Na podlagi 17. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet občine Šentjernej na 36. redni seji dne 25. 5. 1998 sprejel

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/91 in Uradni list RS, št. 15/98, v nadaljnjem besedilu: odlok) se v delu, ki določa posebna in dodatna merila in pogoje v ureditvenem območju I. historično jedro naselja Šentjernej spremeni in dopolni tako, da se v morfološki enoti 284 I/ A ožje območje historičnega jedra (merila in pogoji zanjo določeni v 94. členu sprejetega odloka) opredeli ožja morfološka enota 284 I/ A del – del ožjega območja historičnega jedra in zanjo določi pogoje urejanja, določene s tem odlokom.
Strokovne podlage za določitev pogojev urejanja v tej morfološki enoti predstavljajo urbanistično-arhitekturne rešitve, pridobljene z vabljenim natečajem ter zaključno poročilo natečajne komisije s priporočili za pripravo odloka.

Morfološka enota 284 I/ A del – del ožjega območja historičnega jedra:
Pogoji glede vrste posegov v prostor:
1. Dovoljene so adaptacije, dozidave ali preureditve, ki bodo usklajene s kvalitetno zasnovo obstoječih objektov oziroma ki bodo (v oblikovnem in funkcionalnem smislu) izboljšale sedanje stanje ob pogoju, da le-te niso v nasprotju z ostalimi določili sprejetega odloka.
2. Provizoriji (dotrajane mehanične delavnice, skladišče ob Kobili, prizidki h gostilni in občini) ter oblikovno neprimerni prizidki se odstranijo.
3. Novogradnje so dovoljene ob upoštevanju določil tega odloka.
Pred vsakim posegom v teren na celotnem območju je treba zagotoviti arheološke raziskave, ki lahko obsegajo arheološki nadzor ob izkopu gradbene jame, uporabo nedestruktivnih geofizikalnih metod, izjemoma sondažno vrednotenje terena ali zavarovalno izkopavanje.
Pogoji glede namembnosti objektov:
1. Drobna trška struktura naj načeloma ohranja oziroma vzpostavlja (pri novih objektih) javne programe v pritličjih in stanovanja v nadstropjih in podstrešjih. Dovoljene so mestotvorne javne dejavnosti kot: storitvene dejavnosti, trgovine, upravne funkcije, gostišča, razstavišča in vse dejavnosti, ki bodo osvežile podobo jedra in pospešile turistični razvoj.
2. Obrtne in proizvodne dejavnosti, skladišča nad 50 m2 oziroma dejavnosti, ki nase vežejo večji promet s tovornimi vozili niso dovoljene.
3. Večja obstoječa oziroma bodoča struktura lahko ohranja oziroma vzpostavlja (pri novih objektih) samo javne programe, ki bodo oblikovali občinski upravno-kulturni center (državna in lokalna uprava, kulturni dom z večjo dvorano, galerija, knjižnica ipd.).
Urbanistično-arhitektonski in morfološki pogoji:
1. Ohranjata in prenavljata naj se oba obcestna niza pozidave in varuje celoten historični prostor in plato cerkve. Ohranja naj se dovoz do Šmalčje vasi in mestno parkiranje, ki se naj prilagodi novim ureditvam.
2. Vsi ostali obstoječi objekti in programi se lahko spreminjajo oziroma urejajo po ostalih določilih tega odloka.
3. Obcestna pozidava ob regionalni cesti R 332 se naj preoblikuje v bolj urejeno urbano strukturo; sedanje višine objektov se naj ob rekonstrukciji oziroma prenovi objektov prilagajajo višini: pritličje in nadstropje.
4. Nova zazidava naj upošteva značilno trško arhitekturo naselja in naj bo v južnem, bolj trškem delu območja drobnejša in bolj strnjena, severnem delu območja pa lahko tudi večjih gabaritov.
5. Nova zazidava naj se naslanja na enotno pravokotno mrežo, ki jo določa postavitev cerkve. Posamezne dozidave naj upoštevajo obstoječe smeri in zgodovinsko geometrijo stavb, na katere se navezujejo.
6. Arhitektura naj bo preprostih, podolgovatih oblik in razvita praviloma v vodoravni smeri, brez nepotrebnih višinskih poudarkov. Višina novih stavb naj ne presega višine (klet) pritličje, nadstropje in mansarda razen izjemoma v severnem delu območja. Streha naj bo pomemben motiv v oblikovanju prepoznavnosti trškega prostora.
7. Parkirišče severno od upravne stavbe naj se obravnava sorodno kot parkovna površina (vrste dreves, zasloni grmovnic, travne plošče, pesek ipd.) in ureja kot večnamenski prostor brez ovir.
8. Javne površine se tlakujejo z naravnimi gradivi (kamen, prod, izjemoma beton), ceste se asfaltirajo ali tlakujejo. Zelenice se zatravijo in parkovno urejajo z rastrsko ali nepravilno razmeščeno grmovno in drevesno vegetacijo.
9. V območju poteka regionalne ceste R 332 je treba ob rekonstrukcijah oziroma prenovah obstoječih objektov ali gradnji novih upoštevati predvideno rekonstrukcijo ceste in križišča, skupaj s pločnikom in pripadajočimi javnimi ureditvami.
10. Območje vzdolž potoka Kobila naj se izoblikuje v krajinsko potezo postopoma z majhnimi, nezahtevnimi ureditvami, ki naj odsevajo značaj dejavnosti v svojem zaledju. Uporabljajo naj se praviloma razpoložljiva naravna gradiva kot so les v vseh oblikah, pesek in kamen.

Območje ME 284 I/ A del – del ožjega območja historičnega jedra se, glede posebnih pogojev urejanja in oblikovanja prostora, razdeli na dve morfološki podenoti:
– ME 284 I/A – del: 1 – jug (južni, centralni del), kjer naj se razvije bolj gosta struktura iz manjših sklopov;
– ME 284 I/A – del: 2 – sever (severni, prehodni del območja v odprt prostor), kjer naj bo struktura bolj redka, sestavljena iz večjih sklopov.
A) Splošni pogoji v ME 284 I/A – del: 1 – jug:
1. Način prostostoječe zidave v samostojnih sklopih, ki jih povezuje odprt in povezan javni prostor manjših trgov, naj se ohranja.
2. Osrednji del naj tvori večji (cerkveni) trg med cerkvijo, Zagorčevo hišo (skupaj s predvideno nadomestno gradnjo vzdolž Kobile), občinsko stavbo in dozidanim župniščem.
3. V območju nekdanjega pokopališča ob župnijski cerkvi niso dovoljeni nikakršni posegi v teren.
4. Oblikovanje fasad naj bo usklajeno s tradicionalnim, izjemoma tudi bolj sodobno. Uporabijo naj se avtohtona gradiva in (lahko tudi močne) barve zemeljskih odtenkov (oker, opečna itn.). Strehe naj bodo opečne ali druge rdeče simetrične dvokapnice z naklonom 35 do 45 stopinj, kar ne velja za bivši Iskrin poslovni objekt.
B) Pogoji za predvidene posamezne ureditve v ME 284 I/A – del: 1 – jug:
5. Cerkveni plato se ohranja, površina naj bo zatravljena z urejeno (peščeno) potjo okoli cerkve. Zid, ki loči plato od nižjega nivoja, se sanira, od zidu proti severu je dopustna ureditev zložnega stopnišča kot ambienta za prireditve na trgu. Parkiranje pri cerkvi ni dovoljeno; v sklopu ureditve cerkvenega platoja se naj izvede fizična prepreka.
6. Cerkveni trg (ob občini) naj se tlakuje in opremi z ulično opremo, na trg se postavi obeležje žrtvam 2. svetovne vojne kot primeren prostorski poudarek in usklajeno z ostalimi trškimi ureditvami in opremo (fontana, klopi, luči itn.).
7. Proti severu naj se zazidava konča največ štiri metre naprej od stavbne črte obstoječega objekta Iskre. Vmesni prostori in prostori pred posameznimi stavbami naj bodo različno urejeni, skladno z naravo in pomenom dejavnosti. Morfološka enota naj se postopoma preoblikuje v sestoj raznolikih, manjših ambientov.
8. Župnišče se lahko dozida s stavbo v obliki črke L tako, da se proti cerkvi izoblikuje atrij. Dozidava naj se načeloma poravna z linijo čela obstoječe stavbe na severu in lahko sega največ do zahodnega roba severne kapele na zahodu. Proti jugu naj bo odmik objekta od obzidja najmanj 2 m. Vhod v župnišče se uredi s severne strani. Maksimalna višina prizidave je lahko vkopana klet+P+1, vendar je lahko venec višje od obstoječega na župnišču oziroma 9 m do venca. Streha objekta naj bo v naklonu od 38 do 45 stopinj oziroma usklajena z obstoječo.
9. Prizidek h gostilni Majzelj se naj ob rekonstrukciji križišča odstrani. Vzhodno čelno fasado, ki se bo odprla, je treba oblikovati kot glavno fasado in usklajeno z južno fasado objekta.
10. Prizidki k stavbi občine (nekdanje župnišče) se naj odstranijo, fasade pa usklajeno prenovi.
11. Nekdanji poslovni objekt Iskre se programsko in oblikovno preoblikuje. Prenavlja se lahko postopno, vendar po enotnem načrtu za prenovo celotnega objekta z natančno opredeljeno faznostjo posameznih prenov-posegov na objektu. Dovoljena je nadomestitev objekta z novim s podobnimi dimenzijami in postavitvijo v prostor.
12. Stara Majzljeva hiša naj se ustrezno prenovi in revitalizira.
Pogoji v ME 284 I/A – del: 2 – sever:
1. Nova zidava, dozidave ali druge spremembe tlorisov objektov naj se naslanjajo na pravokotno regulacijsko mrežo s poudarjeno smerjo vzhod-zahod. Gradbene črte naj se praviloma izmikajo v manjših odmikih.
2. Prostor naj se preoblikuje v večjih sklopih stavb in odprtega prostora. Zagotovijo naj se čim bolj nemoteni prehodi iz bolj strnjene, drobnejše strukture v odprto krajino velikega merila.
3. Proti potoku naj se hrani več razpoložljivega prostora, proti Trubarjevi ulici naj se prevelika vrzel zoži z manjšo, prostostoječo mestno stavbo.
4. Oblikovanje objektov je lahko bolj sodobno, za fasade pa naj se uporabijo avtohtona gradiva. Strehe so lahko opečne ali druge temne kritine (grafitno sive) v naklonih 15 do 45 stopinj.

V fazi izdelave lokacijske dokumentacije je potrebno h konkretnim rešitvam posegov na obravnavanem območju pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Spomeniško varovane objekte se lahko prenavlja le v skladu s smernicami varstva kulturne dediščine.

Meja območja morfoloških enote ME 284 I/B širše območje historičnega jedra se zmanjša in je razvidna iz grafičnega dela tega odloka.

Pogoji urejanja, določeni v ureditvenem načrtu Potok Kobila v Šentjerneju (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/97) se na območju obeh morfoloških enot (ME 284 I/A – del: 1 - jug in 2 - sever) dopolnijo s pogoji, določenimi v predhodnih členih tega odloka.

Meje območij spremenjenih morfoloških enot so prikazane v grafičnem delu M 1:2880 in so sestavni del tega odloka.

Ti prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled v prostorih Občine Šentjernej.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.