Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) izdaja minister za šolstvo in šport

S to odredbo se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje oddelkov in skupin v poklicnih in strokovnih šolah.

1. Učitelji in laboranti
Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter učiteljev praktičnega pouka in veščin ter laborantov so ure pouka po izvedbenih predmetnikih izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: srednje strokovno izobraževanje) ter poklicno-tehniškega izobraževanja v skladu z normativi za oblikovanje skupin v točkah od 6.1. do 6.6. te odredbe.
1.1. Tedenska učna obveznost
S strokovnimi delavci, navedenimi v točki 1. te odredbe, se sklene delovno razmerje za poln delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:
– 20 ur pouka za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov,
– 19 ur za učitelje slovenščine oziroma slovenskega jezika in književnosti,
– 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin,
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.
1.2. Zmanjšanje tedenske učne obveznosti
1.2.1. Učitelja, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije (v nadaljnjem besedilu: tajnik šolske maturitetne komisije), se imenuje na ravni vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: šola).
Tajnik šolske maturitetne komisije ima zmanjšano tedensko učno obveznost; zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov, in sicer:
– za 2 uri pouka, če je dijakov – maturantov do 49,
– za 3 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 50 do 96,
– za 4 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 97 do 160,
– za 5 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 161 do 192,
– za 6 ur pouka, če je dijakov – maturantov 193 in več.
Pomočniku ravnatelja šole oziroma šole kot organizacijske enote (v nadaljnjem besedilu: organizacijska enota), ki je tajnik šolske maturitetne komisije, se učna obveznost iz točk 2.4. oziroma 2.5. te odredbe lahko zmanjša za število ur iz drugega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je zanju določena v navedenih dveh točkah.
1.2.2. Učitelj, ki je član republiške predmetne komisije, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za 4 ure pouka.
Ravnatelju šole oziroma organizacijske enote in pomočniku ravnatelja šole oziroma organizacijske enote, ki je član republiške predmetne komisije, se učna obveznost iz točk 2.2., 2.4. oziroma 2.5. te odredbe lahko zmanjša za 4 ure pouka na teden, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je zanje določena v navedenih treh točkah.
1.3. Trajanje ure pouka
Ura pouka, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah ter v laboratorijih, in ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah ter na šolskem posestvu traja 45 minut. Praktično izobraževanje v delovnem procesu v gospodarskih organizacijah oziroma pri samostojnih podjetnikih se prilagodi načinu izvajanja dejavnosti tistega subjekta, ki to izobraževanje izvaja, upoštevaje predpise, ki urejajo varstvo in pravice vajencev oziroma dijakov (v nadaljnjem besedilu: dijaki).

1.4. Razredništvo
Kriterij za vrednotenje dela razrednika sta v prvem in zaključnem letniku ter v poklicnem tečaju dve uri pouka na teden, v ostalih letnikih pa ena ura pouka na teden.
V programih poklicno-tehniškega izobraževanja oziroma v programih 3+2 se le v zaključnem letniku vrednoti delo razrednika z dvema urama pouka na teden, v diferencialnih programih pa v začetnem in zaključnem letniku.
1.5. Mentorstvo
Mentorju učitelja – pripravnika se prizna ena ura pouka na teden za delo s pripravnikom, mentorju svetovalnega delavca – pripravnika oziroma knjižničarja – pripravnika pa ena ura svetovalnega oziroma knjižničarskega dela na teden za delo s pripravnikom.

2. Direktor, ravnatelj, pomočnik ravnatelja
2.1. Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole, ravnatelja, ki opravlja funkcijo direktorja (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj šole) in ravnatelja organizacijske enote z več kot 16 oddelki je lahko najmanj 2 uri in največ 5 ur pouka na teden.
2.2. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole oziroma ravnatelja organizacijske enote s 15 do 16 oddelki 2 uri, s 13 do 14 oddelki 3 ure, z 11 do 12 oddelki 4 ure, z 9 do 10 oddelki 5 ur in z 8 oddelki ali manj 6 ur pouka na teden.
Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj šole oziroma ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden.
2.3. Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole in ravnatelja organizacijske enote, ki presega normativ iz točk 2.1. in 2.2. te odredbe, se določi v pogodbi o zaposlitvi.
2.4. Ravnatelj šole imenuje pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki 11 ur pouka na teden oziroma 22 ur svetovalnega dela na teden.
Za vsaka dva oddelka več kot 18 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro pouka na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 32 oddelkih 4 ure pouka na teden oziroma 8 ur svetovalnega dela na teden.
Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje na šoli s 34 in več oddelki, tretjega pa na šoli s 50 in več oddelki.
Za drugega (in tretjega) pomočnika ravnatelja se tedensko število ur pouka oziroma tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka te točke.
2.5. Ravnatelj organizacijske enote imenuje pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki 15 ur pouka na teden oziroma 30 ur svetovalnega dela na teden.
Za vsaka 2 oddelka več kot 20 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 34 oddelkih 8 ur pouka na teden oziroma 16 ur svetovalnega dela na teden.
Drugega pomočnika lahko ravnatelj imenuje na organizacijski enoti s 36 oddelki.
Za drugega pomočnika ravnatelja organizacijske enote se tedensko število ur pouka oziroma tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka te točke.
2.6. Ravnatelj šole z dvema organizacijskima enotama imenuje pomočnika ravnatelja v skladu s točko 2.4. te odredbe.

3. Drugi strokovni delavci
3.1. Direktor oziroma ravnatelj šole (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) z 20 in več oddelki sistemizira naslednji delovni mesti:
– eno delovno mesto svetovalnega delavca,
– eno delovno mesto knjižničarja.
3.2. V šoli, ki po izvedbenem predmetniku opravi 22.000 in več ur praktičnega pouka letno v delavnicah, ravnatelj sistemizira eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka ali vodjo delavnic. Imeti mora srednjo strokovno oziroma višješolsko izobrazbo.
3.3. V šoli, ki po predmetniku organizira delovno prakso, ravnatelj sistemizira na 2000 in več ur delovne prakse letno eno delovno mesto organizatorja delovne prakse. Imeti mora višješolsko izobrazbo.
3.4. Ravnatelj kmetijske šole sistemizira eno delovno mesto vodje posestva. Imeti mora višješolsko izobrazbo.
3.5. Ravnatelj šole z manj kot 20 oddelki oziroma z manj ur praktičnega pouka oziroma delovne prakse, kot je določeno v točkah 3.2. in 3.3. te odredbe, sistemizira delovna mesta iz 3. točke te odredbe z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.

4. Administrativno-računovodski in tehnični delavci
4.1. Ravnatelj šole z 20 in več oddelki sistemizira naslednja delovna mesta:
– eno delovno mesto pisarniškega referenta; imeti mora 4-letno strokovno šolo,
– eno delovno mesto računovodje; imeti mora 4-letno strokovno šolo,
– eno delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije; imeti mora 3-letno poklicno ali 4-letno strokovno šolo.
4.2. Ravnatelj sistemizira eno delovno mesto hišnika. Imeti mora 3-letno poklicno šolo.
4.3. Ravnatelj sistemizira eno delovno mesto kurjača, če ima šola lastno kurilnico na trda goriva. Imeti mora 3-letno poklicno šolo.
4.4. Ravnatelj sistemizira eno delovno mesto čistilca na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine. Imeti mora zaključeno osnovnošolsko obveznost.
4.5. Ravnatelj šole z manj kot 20 oddelki oziroma manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine sistemizira delovna mesta iz točk 4.1. in 4.4. te odredbe z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.

5. Normativi za oblikovanje oddelkov
5.1. Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja je praviloma najmanj 20 vpisanih novincev in največ 25 dijakov.
5.2. Če je v oddelek 1. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja vključen en dijak s posebnimi potrebami (slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, z motnjami v duševnem razvoju), je lahko v oddelku 20 dijakov, če sta vključena dva dijaka s posebnimi potrebami, je lahko v oddelku 18 dijakov, in če so vključeni trije dijaki s posebnimi potrebami, je lahko v oddelku 15 dijakov.
5.3. Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika programa srednjega poklicnega oziroma srednjega strokovnega izobraževanja je praviloma najmanj 28 vpisanih novincev in največ 32 dijakov.
5.4. Če je v oddelek 1. letnika programa srednjega poklicnega oziroma srednjega strokovnega izobraževanja vključen en dijak s posebnimi potrebami (slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, z motnjami v duševnem razvoju), je lahko v oddelku 26 dijakov, če sta vključena dva dijaka s posebnimi potrebami, je lahko v oddelku 23 dijakov, in če so vključeni trije dijaki s posebnimi potrebami, je lahko v oddelku 20 dijakov.
5.5. Če ni možno oblikovati samostojnega oddelka izobraževalnega programa nižjega poklicnega izobraževanja ali srednjega poklicnega oziroma srednjega strokovnega izobraževanja v skladu z ustreznim normativom, šola oblikuje kombiniran oddelek.
5.6. Če se izobraževalni program izvaja na eni sami šoli v Republiki Sloveniji, je lahko v oddelku manj dijakov, kot je določeno z ustreznim normativom, vendar le v primeru, če ni možno oblikovati kombiniranega oddelka.
5.7. Število oddelkov drugega in višjih letnikov je lahko praviloma enako največ številu oddelkov 1. letnika iste vpisne generacije.
5.8. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov programa nižjega poklicnega izobraževanja je 25 dijakov oziroma tolikšno, kot je določeno v točki 5.2. te odredbe.
Število oddelkov se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli s 25 oziroma s številom iz točke 5.2. te odredbe.
5.9. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov programa srednjega poklicnega oziroma srednjega strokovnega izobraževanja je 32 dijakov oziroma tolikšno, kot je določeno v točki 5.4. te odredbe.
Število oddelkov se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli z 32 oziroma s številom iz točke 5.4. te odredbe.
5.10. Normativ za oblikovanje oddelka programa poklicno-tehniškega izobraževanja je enak normativu iz točke 5.9. te odredbe.
5.11. Normativ za oblikovanje oddelka poklicnega tečaja je od 25 do 36 dijakov.
5.12. Na podlagi utemeljene vloge lahko šola v soglasju s pristojnim upravnim organom oblikuje oddelek, ki zgornjo mejo oddelka iz točk 5.1., 5.3., 5.8., 5.9. in 5.10. te odredbe presega za 1 do 2 dijaka.
Če zaradi struktur in vsebin izobraževalnih programov, neprimernih prostorskih pogojev ter nesprejemljivih razlogov za prešolanje dijakov ni mogoče oblikovati kombiniranega oddelka, lahko pristojni upravni organ na podlagi utemeljene vloge šole odobri podnormativni oddelek.
V višjih letnikih lahko šola na podlagi utemeljene vloge in s soglasjem pristojnega upravnega organa oblikuje oddelek več, kot jih je imela v prejšnjem letniku, vendar le v primeru, če se zaradi prešolanja vpiše toliko dijakov, da to presega ustrezni normativ za oblikovanje oddelka.

6. Normativi za oblikovanje skupin
6.1. Informatika, naravoslovni in strokovnoteoretični predmeti
Pri splošnoizobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in naravoslovje ter pri strokovnoteoretičnih predmetih je v skupini pri vajah največ 17 dijakov.
Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine in pri katerih sodeluje laborant, določa program oziroma predmetni katalog znanj.
Pri ostalih urah, pri katerih se dijaki ne delijo v skupine, se za laborante naravoslovnih predmetov prizna 20 odstotkov ur naravoslovja oziroma biologije, kemije in fizike po predmetnikih programov nižjega oziroma srednjega poklicnega izobraževanja ter srednjega strokovnega oziroma srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja.
6.2. Prvi in drugi tuji jezik
Pri prvem tujem jeziku se oddelek deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
Isto določilo se posledično uporablja tudi za drugi tuji jezik.
6.3. Italijanščina oziroma italijanski jezik na narodnostno mešanem območju
V šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju se oddelek glede na predhodno znanje dijakov deli v skupino z nadaljevalnim in skupino z začetnim programom italijanščine, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
6.4. Šport oziroma športna vzgoja
Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka, vendar tako, da se dijaki delijo po spolu ter združujejo praviloma iz oddelkov istega letnika.
Če tako oblikovana skupina šteje 16 in manj dijakov, se v skupino združujejo dijaki iz dveh ali več zaporednih letnikov.
S šolskim letom 1999/2000 je normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji praviloma 20 dijakov v skupini, pri čemer se dijaki delijo po spolu in združujejo iz oddelkov istega letnika; za enega oziroma dva dodatna dijaka se ne oblikuje nova skupina.
Če je v posameznih letnikih manjše število dijakov istega spola in se ne more oblikovati tako velika skupina, kot je določeno v tretjem odstavku te točke, se v skupino združujejo dijaki iz oddelkov dveh ali več zaporednih letnikov.
Normativ iz tretjega odstavka te točke začne veljati za zaključni letnik, v naslednjih šolskih letih pa se postopoma uvaja v nižje letnike; za oddelke 1. letnika bo uveden s šolskim letom 2002/2003.
Določbo bodo uveljavljale šole, ki bodo lahko zagotovile izvajanje športne vzgoje v svojih pokritih športnih prostorih. Za šole, ki tega ne bodo mogle zagotoviti, pa velja normativ iz prvega in drugega odstavka te točke.
6.5. Izbirni predmeti
Pri izbirnih predmetih lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne predmete.
6.6. Praktični pouk
V skupini pri praktičnem pouku je praviloma:
– v programih nižjega poklicnega izobraževanja največ 10 dijakov,
– v programih srednjega poklicnega izobraževanja v 1. letniku največ 17, v 2. letniku največ 14 in v 3. letniku največ 13 dijakov ter
– v programih srednjega strokovnega in srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja največ 17 dijakov.
Število skupin se določi tako, da se število dijakov oddelka posameznega programa deli z 10, 14, 13 oziroma 17.
Če organizacija dela in oprema v delavnicah omogoča v skladu s katalogom znanj za praktični pouk oblikovanje večjih skupin, kot je določeno v prvem odstavku te točke, so le-te lahko tudi večje, vendar ne večje kot 17 dijakov v skupini.
Odstopanje od normativa iz prvega odstavka te točke je dovoljeno pri praktičnem pouku steklopihaštva (4 v skupini), praktičnem pouku v rudarski jami (4 v skupini), praktičnem pouku zobozdravstva (11 v skupini), praktičnem pouku zdravstvene nege (13 v skupini), praktičnem pouku v hlevu (5 v skupini), ter praktični vožnji z motornim vozilom, pri čemer mora biti s katalogom znanj po letnikih določen obseg ur praktičnega pouka v hlevu oziroma praktične vožnje z motornim vozilom.
6.7. Ekskurzija
Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji, določeni s programom, spremlja skupino 16 dijakov.

7. Odstopanja oziroma izjeme
7.1. Šola lahko za opravljanje dela sistemiziranih delovnih mest iz 4. točke te odredbe in za del praktičnega pouka, ki se izvaja na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) v ustrezno opremljenih delavnicah druge pravne osebe, sklene pogodbo o opravljanju storitev.
Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister.
7.2. Šola z dijaškim domom upošteva vzgojne skupine kot oddelke pri sistemizaciji delovnih mest iz 2. točke te odredbe ter iz prve in druge alinee točke 4.1. te odredbe.
7.3. Odstopanje od normativov iz 6. točke te odredbe zaradi specifičnih prostorskih pogojev šole in druge izjeme, zaradi posebnih delovnih razmer oziroma povečanega obsega dela, odobri na podlagi vloge šole pristojni upravni organ s posebnim sklepom.

8. Poskusni programi
Poskusni programi srednjega poklicnega izobraževanja z dualno organizacijo izobraževanja se izvajajo za generacijo dijakov, vpisano v šolskem letu 1997/98, v skladu s pogoji, pod katerimi so bili sprejeti.
9. Oblikovanje oddelkov za maturo oziroma zaključni izpit
Pouk izbirnih predmetov za maturo oziroma zaključni izpit se za štiriletne programe tehniških in drugih strokovnih šol, v katere se je zadnja generacija dijakov vpisala v šolskem letu 1997/98, organizira v skladu z normativi za oblikovanje oddelkov. Če zaradi uresničevanja pravice dijakov do izbire zaključka izobraževanja z maturo oziroma zaključnim izpitom ni mogoče oblikovati samostojnega oddelka, lahko šola s soglasjem pristojnega upravnega organa oblikuje en oddelek več, vendar le v primeru, če ni možno oblikovati kombiniranega oddelka 3. oziroma 4. letnika, v katerega so vključeni tako dijaki, ki se pripravljajo za maturo, kot dijaki, ki se pripravljajo za zaključni izpit.
10. Izbirni predmeti
Normativ za izvajanje pouka pri izbirnih predmetih v iztekajočih se programih je enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka iz 5. točke te odredbe.
11. Organizator praktičnega izobraževanja
Do izteka programov, prilagojenih za obrt in drobno gospodarstvo, s šolskim letom 1999/2000, ravnatelj šole sistemizira na 5.880 ur praktičnega usposabljanja v obratovalnicah eno delovno mesto organizatorja praktičnega usposabljanja. Imeti mora višješolsko izobrazbo.

Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o normativih in standardih v poklicnih in strokovnih šolah (Uradni list RS, št. 37/97), razen prve alinee 1. točke v prehodnih in končnih določbah.

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 9. 1998 dalje.