Na podlagi 93. člena zakona o visokem šolstvu (Urad-ni list RS, št. 67/93 13/94 – odl. US, 39/95 – odl. US, 18/98 – odl. US in 35/98 – odl. US) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o sofinanciranju bivanja študentov
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik ureja pogoje, standarde in normative za sofinanciranje bivanja študentov ter način zagotavljanja proračunskih sredstev in njihovo namensko porabo.
II. SOFINANCIRANJE
1. Pogoji
2. člen
Sofinancira se bivanje študentov v študentskih oziroma dijaških domovih, ki so ustanovljeni kot javni zavodi, zavodi s pravico javnosti oziroma zasebni zavodi, registirani za dejavnost študentskih domov (v nadaljnjem besedilu: študentski domovi), če sprejemajo študente po določilih tega pravilnika.
Sofinancira se lahko tudi bivanje študentov pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih prek študentskih domov oddajajo v najem (v nadaljnjem besedilu: zasebniki).
2. Standardi in normativi
3. člen
Iz proračuna Republike Slovenije se sofinancira bivanje študentov v študentskih domovih, ki študentom zagotavljajo:
– opremljeno sobo, skupne in pomožne prostore,
– vzdrževanje stavbe, opreme in napeljav po sanitarno-tehniških predpisih,
– električno energijo za razsvetljavo in druge osebne potrebe,
– hladno in toplo vodo za osebne potrebe,
– posteljno perilo,
– vzdrževanje reda in čistoče v skupnih in pomožnih prostorih,
– ogrevanje prostorov v skladu s predpisi,
pri zasebnikih pa, če izpolnjujejo enake pogoje, razen skupnih prostorov in posteljnega perila.
4. člen
Pri sofinanciranju bivanja študentov se upošteva nastanitvena cena v študentskih domovih, sestavljena iz:
1. stroškov investicijskega vzdrževanja stavb in opreme,
2. materialnih stroškov, ki zajemajo
– tekoče vzdrževanje stavb in opreme,
– stroške porabljene energije po cenah za ustrezno kategorijo odjemalcev v javnem omrežju,
– stroške porabljene vode in kanalščine po cenah za ustrezno kategorijo odjemalcev,
– nespecificirane materialne stroške, in sicer 20% stroškov iz prve, druge in tretje alinee,
– stroške za odpravljanje zapisniško ugotovljene škode, če jih ni mogoče izterjati od povzročiteljev,
3. stroškov za plače s prispevki, davki in delovno uspešnostjo, ki jo letno določi Vlada Republike Slovenije, in sicer za zaposlene za nastanitveno dejavnost, ter sredstva za osebne prejemke zaposlenih.
5. člen
Ministrstvo za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) študentskim domovom sofinancira stroške iz 1. in 3. točke 4. člena, in sicer:
– stroške investicijskega vzdrževanja po odobrenem programu investicijsko-vzdrževalnih del,
– plače in osebne prejemke za nastanitveno dejavnost v obsegu 0,037 količnika na študenta mesečno, 12 mesecev letno; pri izračunu se upoštevajo izhodiščna vrednost bruto plače za prvi tarifni razred, kot velja za negospodarske dejavnosti, povprečni davki in prispevki delodajalca ter odstotek za delovno uspešnost, kot ga za posamezno obdobje določi Vlada Republike Slovenije.
6. člen
Študentje v študentskih domovih plačujejo stroške v skladu s sklepi organa upravljanja študentskega doma.
Stroški, za katere se sredstva zagotavljajo iz javnih oziroma drugih namenskih sredstev, se študentom ne smejo zaračunavati.
7. člen
O številu postelj in sredstvih, ki so na voljo za sofinanciranje bivanja študentov pri zasebnikih, ministrstvo obvesti študentske domove vsako leto najkasneje do 15. marca.
Študentski domovi najkasneje v dveh tednih po prejemu obvestila objavijo razpis za najem bivalnih zmogljivosti.
8. člen
Sredstva za sofinanciranje bivanja pri zasebnikih se zagotavljajo najmanj za 10 mesecev letno.
9. člen
V skladu s proračunskimi možnostmi ministrstvo lahko sofinancira tudi obštudijske dejavnosti študentov, opredeljene v programu, ki ga sprejme študentski svet stanovalcev.
3. Izplačevanje in namenska poraba
10. člen
Ministrstvo in študentski domovi, razen zasebnih zavodov, o sofinaciranju sklepajo letne pogodbe.
Ministrstvo in študentski domovi – zasebni zavodi o sofinaciranju sklepajo koncesijske pogodbe.
11. člen
Poleg natančnih podatkov o zmogljivostih, namenjenih za bivanje študentov, morajo študentski domovi ministrstvu mesečno pošiljati:
– seznam študentov, ki so sklenili nastanitveno pogodbo,
– seznam študentov, ki so sklenili aneks k pogodbi,
– seznam študentov, ki jim je pogodba potekla in je ni mogoče več podaljšati, ker so že izrabili vse možnosti za podaljšanje bivanja,
– ter seznam izseljenih in datume izselitve.
Seznami se pripravljajo posebej za študente v študentskem domu in posebej za tiste pri zasebnikih.
Pošiljajo se do 20. dneva v mesecu.
III. UGOTAVLJANJE POGOJEV ZA SOFINANCIRANJE
1. Pisarne za študentske domove
12. člen
Za vsako območje, v katerem je sedež enega ali več visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu: visokošolsko središče), visokošolski zavodi oziroma študentski domovi organizirajo skupno strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: pisarna za študentske domove) za ugotavljanje pogojev za sofinanciranje.
13. člen
Pisarne za študentske domove morajo vse postopke za ugotavljanje pogojev za sofinanciranje voditi po pravilih, ki jih ob upoštevanju predpisov o upravnem postopku sporazumno določijo visokošolski zavodi in študentski domovi iz vseh visokošolskih središč.
Pravila morajo vsebovati tudi določbe o skupnem razpisu za sprejem in podaljšanje bivanja, načinu in rokih za prijavljanje na razpis ter rokih za pošiljanje dokazil.
Študent ima pravico do pritožbe. Pravočasno vložena pritožba zoper odločitev zadrži njeno izvršitev.
Zoper dokončno odločitev v zvezi s pritožbo se lahko sproži spor pred sodiščem, pristojnim za delovne in socialne spore, v petnajstih dneh po vročitvi, kar ne zadrži njene izvršitve.
14. člen
Pisarna za študentske domove mora ministrstvu mesečno pošiljati:
– seznam študentov, ki prosijo za sprejem, in seznam uvrščenih,
– seznam študentov, ki prosijo za podaljšanje bivanja, in seznam uvrščenih,
– sezname študentov, ki jim je bil izdan sklep o vselitvi,
– fotokopije računov za materialne stroške,
letno pa poročilo o opravljenem delu in obračun svojega poslovanja.
Seznami iz prejšnjega odstavka se pošiljajo do 20. dneva v mesecu.
15. člen
Ministrstvo bo sofinanciralo delo pisarne za študentske domove. Pri tem bo upoštevalo število študentov, ki prosijo za sprejem ali podaljšanje bivanja, in upravičene materialne stroške.
Pravice in obveznosti ministrstva in visokošolskega zavoda oziroma študentskega doma, ki organizira pisarno za študentske domove, se uredijo v pogodbi.
2. Seznami študentov
2.1. Pogoji za uvrščanje
16. člen
Na seznam se lahko uvrsti študent, ki izpolnjuje tele pogoje:
1. je državljan Republike Slovenije,
2. ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij,
3. ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ni zaposlen ali iskalec zaposlitve,
4. povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju,
5. ima stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
6. ni bil izključen iz študentskega oziroma dijaškega doma.
Izjemoma je lahko na seznam uvrščen tudi študent, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km.
– če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali
– če nima več kot dvakratne možnosti javnega prevoza dnevno ali
– če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka v študentskem domu lahko prebiva tudi spremljevalec študenta invalida, če je po posebnih predpisih do njega upravičen.
2.2. Merila za sprejem
1. Uspešnost študija
17. člen
Študentom, vpisanim v prvi letnik visokošolskih zavodov, se upošteva uspeh pri maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku srednje šole. Če se je študent vpisal na visokošolski zavod brez mature ali zaključnega izpita, se upoštevata uspeha zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole.
Uspeh se točkuje tako, da se vsota uspeha pri maturi ali zaključnem izpitu in povprečne ocene zadnjega letnika oziroma zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole pomnoži z 18. Zbrati je mogoče največ 180 točk.
Uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu se točkuje takole:
----------------------------------------------------------
Ocene pri maturi Ocene pri zaključnem izpitu Točke
----------------------------------------------------------
23–34 18–20 5
18–22 14–17 4
13–17 10–13 3
10–12 8–9 2
----------------------------------------------------------
Študentom, vpisanim v drugi ali višji letnik, in študentom podiplomskega študija se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija.
Uspeh se točkuje tako, da se povprečna ocena pomnoži z 20. Zbrati je mogoče največ 200 točk.
Ne glede na povprečno oceno dobi študent, ki ponavlja letnik ali zamenja študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, 60 točk.
Študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel(a) med študijem otroka pri sebi, se prišteje še 50% točk, dodeljenih za uspeh.
2. Izjemen uspeh in obštudijske dejavnosti
18. člen
K točkam za učni ali študijski uspeh se prišteje še 50 točk, če študent predloži dokazilo o:
– maturitetnem spričevalu s pohvalo ali
– mednarodni nagradi za umetniške dosežke ali
– statusu kategoriziranega vrhunskega športnika in uvrstitvi do osmega mesta na evropskem ali svetovnem prvenstvu, univerziadi ali olimpiadi in ni starejši kot 25 let, ko prvič vloži prošnjo za sprejem, ali
– pohvali ali medalji na mednarodni olimpiadi znanja.
K točkam za učni ali študijski uspeh se prišteje še 30 točk, če študent priloži dokazilo o:
– državni nagradi za umetniške dosežke ali
– statusu kategoriziranega vrhunskega športnika in uvrstitvi do tretjega mesta na državnem prvenstvu in ni starejši kot 25 let, ko prvič vloži prošnjo za sprejem, ali
– zlatem priznanju na državnem tekmovanju iz znanja.
Pri dodeljevanju točk se upošteva le eno dokazilo, in sicer tisto, ki je za študenta ugodnejše.
3. Materialni položaj
19. člen
Materialni položaj se točkuje tako, da se razlika med 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji in povprečnim bruto dohodkom na člana družine, izraženim v odstotkih, pomnoži z 1,7.
4. Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija
20. člen
Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija se točkuje tako, da se število kilometrov pomnoži z 0,7. Zbrati je mogoče največ 100 točk.
5. Posebne socialne, zdravstvene razmere študenta in drugo
21. člen
Če študent predloži dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, specialistični zdravstveni zavod, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem in zdravstvenem položaju (brez staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80% invalid, težak bolnik, težke socialne razmere, nezaposleni starši oziroma skrbniki), o tem, da je stalno prebivališče več kot 25 km oddaljeno od kraja študija in da nima več kot dvakratne možnosti javnega prevoza dnevno, se mu po individualni obravnavi lahko prišteje še do 50% točk, dodeljenih za materialni položaj.
22. člen
Študentom, otrokom padlih v vojni za Slovenijo, ki niso starejši kot 27 let, ko prvič vložijo prošnjo za sprejem, se k točkam za materialni položaj prišteje še 50 točk.
6. Dodatno razvrstitveno merilo
23. člen
Če ima po merilih iz 17., 18., 19., 20., 21. in 22. člena tega pravilnika več študentov enako število točk, se razvrstijo na seznam glede na uspešnost študija.
2.3. Merila za podaljšanje bivanja
24. člen
Na seznam za podaljšanje bivanja se lahko uvrsti, kdor ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, oziroma kdor ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ni zaposlen ali iskalec zaposlitve.
25. člen
Bivanje se podaljšuje toliko časa, kot traja en dodiplomski študijski program in do dvanajst mesecev po koncu zadnjega semestra oziroma en podiplomski študijski program.
Bivanje se lahko izjemoma podaljša tudi študentom:
– ki jim je bil podaljšan status študenta in predložijo dokazila iz 21. člena tega pravilnika, in sicer največ za eno leto,
– ki so med študijem izrabili pravico do enkratnega ponavljanja ali zamenjali študijski program ter priložijo dokazilo o manjkajočih študijskih obveznostih oziroma potrdilo mentorja, da morajo biti zaradi narave diplomske naloge navzoči v kraju študija, in sicer največ za šest mesecev,
– zaradi materinstva,
– ki so končali višješolski študij in ga nadaljujejo po visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu v skladu z merili za prehode.
Določba prvega odstavka velja za študenta, ki je uvrščen na seznam za sprejem v prvem letniku študija. Bivanje se sorazmerno skrajša glede na to, kateri letnik obiskuje, ko se prvič vseli v študentski dom. Izjeme veljajo le v primerih, navedenih v drugem odstavku.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Ne glede na določbo iz 7. člena tega pravilnika ministrstvo študentske domove obvesti o številu postelj in sredstvih za sofinanciranje v študijskem letu 1998/99 v sedmih dneh po uveljavitvi tega pravilnika.
27. člen
Visokošolski zavodi in študentski domovi iz vseh visokošolskih središč morajo sprejeti pravila za ugotavljanje pogojev za sofinanciranje najkasneje v tridesetih dneh po uveljavitvi tega pravilnika.
28. člen
Dokler visokošolski zavodi oziroma študentski domovi iz visokošolskega središča ne organizirajo pisarne za študentske domove, izpolnjevanje pogojev za sofinanciranje ugotavljajo za visokošolsko središče
– v Ljubljani Univerza v Ljubljani,
– v Mariboru Študentski domovi v Mariboru,
– v Kranju Dijaški in študentski dom Kranj,
– na Obali Visokošolsko središče v Kopru.
Ministrstvo sklene pogodbo o sofinanciranju z zavodi iz prejšnjega odstavka najkasneje v tridesetih dneh po uveljavitvi tega pravilnika.
29. člen
Za študente, ki bivajo v študentskih domovih ali so prosili za sprejem vanje po prejšnjih predpisih, in za študente, ki bivajo pri zasebnikih iz drugega odstavka 2. člena, se postopki nadaljujejo po tem pravilniku.
30. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 403–7/98
Ljubljana, dne 17. junija 1998.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo in šport
