V skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakonom o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 35/97), zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94) in sklepom o preoblikovanju Pošte Slovenije, d.o.o. v javno podjetje (Uradni list RS, št. 11/98) je nadzorni svet Pošte Slovenije, d.o.o. na 26. seji dne 27. 5. 1998 sprejel

Ta statut določa:
– firmo, sedež in dejavnost javnega podjetja,
– osnovni kapital javnega podjetja,
– odgovornost javnega podjetja,
– zastopanje in predstavljanje javnega podjetja,
– notranjo organiziranost javnega podjetja,
– vire financiranja,
– pridobivanje prihodka in razporejanje dobička,
– upravljanje javnega podjetja,
– delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
– uresničevanje sodelovanja delavcev pri upravljanju,
– način sodelovanja s sindikatom,
– poslovno skrivnost,
– splošne akte, poslovne knjige in letno poročilo,
– trajanje in prenehanje javnega podjetja,
– prehodne in končne določbe.

Javno podjetje Pošta Slovenije, d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje) nastane s preoblikovanjem Pošte Slovenije d.o.o. na podlagi sklepa o preoblikovanju Pošte Slovenije, d.o.o. v javno podjetje (Uradni list RS, št. 11/98).
Javno podjetje je pravni naslednik družbe z omejeno odgovornostjo Pošta Slovenije d.o.o., vpisane v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod št. reg. vložka 1/09400/00.
Ustanovitelj in edini lastnik javnega podjetja je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice prek Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustanovitelj).

Javno podjetje je pravna oseba z imenom: Pošta Slovenije, d.o.o.
Poleg firme se lahko uporablja tudi grafična izvedba firme.

Sedež javnega podjetja je v Mariboru, Slomškov trg 10.

Štampiljka javnega podjetja je okrogle oblike z besedilom: Pošta Slovenije, d.o.o.in vsebuje tudi stilizirano podobo poštnega roga.
Poleg štampiljke ima javno podjetje tudi pečat okrogle oblike z enakim besedilom in znakom.
Generalni direktor določi rabo štampiljke in pečata s posebnim navodilom.

Javno podjetje opravlja dejavnost doma in v tujini brez omejitev v svojem imenu in za svoj račun. Javno podjetje lahko sklepa posle iz dejavnosti tudi v svojem imenu za tuj račun.

Dejavnost javnega podjetja je:
I.
I 64.11 Javne poštne storitve, ki se zagotavljajo kot obvezna gospodarska javna služba:
– prenos pisem do mase 1000 g,
– prenos dopisnic,
– prenos telegrafskih sporočil
vse v notranjem in mednarodnem prometu.
II.
I 64.11 Poštne storitve, ki niso obvezna gospodarska javna služba:
V notranjem prometu:
– prenos pisemskih pošiljk, paketnih pošiljk, poštnih nakaznic,
– prenos odtisov za slepe do mase 7000 g,
– izdaja poštnih vrednotnic,
– izdaja rednih in priložnostnih poštnih znamk,
– prodaja poštnih znamk in vrednotnic,
– izvoz poštnih znamk,
– zamenjava mednarodnih kuponov za odgovor,
– izdaja soglasij za izdelavo in uporabo priložnostnih žigov,
– prenos tiskovin,
– opravljanje poslov plačilnega prometa, hranilne in menjalniške službe ter drugih poslov denarnega poslovanja.
V mednarodnem prometu:
– prenos vseh vrst poštnih pošiljk do teže, velikosti in označene vrednosti ter denarnih in drugih storitev v skladu z določili konvencije Svetovne poštne zveze in drugimi mednarodnimi sporazumi.
III.
Javno podjetje poleg tega opravlja še naslednje dejavnosti:
– DE/22.110 Izdajanje knjig
– DE/22.120 Izdajanje časopisov
– DE/22.220 Drugo tiskarstvo,
– DE/22.230 Knjigoveštvo in dodelava
– DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov
– DN/ 36.120 Proizvodnja drugega pohištva za poslovne in prodajne prostore
– F/45.420 Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva
– F/45.430 Oblaganje tal in sten
– F/45.440 Soboslikarska in steklarska dela
– G/50.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil
– G/50.404 Vzdrževanje in popravila motornih koles
– G 51/190 Posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov
– G /52.120 Trgovina na drobno v drugih nespecializiranih prodajalnah
– G/ 52.488 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n.
– G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
– H/ 55.230 Druge nastanitve za krajši čas
– H /55.510 Storitve menz
– I /60.230 Drug kopenski potniški promet
– I/ 60.240 Cestni tovorni promet
– I/63.120 Skladiščenje
– I/63.400 Dejavnost drugih prometnih agencij
– I /64.200 Telekomunikacije
– I/ 63.300 Posredovanje turističnih paketov
– J/65.122 Dejavnost hranilnic
– J/65.210 Finančni zakup (leasing)
– J/67.120 Posredništvo z vrednostnimi papirji
– J/67.200 Pomožne dejavnosti v zavarovalništvu in pokojninskih skladih
– K/70.100 Poslovanje z lastnimi nepremičninami
– K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
– K/71.100 Dajanje avtomobilov v najem
– K/70.320 Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi
– K/71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem
– K/ 72.100 Svetovanje o računalniških napravah
– K/72.200 Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi
– K/72.300 Obdelava podatkov
– K/72.400 Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami,
– K/72.500 Vzdrževanje in popravila pisarniškin in računskih strojev ter računalniških naprav
– K/72.600 Druge računalniške dejavnosti
– K/74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja
– K/74.203 Arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano tehnično svetovanje
– K/74.204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje
– K/74.400 Ekonomsko propagiranje
– K/74.820 Pakiranje
– K 74.831 Prevajanje
– K/74.832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
– K/74.833 Druga splošna tajniška opravila
– M /80.422 Drugo izobraževanje, d.n.
– O/92.711 Prodaja loterijskih srečk.
Vse te dejavnosti lahko javno podjetje opravlja tudi v zunanjetrgovinskem prometu.

Javno podjetje poleg registrirane dejavnosti opravlja tudi druge dejavnosti, potrebne za njegov obstoj in izvajanje registrirane dejavnosti.

Po revidirani bilanci stanja na dan 31. decembra 1996 znaša celotni kapital javnega podjetja 33.705,636.978 tolarjev, od tega osnovni kapital 29.109,665.677 tolarjev in druge sestavine kapitala 4.595,971.301 tolarjev.

Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti s svojim premoženjem, razen s premoženjem, ki predstavlja poštno infrastrukturo in je namenjeno opravljanju gospodarske javne službe.
Poštna infrastruktura, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe, ni predmet stečajne, niti likvidacijske mase.

Generalni direktor zastopa in predstavlja javno podjetje neomejeno, razen v zadevah, za katere je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja ali nadzornega sveta oziroma v zadevah, o katerih odloča nadzorni svet.

Generalni direktor vodi delo in poslovanje javnega podjetja ter zastopa in predstavlja javno podjetje.
Za sklepanje pravnih poslov v vrednosti nad 300,000.000 tolarjev in najemanju dolgoročnih kreditov je potrebno predhodno soglasje nadzornega sveta, za sklepanje pogodb o pravnem prometu s poštno infrastrukturo nad zneskom, ki se letno določa ob sprejemu poslovnega načrta, je potrebno soglasje ustanovitelja.

V primeru odsotnosti ali zadržanosti generalnega direktorja opravlja njegove naloge in izvaja njegova pooblastila namestnik generalnega direktorja, ki ga določi generalni direktor.

Generalni direktor lahko prenese pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem statutom, opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, prav tako pa lahko na te delavce prenese tudi pravico podpisovanja aktov, pogodb in poslovnih listin.

Generalni direktor lahko v posameznih primerih tudi pisno pooblasti posamezne delavce javnega podjetja za sklepanje določenih vrst pravnih poslov in dejanj.

Poslovno enoto vodi direktor poslovne enote.
Direktor poslovne enote zastopa in predstavlja poslovno enoto v mejah pooblastil, ki jih določi generalni direktor.
Direktor poslovne enote je odgovoren za izvajanje sprejete poslovne politike in planskih aktov javnega podjetja v poslovni enoti, ki jo vodi.
Direktor poslovne enote lahko pisno pooblasti tudi druge delavce poslovne enote za sklepanje določenih vrst pogodb ali za določene pravne posle in dejanja v mejah svojih pooblastil.

Javno podjetje ima v svojem sestavu organizacijske enote – podružnice, ki poslujejo z nazivom poslovna enota, za določena strokovna področja pa se oblikujejo sektorji in službe.

Notranjo organiziranost, način dela in poslovanja, delovno področje ter način organiziranja in delovanja sektorjev in služb uprave javnega podjetja ter poslovnih enot določi generalni direktor z aktom o notranji organiziranosti na osnovi predhodnega soglasja nadzornega sveta.

Sredstva za opravljanje poštne dejavnosti se zagotavljajo:
– s prihodki, pridobljenimi z opravljanjem poštnih in drugih storitev,
– iz proračuna,
– iz sredstev domačih in tujih vlagateljev,
– s posojili,
– iz drugih sredstev, pridobljenih v skladu z zakonom.

Javno podjetje ustvarja prihodke s prodajo poštnih in drugih storitev na domačem in tujih trgih ter na drugih osnovah, določenih z zakonom.
Poslovni izid javnega podjetja je ustvarjeni dobiček ali izguba.
V poročilu o rezultatih poslovanja je generalni direktor dolžan predložiti nadzornemu svetu tudi poslovni izid javnega podjetja.

Poslovni izid potrdi ustanovitelj, ki odloča o delitvi dobička in načinu pokrivanja izgube.

Za kritje tveganja pri poslovanju oblikuje javno podjetje sredstva rezerv v skladu z zakonskimi določili.

Javno podjetje vodi ločeno računovodsko evidenco, ki omogoča ločen obračun za poštne storitve, ki se opravljajo kot obvezna gospodarska javna služba in za druge storitve.
Računovodski izkazi javnega podjetja se letno revidirajo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah.

O upravljanju javnega podjetja odločajo ustanovitelj in organi javnega podjetja.

Ustanovitelj odloča o zadevah, za katere je pristojen po zakonu, zlasti pa:
– določa posebne pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je gospodarska javna služba,
– sprejme poslovno poročilo, obračune in zaključni račun,
– imenuje generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja,
– odloča o cenah poštnih storitev, ki se opravljajo kot gospodarska javna služba,
– odloča o uporabi dobička,
– daje soglasje k statutu in statusnim spremembam javnega podjetja,
– daje soglasje k poslovnemu načrtu javnega podjetja,
– daje soglasje k pogodbam o pravnem prometu s poštno infrastrukturo nad zneskom, ki se letno določa ob sprejemu poslovnega načrta javnega podjetja.

Organa javnega podjetja sta:
– generalni direktor,
– nadzorni svet.

Generalni direktor je poslovodja javnega podjetja.

Generalnega direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj.
Vsa strokovna in administrativno-tehnična opravila v zvezi s predlogom imenovanja oziroma razrešitve generalnega direktorja za ustanovitelja opravlja organ, ki ga za to pooblasti ustanovitelj.
Mandat generalnega direktorja traja 4 leta.
Ista oseba je lahko po preteku mandata ponovno imenovana.

Kandidat za generalnega direktorja mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
– imeti mora najmanj visoko strokovno izobrazbo,
– poznati mora problematiko poštne dejavnosti,
– imeti mora najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih ali v organih velike družbe,
– imeti mora potrebne strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog.

Generalni direktor je odgovoren za zakonitost dela javnega podjetja, organizira in vodi delo in poslovanje javnega podjetja ter zastopa in predstavlja javno podjetje.
Generalni direktor ima poleg pristojnosti, ki so določene z zakonom še naslednje pristojnosti:
– predlaga poslovni načrt in ukrepe za njegovo izvajanje,
– poroča nadzornemu svetu o rezultatih dela in o poslovanju javnega podjetja, finančnem stanju javnega podjetja in o poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost javnega podjetja,
– skrbi za uresničevanje sklepov ustanovitelja in nadzornega sveta,
– obvešča nadzorni svet in ustanovitelja o morebitnih prekoračitvah planskih aktov,
– sklepa pravne posle v mejah svojih pooblastil in podpisuje poslovne listine, pogodbe ter druge dokumente,
– izdaja splošne in konkretne pravne akte za opravljanje dejavnosti javnega podjetja,
– odloča o poslovnih ukrepih za izboljšanje materialnega položaja javnega podjetja,
– odloča o notranji organiziranosti javnega podjetja,
– odloča o razporejenju delavcev na določena dela in naloge,
– odloča o odpisih materialnih vrednosti do višine, za katero ga pooblasti nadzorni svet,
– določa cene pogodbenih storitev, vrste popustov in njihovo višino,
– določa plače delavcem javnega podjetja,
– kot delodajalec sklepa pogodbe o zaposlitvah z delavci javnega podjetja,
– imenuje in razrešuje direktorje poslovnih enot, direktorje sektorjev in svetovalce,
– oblikuje posebne komisije, delovne skupine ali druga delovna in svetovalna telesa za razrešitev določenih vprašanj iz svojega delovnega področja ter jim daje naloge,
– odloča o drugih zadevah v skladu z zakonom, tem statutom, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi akti javnega podjetja,
– opravlja druge naloge, ki jih zahteva učinkovito organiziranje in vodenje javnega podjetja.

O svojem delu in o delu javnega podjetja poroča generalni direktor nadzornemu svetu.

Namestnika generalnega direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj.
Mandat namestnikov generalnega direktorja traja 4 leta.
Ista oseba je po preteku mandata namestnika generalnega direktorja lahko ponovno imenovana.

Kandidat za namestnika generalnega direktorja mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
– imeti mora najmanj visoko strokovno izobrazbo,
– poznati mora problematiko poštne dejavnosti,
– imeti mora najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih ali v organih velike družbe,
– imeti mora potrebne strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog.

Delovno področje, pristojnosti in pooblastila posameznega namestnika generalnega direktorja določi generalni direktor.
Generalni direktor s posebnim pooblastilom tudi določi, kateri od obeh namestnikov nadomešča generalnega direktorja v njegovi odsotnosti z enakimi pooblastili kot jih ima direktor.

Generalni direktor in njegova namestnika so lahko razrešeni:
– na lastno željo,
– če s svojim delom huje kršijo delovne obveznosti,
– če so zaradi izvajanja akta ali sklepa, ki so ga predlagali oziroma izdali, kršeni interesi javnega podjetja ali ustanovitelja,
– če so nastopili utemeljeni in obrazloženi razlogi, zaradi katerih je ustanovitelj izgubil zaupanje v generalnega direktorja ali namestnika,
– v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Če so generalni direktor ali njegova namestnika razrešeni brez utemeljenega razloga, jim pripada odpravnina v skladu z veljavno zakonodajo.

Nadzorni svet šteje 7 članov.
Predsednika nadzornega sveta in 4 člane imenuje ustanovitelj, 2 člana pa imenuje svet delavcev javnega podjetja.
Mandat nadzornega sveta traja 4 leta. Po preteku mandata je ista oseba lahko ponovno imenovana.
Nadzorni svet oziroma njegov član je lahko razrešen pred potekom mandata, če tako sklene ustanovitelj. Člana nadzornega sveta, ki ju je imenoval svet delavcev, sta lahko razrešena pred potekom mandata tudi, če tako sklene svet delavcev.

Nadzorni svet ima zlasti naslednje pristojnosti:
– nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja,
– sprejema statut in pravilnike javnega podjetja,
– sprejme poslovni načrt javnega podjetja,
– sprejema cene poštnih storitev, razen tistih, ki so v pristojnosti ustanovitelja oziroma generalnega direktorja javnega podjetja,
– sprejme poslovnik o svojem delu,
– obravnava letno poročilo, obračune in zaključni račun javnega podjetja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z generalnim direktorjem in njegovima namestnikoma,
– odloča o nagradi za delo generalnega direktorja in njegovih namestnikov na podlagi soglasja ustanovitelja,
– daje soglasje pri sklepanju pravnih poslov iz 12. člena tega statuta,
– daje predhodno soglasje k odločitvi generalnega direktorja o ustanavljanju in prenehanju hčerinskih firm in o večinskih kapitalskih vlaganjih,
– opravlja funkcijo zbora Poštne banke Slovenije, d.d.,
– obravnava in odloča o drugih zadevah v skladu z zakonom, drugimi predpisi, splošnimi akti javnega podjetja.

Delo nadzornega sveta vodi predsednik nadzornega sveta oziroma v njegovi odsotnosti njegov namestnik.

Nadzorni svet odloča na sejah.
Seje nadzornega sveta sklicuje predsednik nadzornega sveta, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika s predhodnim soglasjem predsednika.
Vsak član nadzornega sveta ali generalni direktor lahko zahteva, da predsednik nadzornega sveta takoj skliče sejo sveta in navede namen in razloge zanjo. Seja mora biti sklicana najkasneje v dveh tednih po vloženi zahtevi.
Če zahteva najmanj treh članov nadzornega sveta ali generalnega direktorja ni bila sprejeta, lahko ti sami skličejo nadzorni svet in predlagajo dnevni red.

Nadzorni svet je sklepčen, če so pri sklepanju navzoči vsaj štirje člani oziroma pri sklepanju v funkciji zbora Poštne banke Slovenije vsaj pet članov.
Nadzorni svet sprejema sklepe z navadno večino navzočih članov, razen v primeru, ko nadzorni svet v funkciji zbora Pošte banke Slovenije sprejema odločitve z 2/3 večino navzočih članov.

Način svojega dela nadzorni svet določi s poslovnikom.

Nadzorni svet je dolžan nadzirati poslovanje javnega podjetja, kar opravlja na rednih sejah.

O svojem delu predloži nadzorni svet ustanovitelju letno poročilo.
Poročilo nadzornega sveta vsebuje predvsem:
– mnenje o delu generalnega direktorja in njegovih namestnikov,
– mnenje o revizijskem in kontrolnem poročilu,
– mnenje o poslovanju javnega podjetja.
Kršitve zakonov ali splošnih aktov javnega podjetja ali sklepov ustanovitelja v zvezi z javnim podjetjem mora nadzorni svet takoj sporočiti ustanovitelju.

Člani nadzornega sveta prejemajo za svoje delo v nadzornem svetu sejnino v višini, ki jo določi ustanovitelj in je odvisna od nalog, ki jih imajo člani nadzornega sveta pri delu v nadzornem svetu in od uspešnosti poslovanja javnega podjetja. Poleg tega pripada članom tudi povračilo morebitnih potnih stroškov za prihod in udeležbo na seji.

Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v javnemu podjetju so direktorji sektorjev in direktorji poslovnih enot.
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje generalni direktor.
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za svoje delo odgovarjajo generalnemu direktorju.

Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodijo organizacijsko enoto, njihovo konkretno delovno področje pa določi generalni direktor z aktom o notranji organiziranosti.

Sodelovanje delavcev pri upravljanju javnega podjetja se uresničuje tako, da:
– so delavci neposredno obveščeni na delovih sestankih, z okrožnicami, z Uradnim glasilom Pošte Slovenije in glasilom Poštni razgledi,
– delavci dajejo pobude, predloge in mnenja in imajo pravico do odgovora nanje,
– so delavci obveščeni preko sveta delavcev in preko sveta delavcev dajejo predloge in mnenja, zahtevajo skupno posvetovanje ter soodločajo o določenih vprašanjih v skladu z zakonom in tem statutom.

Delavci v javnem podjetju izmed sebe izvolijo svet delavcev in uresničujejo svoje pravice iz sodelovanja pri upravljanju javnega podjetja preko sveta delavcev in preko svojih predstavnikov v nadzornem svetu.

V svetu delavcev morajo biti zastopane vse poslovne enote in uprava javnega podjetja z najmanj enim predstavnikom. Število predstavnikov poslovnih enot in uprave se določi glede na število zaposlenih v javnem podjetju na dan sprejema sklepa o razpisu volitev.

Generalni direktor je dolžan zagotoviti pogoje za delovanje sindikata v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti in pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.

Za poslovno skrivnost še štejejo naslednje listine in podatki:
– ki jih kot zaupne sporoči javnemu podjetju pristojni organ,
– ki se nanašajo na dela, ki jih javno podjetje opravlja v zvezi z obrambnimi pripravami,
– ki vsebujejo ponudbe za javna naročila, dokler ni objavljen izid izbirnega postopka,
– ki jih kot poslovno skrivnost določi generalni direktor,
– ki so po zakonu ali drugih predpisih opredeljeni kot tajni.
Za poslovno skrivnost se štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Podrobnejše določbe o poslovni skrivnosti, načinu njenega varovanja in odgovornosti oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost, določi generalni direktor s posebnim aktom.
Z aktom iz prejšnjega odstavka morajo biti seznanjeni delavci javnega podjetja, člani organov javnega podjetja in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost.

Dokumente in podatke o poslovanju družbe, ki so poslovna skrivnost, lahko sporočajo drugim le generalni direktor ali osebe, ki so za to posebej pooblaščene.

Splošni akti javnega podjetja so statut, pravilniki, poslovniki, organizacijski in drugi akti, s katerimi se urejajo razmerja, pomembna za delo in poslovanje javnega podjetja.

Pobude za spremembe in dopolnitve statuta se pošljejo generalnemu direktorju, ki jih po proučitvi posreduje ustanovitelju v soglasje in nato nadzornemu svetu v sprejem.
Pobude za sprejem, spremembe in dopolnitve pravilnikov se pošljejo generalnemu direktorju, ki jih po proučitvi posreduje nadzornemu svetu v sprejem.
Organizacijske in tehnološke akte, pomembne za delo in poslovanje javnega podjetja, sprejema generalni direktor.
Generalni direktor lahko vedno vloži pobudo za sprejem, spremembo ali dopolnitev splošnega akta po svoji presoji.

Javno podjetje vodi poslovne knjige v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94) po računovodskih standardih za javna podjetja.
Poslovne načrte in letna poročila predloži v obravnavo in sprejem generalni direktor.

Računovodske izkaze in računovodsko poslovanje daje javno podjetje v redno letno revizijo.

Javno podjetje je ustanovljeno za nedoločen čas.

Javno podjetje lahko preneha le iz razlogov in po postopku, določenim z zakonom.

Ustanovitelj imenuje generalnega direktorja in njegova namestnika v 30 dneh po sprejetju tega statuta.
Člane nadzornega sveta se imenuje v 30 dneh po sprejetju tega statuta.
Organi in komisije Pošte Slovenije, d.o.o. nadaljujejo z delom v skladu s svojimi pristojnostmi do imenovanja novih organov in komisij.

Vpis reorganizacijskih sprememb prijavi za vpis v sodni register sedanji direktor.

Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko preneha veljati statut Pošte Slovenije, d.o.o. (Uradni list RS, št. 3/95).
Drugi splošni akti družbe iz 18. člena sklepa o preoblikovanju Pošte Slovenije, d.o.o. v javno podjetje (Uradni list RS, št. 11/98) se uporabljajo še naprej kot splošni akti javnega podjetja, kolikor niso v nasprotju s statutom. Kolektivna pogodba ptt prometa se v javnem podjetju uporablja do sprejema kolektivne pogodbe poštne dejavnosti.

Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k statutu Pošte Slovenije, d.o.o., na 64. seji z dne 4. 6. 1998 pod št. 347-01/98-3.