Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) izdaja minister za šolstvo in šport

S to odredbo se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje oddelkov in skupin v splošnih in strokovnih gimnazijah ter v programu mednarodne mature.

1. Učitelji, korepetitorji in laboranti
Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter učiteljev praktičnega pouka in veščin, korepetitorjev in laborantov so ure pouka po izvedbenem predmetniku izobraževalnega programa splošne oziroma strokovne gimnazije ter po objavljenem predmetniku programa mednarodne mature v skladu z normativi za oblikovanje skupin v točkah od 6.1. do 6.12. te odredbe.
1.1. Tedenska učna obveznost
S strokovnimi delavci, navedenimi v točki 1. te odredbe, se sklene delovno razmerje za poln delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:
– 20 ur pouka za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, od tega 3 ure kot individualni pouk, če poučuje pet in več ur v športnih oddelkih in ne opravlja nalog športnega ali pedagoškega koordinatorja,
– 19 ur za učitelje slovenščine oziroma slovenskega jezika in književnosti, od tega 3 ure kot individualni pouk, če poučuje pet in več ur v športnih oddelkih in ne opravlja nalog športnega ali pedagoškega koordinatorja,
– 17 ur pouka za učitelje programa mednarodna matura,
– 20 ur za korepetitorja,
– 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin,
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.
1.2. Zmanjšanje tedenske učne obveznosti
1.2.1. Učitelja, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije (v nadaljnjem besedilu: tajnik šolske maturitetne komisije), se imenuje na ravni vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: šola).
Tajnik šolske maturitetne komisije ima zmanjšano tedensko učno obveznost; zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov, in sicer:
– za 2 uri pouka, če je dijakov – maturantov do 49,
– za 3 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 50 do 96,
– za 4 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 97 do 160,
– za 5 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 161 do 192,
– za 6 ur pouka, če je dijakov – maturantov 193 in več.
Pomočniku ravnatelja šole oziroma šole kot organizacijske enote (v nadaljnjem besedilu: organizacijska enota), ki je tajnik šolske maturitetne komisije, se učna obveznost iz točk 2.4. oziroma 2.5. te odredbe lahko zmanjša za število ur iz drugega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je zanju določena v navedenih dveh točkah.
1.2.2. Učitelj, ki je član republiške predmetne komisije, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za 4 ure pouka.
Ravnatelju šole oziroma organizacijske enote in pomočniku ravnatelja šole oziroma organizacijske enote, ki je član republiške predmetne komisije, se učna obveznost iz točk 2.2., 2.4. oziroma 2.5. te odredbe lahko zmanjša za 4 ure pouka na teden, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je zanje določena v navedenih treh točkah.
1.2.3. Učitelj, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki gimnazijskega programa naloge pedagoškega koordinatorja (v nadaljnjem besedilu: pedagoški koordinator), ima zmanjšano tedensko učno obveznost; zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila športnih oddelkov, in sicer:
– za 5 ur pouka na teden pri 1 športnem oddelku,
– za 6 ur pouka na teden pri 2 športnih oddelkih,
– za 7 ur pouka na teden pri 3 športnih oddelkih,
– za 8 ur pouka na teden pri 4 športnih oddelkih.
Na šolah s 5–8 športnimi oddelki oziroma 9–12 športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu pedagoškemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka.
1.2.4. Učitelj, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki gimnazijskega programa naloge športnega koordinatorja (v nadaljnjem besedilu: športni koordinator), ima zmanjšano tedensko učno obveznost; zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila športnih oddelkov, in sicer:
– za 5 ur pouka na teden pri 1 športnem oddelku,
– za 6 ur pouka na teden pri 2 športnih oddelkih,
– za 7 ur pouka na teden pri 3 športnih oddelkih,
– za 8 ur pouka na teden pri 4 športnih oddelkih.
Na šolah s 5–8 športnimi oddelki oziroma 9–12 športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu športnemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka.
1.2.5. Učitelj, ki opravlja naloge koordinatorja socialnega dela v programu mednarodna matura (koordinator socialnega dela), opravi 16 ur pouka na teden.
1.3. Trajanje ure pouka
Ura pouka traja 45 minut.

1.4. Razredništvo
Kriterij za vrednotenje dela razrednika sta v prvem in zaključnem letniku dve uri pouka na teden, v ostalih letnikih pa ena ura pouka na teden.
Kriterij za vrednotenje dela razrednika v programu mednarodna matura in v maturitetnem tečaju sta dve uri pouka na teden.
1.5. Mentorstvo
Mentorju učitelja – pripravnika se prizna ena ura pouka na teden za delo s pripravnikom, mentorju svetovalnega delavca – pripravnika oziroma knjižničarja – pripravnika pa ena ura svetovalnega oziroma knjižničarskega dela na teden za delo s pripravnikom.

2. Direktor, ravnatelj, pomočnik ravnatelja
2.1. Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole, ravnatelja, ki opravlja funkcijo direktorja (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj šole) in ravnatelja organizacijske enote z več kot 16 od- delki je lahko najmanj 2 uri in največ 5 ur pouka na teden.
2.2. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole oziroma ravnatelja organizacijske enote s 15 do 16 oddelki 2 uri, s 13 do 14 oddelki 3 ure, z 11 do 12 oddelki 4 ure, z 9 do 10 oddelki 5 ur in z 8 oddelki ali manj 6 ur pouka na teden.
Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj šole oziroma ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden.
2.3. Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole in ravnatelja organizacijske enote, ki presega normativ iz točk 2.1. in 2.2. te odredbe, se določi v pogodbi o zaposlitvi.
2.4. Ravnatelj šole imenuje pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki 11 ur pouka na teden oziroma 22 ur svetovalnega dela na teden.
Za vsaka dva oddelka več kot 18 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro pouka na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 32 oddelkih 4 ure pouka na teden oziroma 8 ur svetovalnega dela na teden.
Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje na šoli s 34 in več oddelki, tretjega pa na šoli s 50 in več oddelki.
Za drugega (in tretjega) pomočnika ravnatelja se tedensko število ur pouka oziroma tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka te točke.
2.5. Ravnatelj organizacijske enote imenuje pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki 15 ur pouka na teden oziroma 30 ur svetovalnega dela na teden.
Za vsaka 2 oddelka več kot 20 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 34 oddelkih 8 ur pouka na teden oziroma 16 ur svetovalnega dela na teden.
Drugega pomočnika lahko ravnatelj imenuje na organizacijski enoti s 36 oddelki.
Za drugega pomočnika ravnatelja organizacijske enote se tedensko število ur pouka oziroma tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka te točke.
2.6. Ravnatelj šole z dvema organizacijskima enotama imenuje pomočnika ravnatelja v skladu s točko 2.4. te odredbe.

3. Svetovalni delavci, knjižničarji
3.1. Direktor oziroma ravnatelj šole (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) z 20 in več oddelki sistemizira naslednji delovni mesti:
– eno delovno mesto svetovalnega delavca,
– eno delovno mesto knjižničarja.
Ravnatelj šole z manj kot 20 oddelki sistemizira delovna mesta iz prejšnjega odstavka te točke z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.

4. Administrativno-računovodski in tehnični delavci
4.1. Ravnatelj šole z 20 in več oddelki sistemizira naslednja delovna mesta:
– eno delovno mesto pisarniškega referenta; imeti mora 4-letno strokovno šolo,
– eno delovno mesto računovodje; imeti mora 4-letno strokovno šolo,
– eno delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije; imeti mora 4-letno strokovno šolo.
4.2. Ravnatelj sistemizira eno delovno mesto hišnika. Imeti mora 3-letno poklicno šolo.
4.3. Ravnatelj sistemizira eno delovno mesto kurjača, če ima šola lastno kurilnico na trda goriva. Imeti mora 3-letno poklicno šolo.
4.4. Ravnatelj sistemizira eno delovno mesto čistilca na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine. Imeti mora zaključeno osnovnošolsko obveznost.
4.5. Ravnatelj šole z manj kot 20 oddelki oziroma manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine sistemizira delovna mesta iz točk 4.1. in 4.4. te odredbe z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.

5. Normativi za oblikovanje oddelkov
5.1. Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika je praviloma najmanj 30 vpisanih novincev in največ 32 dijakov.
5.2. Če je v oddelek 1. letnika vključen en dijak s posebnimi potrebami (slepi in slabovidni, gluhi in naglušni ter gibalno ovirani), je lahko v oddelku 26 dijakov, če sta vključena dva dijaka s posebnimi potrebami, je lahko v oddelku 23 dijakov, in če so vključeni trije dijaki s posebnimi potrebami, je lahko v oddelku 20 dijakov.
5.3. Če ni možno oblikovati samostojnega oddelka programa splošne oziroma strokovne gimnazije v skladu z ustreznim normativom, šola oblikuje kombiniran oddelek.
5.4. Normativ za oblikovanje športnega oddelka 1. letnika je praviloma najmanj 18 in največ 22 dijakov. Če se zaradi osipa v višjih letnikih zmanjša število dijakov v oddelku na 11 in manj, se oddelek ukine.
5.5. Število oddelkov drugega in višjih letnikov je lahko praviloma enako največ številu oddelkov 1. letnika iste vpisne generacije.
5.6. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov je praviloma 32 dijakov oziroma tolikšno, kot je določeno v točki 5.2. te odredbe.
Število oddelkov se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli z 32 oziroma s številom iz točke 5.2. te odredbe.
5.7. Normativ za oblikovanje oddelka mednarodne mature je 20 dijakov.
5.8. Normativ za oblikovanje oddelka maturitetnega tečaja je od 25 do 36 dijakov.
5.9. Na podlagi utemeljene vloge lahko šola v soglasju s pristojnim upravnim organom oblikuje oddelek, ki zgornjo mejo oddelka iz točk 5.1., 5.4. in 5.6. te odredbe presega za 1 do 2 dijaka.
V višjih letnikih lahko šola na podlagi utemeljene vloge in s soglasjem pristojnega upravnega organa oblikuje oddelek več, kot jih je imela v prejšnjem letniku, vendar le v primeru, če se zaradi prešolanja vpiše toliko dijakov, da to presega ustrezni normativ za oblikovanje oddelka.

6. Normativi za oblikovanje skupin
6.1. Informatika, biologija, kemija in fizika
Pri splošnoizobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija in fizika je v skupini pri vajah največ 17 dijakov.
Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, določa program oziroma učni načrt predmeta.
Za laborante, ki sodelujejo pri vajah, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter pri demonstracijah in drugih vajah naravoslovnih predmetov se prizna 40 odstotkov ur biologije, kemije in fizike po izvedbenem predmetniku splošne oziroma strokovne gimnazije ter programa mednarodna matura.
6.2. Strokovnoteoretični predmeti
Pri strokovnoteoretičnih predmetih in laboratorijskih vajah v strokovni gimnaziji je v skupini pri vajah največ 17 dijakov.
Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter obseg ur, pri katerem sodeluje laborant, določa program oziroma učni načrt predmeta.
6.3. Odstopanje od normativa iz točke 6.2. te odredbe je dovoljeno v programu umetniške gimnazije – smer glasba in ples, in sicer pri strokovnih predmetih, pri katerih so v skupini najmanj 3 in največ 17 dijakov, ter pri predmetih klavir in petje – instrument, pri katerih je individualni pouk.
Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter obseg ur, pri katerem sodeluje korepetitor, določa program oziroma učni načrt predmeta.
6.4. Prvi tuji jezik
Pri prvem tujem jeziku se oddelek deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
6.5. Drugi tuji jezik
Pri drugem tujem jeziku lahko šola, ki ima do pet oddelkov 1. letnika, oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če gre za dva različna tuja jezika.
Šola, ki ima več kot pet oddelkov 1. letnika, lahko pri drugem tujem jeziku oblikuje dve skupini več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če gre za tri različne tuje jezike.
6.6. Tretji tuji jezik
Pri tretjem tujem jeziku se lahko oblikuje dodatna skupina, če gre za dva različna tuja jezika.
6.7. Italijanščina oziroma italijanski jezik na narodnostno mešanem območju
V gimnaziji s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju se oddelek glede na predhodno znanje dijakov deli v skupino z nadaljevalnim in skupino z začetnim programom italijanščine, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
6.8. Latinščina
Pri latinščini se oddelek programa klasične gimnazije glede na predhodno znanje dijakov deli v skupino z nadaljevalnim in skupino z začetnim programom latinščine, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
6.9. Športna vzgoja
Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka, vendar tako, da se dijaki delijo po spolu ter združujejo praviloma iz oddelkov istega letnika.
Če tako oblikovana skupina šteje 16 in manj dijakov, se v skupino združujejo dijaki iz dveh ali več zaporednih letnikov.
S šolskim letom 1999/2000 je normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji praviloma 20 dijakov v skupini, pri čemer se dijaki delijo po spolu in združujejo iz oddelkov istega letnika; za enega oziroma dva dodatna dijaka se ne oblikuje nova skupina.
Če je v posameznih letnikih manjše število dijakov istega spola in se ne more oblikovati tako velika skupina, kot je določeno v tretjem odstavku te točke, se v skupino združujejo dijaki iz oddelkov dveh ali več zaporednih letnikov.
Normativ iz tretjega odstavka te točke začne veljati za zaključni letnik, v naslednjih šolskih letih pa se postopoma uvaja v nižje letnike; za oddelke 1. letnika bo uveden s šolskim letom 2002/2003.
Določbo bodo uveljavljale šole, ki bodo lahko zagotovile izvajanje športne vzgoje v svojih pokritih športnih prostorih. Za šole, ki tega ne bodo mogle zagotoviti, pa velja normativ iz prvega in drugega odstavka te točke.
6.10. Izbirni strokovni maturitetni predmeti
Pri izbirnih strokovnih maturitetnih predmetih tehniške gimnazije lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne strokovne maturitetne predmete.
6.11. Ure za izbirne predmete oziroma nerazporejene ure
Pri urah za izbirne predmete oziroma pri nerazporejenih urah lahko šola v 4. letniku oblikuje največ dve dodatni skupini več, kot je število oddelkov 4. letnika, šola, ki izvaja program klasične oziroma ekonomske gimnazije, pa lahko oblikuje dve dodatni skupini več, kot je oddelkov, tudi v 3. letniku.
Število skupin pri posameznem predmetu, ki se poučuje na isti ravni zahtevnosti, se določi tako, da se število dijakov deli z 32.
6.12. Mednarodna matura
Pri predmetih, za katere je s programom mednarodne mature določeno, da se poučujejo na dveh ravneh zahtevnosti, se lahko oblikuje dodatna skupina.
6.13. Ekskurzija
Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji, določeni s programom, spremlja skupino 16 dijakov.

7. Odstopanja oziroma izjeme
7.1. Šola lahko za opravljanje dela sistemiziranih delovnih mest iz 4. točke te odredbe sklene pogodbo o opravljanju storitev.
Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister.
7.2. Šola z dijaškim domom upošteva vzgojne skupine kot oddelke pri sistemizaciji delovnih mest iz 2. točke te odredbe ter iz prve in druge alinee točke 4.1. te odredbe.
7.3. Odstopanje od normativov iz 6. točke te odredbe zaradi specifičnih prostorskih pogojev in druge izjeme, zaradi posebnih delovnih razmer oziroma povečanega obsega dela, odobri na podlagi vloge šole pristojni upravni organ s posebnim sklepom.

8. Poskusni programi
Poskusni programi strokovnih gimnazij in klasične gimnazije, uvedeni s šolskim letom 1996/97, se izvajajo skladno z določili te odredbe.
9. Drugi tuji jezik
Ne glede na točko 6.5. te odredbe je lahko pri drugem tujem jeziku za oddelke 3. in 4. letnikov šolskega leta 1998/99 in za oddelke 4. letnika šolskega leta 1999/2000 toliko skupin, kot jih je pri prvem tujem jeziku.

Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o normativih in standardih v splošnih in strokovnih gimnazijah (Uradni list RS, št. 37/97), razen prve alinee 1. točke v prehodnih in končnih določbah.

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 9. 1998 dalje.