila iz 25. člena tega zakona za popotresno obnovo objektov so lastniki oziroma upravljalci poškodovanih nepremičnin dolžni sodelovati z Državno tehnično pisarno in ravnati v skladu z njenimi zahtevami in navodili.

(1) Razvojna pomoč pri popotresni obnovi Posočja po tem zakonu se zagotavlja na območju popotresne obnove občin Bovec, Kobarid in Tolmin za naslednje namene:
1. sofinanciranje novih gospodarskih, izvozno in turistično usmerjenih investicij, osvajanja novih trgov, spodbujanja izvoza, ustanavljanja novih podjetij in ohranjanja delovnih mest,
2. sofinanciranje razvojno investicijskih programov, ki omogočajo ohranjanje poseljenosti in trajnostni razvoj kmetijstva,
3. zagotavljanje sredstev za pripravo in izvedbo posebnih programov javnih del na področju popotresne obnove objektov, socialnovarstvenih storitev in aktiviranje razvojnih potencialov,
4. zagotavljanje sredstev za razvoj javne infrastrukture in lokalnih gospodarskih javnih služb,
5. trajnostni razvoj kmetijstva.
(2) Pri izvajanju programov razvojne pomoči in spodbujanja razvoja morajo sodelovanje zagotoviti Sklad za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja, Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, Slovenska razvojna družba ter Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije. Takšne programe pa lahko izvajajo tudi lokalne razvojne organizacije.
(3) Sredstva iz 1., 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena se dodeljujejo kot kombinacija ugodnih posojil in nepovratnih sredstev.
(4) Sredstva iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena se zagotavljajo kot trajno nepovratna.

(1) Delavci, katerim delodajalci zaradi posledic potresa začasno ne morejo zagotavljati dela, se lahko ne glede na predpise o delovnih razmerjih in o zaposlovanju vključijo v poseben program javnih del in druge oblike aktivne politike zaposlovanja pod pogoji, ki jih določi vlada. V poseben program javnih del se lahko poleg teh delavcev vključijo tudi druge brezposelne osebe z območja celotne države.
(2) Vlogo za vključitev delavcev v poseben program javnih del in druge oblike aktivne politike zaposlovanja iz prejšnjega odstavka vloži delodajalec na Republiški zavod za zaposlovanje. Vlogi mora delodajalec priložiti podatke o delavcih, za katere predlaga vključitev in kopijo zapisnika o oceni škode ter druge podatke, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati motnje v delovnem procesu.
(3) Republiški zavod za zaposlovanje v sodelovanju z lokalnim pospeševalnim centrom v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona pripravi poseben program javnih del in aktivne politike zaposlovanja.

Fizičnim in pravnim osebam, ki imajo nastanitvene objekte v občinah, kjer se izvaja popotresna obnova objektov po tem zakonu, se podaljša rok za kategorizacijo nastanitvenih objektov po pravilniku o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih objektov do 31. decembra 2000.

(1) Gospodarskim družbam in zavodom se sredstva, ki so jih do uveljavitve tega zakona namenili kot pomoč prizadetim v potresu, prizna kot odhodek za izplačila za humanitarne namene v dejanski višini izplačanih sredstev ne glede na omejitve po 25. členu zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 18/96 in 34/96).
(2) Prejemnikom humanitarne pomoči iz prvega odstavka tega člena se prejeta pomoč ne všteva v davčno osnovo.

(1) Ne glede na določbo 39. člena zakona o davku od dobička pravnih oseb se davčnim zavezancem, ki vlagajo sredstva v opredmetena osnovna sredstva v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, vloženi znesek odšteva od osnove za davek za leto 1998 in 1999 poleg 40% zneska investiranega v skladu z 39. členom zakona o davku od dobička pravnih oseb, vendar največ do polovice davčne osnove, če gre za vlaganja, ki so v skladu s prioritetami programa razvojne pomoči pri popotresni obnovi Posočja.
(2) Navodilo o ugotavljanju dodatne davčne olajšave iz prejšnjega odstavka predpiše minister za finance.

(1) Ne glede na določbo 159. in 167. člena zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 in 87/97) se zavezancem za davek od dohodka iz dejavnosti, ki jim je potres poškodoval poslovne prostore do take mere, da jih ni več mogoče uporabljati za poslovno dejavnost, do ugotovitve poslovnega rezultata za leto 1998 začasno zadrži plačevanje akontacij za davek od dohodka iz dejavnosti.
(2) Stopnja poškodovanosti poslovnih prostorov je razvidna iz zapisnika za oceno škode. Zavezanec mora vložiti zahtevo za začasno zadržanje plačila akontacij pri pristojni davčni upravi v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba zasebnega prava, če sredstev državne pomoči ni porabila skladno z namenom njihove porabe (prvi, četrti in šesti odstavek 23. člena, 24. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe zasebnega prava.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi posameznik.
(4) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu, če omogoči, da so sredstva državne pomoči uporabljena v nasprotju z določbami 19., 20., 21. ter prvim in drugim odstavkom 23. člena tega zakona.
(5) Odgovorna oseba v Državni tehnični pisarni se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev, če pripravi lokacijsko dokumentacijo v nasprotju z določbami 35. člena tega zakona.

(1) Ministrstvo z javnim razpisom, na podlagi zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97), pridobi izdelovalce projektne dokumentacije in izvajalce strokovnega nadzora nad gradnjo, gradbena podjetja ter proizvajalce betona.
(2) Za dela izdelovalcev oziroma izvajalcev iz prejšnjega odstavka minister določi cene in normative za določanje cen.

(1) Določbe predpisov o urejanju prostora in naselij ter graditvi objektov, o kmetijskih zemljiščih in o vodnem gospodarstvu ter o odpravi posledic naravnih in drugih nesreč, se ne uporabljajo v času veljavnosti tega zakona za rešitve in postopke, ki so s tem zakonom urejeni drugače.
(2) Za objekte oziroma dela iz tretjega odstavka 1. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 23/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96), ki so bili zgrajeni oziroma izvedeni v obdobju od 12. aprila 1998 do uveljavitve tega zakona, se uporabno dovoljenje izda, če investitor tej zahtevi najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona priloži mnenje Državne tehnične pisarne.
(3) Vse sodne in upravne zadeve po zakonu o dedovanju in zakonu o zemljiški knjigi, nepravdni postopki za delitev skupnega premoženja, postopki za določitev meje, ugotovitev lastninske pravice in ureditve motenja posesti ter postopki po zakonu o denacionalizaciji, ki se nanašajo na spore in druga razmerja v krajih, ki jih je prizadel potres v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, se prednostno obravnavajo.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres (Uradni list SRS, št. 23/76).

Državna tehnična pisarna deluje do zaključka izvedbe popotresne obnove objektov, kar ugotovi vlada ob obravnavi vseh poročil izvajalcev ukrepov programa popotresne obnove objektov po tem zakonu.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.