Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o policiji (ZPol)
Razglašam zakon o policiji (ZPol), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. junija 1998.
Št. 001-22-64/98
Ljubljana, dne 29. junija 1998.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O POLICIJI (ZPol)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki opravlja naloge, določene v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.
2. člen
Ministrstvo za notranje zadeve v razmerju do policije:
– določa razvojne, organizacijske, kadrovske in druge temeljne usmeritve za delo policije;
– pripravlja letne finančne načrte nabav policije, nadzira njihovo izvrševanje in izvaja finančno poslovanje policije;
– izvaja naloge investicijske dejavnosti in investicijskega vzdrževanja nepremičnin v uporabi policije ter izvaja načrt nabav;
– koordinira in usklajuje projektiranje, gradnjo in vzdrževanje informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije ter skrbi za njegovo skladnost s sistemi drugih državnih organov;
– usmerja in nadzoruje izvajanje nalog policije in
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše način in oblike izvajanja pooblastil ministrstva v razmerju do policije ter določi pooblastila delavcem ministrstva, posebej pooblaščenim za nadzor nad izvajanjem nalog policije. Za izvajanje določenih nalog nadzora lahko minister zadolži tudi posamezne policiste.
II. NALOGE IN ORGANIZACIJA POLICIJE
3. člen
Naloge policije so:
– varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;
– preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom;
– vzdrževanje javnega reda;
– nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet;
– varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
– opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih;
– varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
– varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno;
– izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.
4. člen
Policijo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje.
Sedež policije je v Ljubljani.
5. člen
Policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave.
Generalnega direktorja policije nadomešča namestnik.
Generalnega direktorja policije in namestnike imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra.
Generalni direktor policije je za svoje delo in delo policije odgovoren ministru.
6. člen
Generalna policijska uprava opravlja naslednje naloge:
– spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere, ugotavlja stanje na področju izvrševanja policijskih nalog, vodi, usmerja in usklajuje delo policijskih uprav, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč, nadzoruje njihovo delo, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti sistema in metod dela, skrbi za delovanje policije v izrednem stanju ali v vojni, skrbi za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije;
– ukrepa na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, mejnih zadev in tujcev, javnega reda v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju, in odloča na drugi stopnji v zadevah prehajanja čez državno mejo;
– organizira, vodi in izvaja varovanje določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov;
– opravlja kriminalistično tehnična in laboratorijska raziskovanja ter daje strokovna mnenja s tega področja;
– skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije;
– sodeluje s policijami tujih držav in z mednarodnimi organizacijami s področja dela policije;
– zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela policije ter upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom policije;
– skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu policije, o aktualnih varnostih vprašanjih in varnostih razmerah;
– skrbi za zaposlovanje policistov in drugih delavcev v policiji, jih razporeja ter organizira in vodi strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
– predlaga in izvaja finančne načrte in predlaga načrte nabav policije, upravlja in skrbi za tekoče vzdrževanje zgradb, naprav in opreme, zagotavlja oskrbo policijskih enot, odloča o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev policije ter opravlja naloge na področju pisarniškega poslovanja;
– določa sistemizacijo, standardizacijo in tipizacijo materialno-tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove opreme;
– v okviru odobrenih finančnih sredstev načrtuje, razporeja in skrbi za racionalno in namensko porabo;
– opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
Naloge generalne policijske uprave opravljajo notranje organizacijske enote. Vodje notranjih organizacijskih enot imenuje minister na predlog generalnega direktorja policije. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni generalnemu direktorju policije.
Če generalna policijska uprava ugotovi, da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske uprave in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
Generalna policijska uprava lahko neposredno prevzame posamezno nalogo ali vrsto nalog iz pristojnosti policijske uprave, kadar oceni, da je to potrebno.
7. člen
Policijska uprava je območna organizacijska enota policije, ustanovljena na določenem območju države.
Policijske uprave, njihovo območje in sedež določi vlada.
8. člen
Policijsko upravo vodi direktor. Direktorja policijske uprave imenuje in razrešuje minister na predlog generalnega direktorja policije.
Direktor policijske uprave je za svoje delo in za delo policijske uprave odgovoren generalnemu direktorju policije.
9. člen
Policijska uprava opravlja naslednje naloge:
– usklajuje in usmerja delo policijskih postaj, jim daje strokovna navodila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč;
– odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom;
– zagotavlja izvajanje nalog s področja javnega reda, ko je potrebno usklajeno delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve javnega reda;
– zagotavlja in izvaja določene naloge s področja urejanja in nadzora prometa, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave;
– opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb in objektov;
– zagotavlja in izvaja določene naloge za mejno kontrolo in varovanje državne meje;
– izvaja postopke s tujci;
– sodeluje z obmejnimi policijskimi organi sosednjih držav;
– izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja čez državno mejo;
– opravlja določene naloge s področja delovanja policije v izrednem stanju ali v vojni;
– izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije;
– opravlja določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, finančnih in materialnih zadev, tekočega vzdrževanja objektov in materialno-tehničnih sredstev;
– opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
Policijska uprava opravlja naloge v notranjih organizacijskih enotah. Vodje notranjih organizacijskih enot imenuje generalni direktor policije na predlog direktorja policijske uprave. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni direktorju policijske uprave.
Če policijska uprava ugotovi, da policijska postaja ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti komandirja policijske postaje in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
Policijska uprava lahko neposredno prevzame posamezno nalogo ali vrsto nalog iz pristojnosti policijske postaje, kadar oceni, da je to potrebno.
10. člen
Policijska postaja je območna organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali za določeno področje dela policijske uprave.
Območje in sedež policijske postaje določi minister.
11. člen
Policijsko postajo vodi komandir. Komandirja policijske postaje imenuje in razrešuje generalni direktor policije na predlog direktorja policijske uprave.
Komandir policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijski postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.
12. člen
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v policiji predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije v soglasju z vlado.
Medsebojna razmerja, odnose in način dela policijskih enot predpiše generalni direktor.
13. člen
Za občasno opravljanje določenih nalog ali za izvedbo posamezne naloge policije lahko generalni direktor policije ustanovi posebno policijsko enoto ter določi njene naloge, način delovanja in uporabe.
14. člen
Za izvajanje z zakonom določenih nalog uporablja policija vozila, plovila, oborožitev in posebno opremo.
Barvo, posebno opremo in oznake vozil ter plovil in oborožitve policije določi vlada.
15. člen
Minister, na predlog generalnega direktorja policije, določi objekte in okoliše objektov, ki jih uporablja policija in so posebnega pomena za opravljanje nalog policije, ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.
Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče policijskega objekta, ki je posebnega pomena za opravljanje nalog policije in je potrebno za uporabo takega objekta.
16. člen
Za zagotavljanje varnosti policistov, varovanje tehničnih sredstev ter opreme izvaja policija posebne ukrepe.
Vrste in način izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
17. člen
Policija se v okviru delovnega področja, določenega z zakonom, pripravlja tudi za delovanje v izrednem stanju ali vojni.
V izrednem stanju ali vojni opravlja policija naloge s svojega delovnega področja tako, da nastalim razmeram prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode dela.
O obsegu in oblikah delovanja policije v izrednem stanju ali vojni odloči Državni zbor na predlog vlade. Če se Državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, o obsegu in oblikah delovanja policije, na predlog vlade, odloča predsednik republike.
Uporabo materialno-tehničnih sredstev, infrastrukture, zemljišč in objektov policije v izrednem stanju ali vojni načrtuje policija.
18. člen
Če vlada oceni, da drugače ni mogoče zavarovati javnega reda, lahko naloži ministru, da z odredbo:
– omeji ali prepove gibanje na določenih območjih, določenih krajih ali na javnih mestih;
– prepove nastanitev v določenem kraju ali zapustitev določenega kraja.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka smejo veljati, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih so bili odrejeni.
19. člen
Policija lahko na prošnjo mednarodnih organizacij ali na podlagi meddržavnih sporazumov, katerih članica ali podpisnica je Republika Slovenija, sodeluje v tujini pri opravljanju policijskih ali drugih nevojaških nalog.
O uporabi policije za naloge iz prejšnjega odstavka odloča vlada na predlog ministra.
20. člen
Policija mora v okviru zakonskih predpisov tudi brez posebnega pooblastila, določenega v tem ali drugih zakonih, ukreniti vse, kar je potrebno, da od skupnosti ali posameznika odvrne nevarnost ali prepreči ravnanja, ki ogrožajo varnost, red in mir.
O uporabi policije po prejšnjem odstavku odloča minister.
Državni organi, gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki morajo dati policiji na razpolago tehnična sredstva in osebe, usposobljene za upravljanje z njimi, potrebna za izvršitev nalog iz prvega odstavka tega člena.
Stroški, nastali z uporabo tehničnih sredstev in opreme po prejšnjem odstavku, so stroški proračuna.
Pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev. Odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev.
21. člen
Policijske postaje in policijske uprave sodelujejo v okviru svojih pristojnosti z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti.
Policijske postaje in policijske uprave sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti oziroma k vzpodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč.
V ta namen policijske postaje in policijske uprave ter organi, organizacije in institucije iz prejšnjega odstavka sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja.
22. člen
Policija obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, če s tem ne škodi svojemu delu ali upravičenim koristim drugih.
Podatke in obvestila o izvrševanju nalog iz prejšnjega odstavka daje generalni direktor policije ali za to pooblaščen delavec.
23. člen
Policija zagotavlja pomoč državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim, zavodom, organizacijam, gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma posameznikom, ki imajo na podlagi zakona javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij uprave (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), če pri izvrševanju svojih nalog naletijo na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakujejo.
24. člen
Policija zagotavlja pomoč iz prejšnjega člena na podlagi pisnega zahtevka upravičenca, kadar okoliščine tak pisni zahtevek brez škode zaradi odlašanja časovno dopuščajo.
Upravičenec mora zahtevek iz prejšnjega odstavka poslati pristojni policijski postaji najmanj tri dni pred opravljanjem nalog. V zahtevku morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih je potrebno zagotoviti pomoč policistov, in zakonska podlaga, na kateri temelji zahteva.
25. člen
Pred začetkom opravljanja nalog upravičenca morajo policisti opozoriti zavezanca ali druge osebe, da bodo zoper njih uporabili prisilna sredstva, če bodo ovirali opravljanje nalog upravičenca.
Policisti ne smejo sami opravljati dejanj, za opravljanje katerih je pristojen upravičenec.
26. člen
V primerih, ko policisti pri zagotavljanju pomoči iz prejšnjega člena pričakujejo upiranje ali ogrožanje večjega števila oseb, lahko do izvršitve naloge upravičenca prepovejo gibanje in zadrževanje na določenem območju ali v določenem objektu.
Osebe, ki ovirajo ali poskušajo ovirati opravljanje upravnih nalog upravičenca ali ogrožajo življenje ljudi, lahko policisti odstranijo oziroma ukrepajo v skladu z zakonom.
27. člen
Posameznik ima pravico pomagati policiji pri opravljanju z zakonom določenih nalog.
Posameznik, ki policiji pomaga in se pri tem poškoduje, zboli ali izgubi delovno zmožnost, je upravičen do vseh pravic in prejemkov, ki izhajajo iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, do katerih je upravičen policist v primeru nesreče pri delu.
Osnova za odmero pravic iz prejšnjega odstavka je posameznikova povprečna plača oziroma povprečna plača na delovnem mestu policista v zadnjem letu pred nastankom poškodbe, če je to zanj ugodneje ali če ni v delovnem razmerju.
Če posameznik pri pomoči policiji izgubi življenje, so njegovi družinski člani upravičeni do družinske pokojnine.
Družinski člani posameznika iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi do enkratne denarne pomoči v višini šestih mesečnih povprečnih plač tega posameznika oziroma povprečne plače na delovnem mestu policista v preteklem letu, če je to zanje ugodneje.
Posameznik, ki je pomagal policiji, ima pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči.
Če se uvede zoper posameznika kazenski ali odškodninski postopek, ki je v zvezi z dano pomočjo, mu policija zagotovi strokovno pravno pomoč v tem postopku.
Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje pravic iz prejšnjih odstavkov tega člena, zagotovi država.
28. člen
Če posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko ob vseh pravnih in drugih sredstvih za varstvo svojih pravic in svoboščin, ki jih ima na razpolago, v roku 30 dni pritoži tudi na policijo.
Pri reševanju pritožbe iz prejšnjega odstavka sodelujejo predstavniki javnosti in sindikata.
Policija mora na pritožbo odgovoriti v roku 30 dni po prejemu pritožbe.
Način in postopek reševanja pritožb predpiše minister.
III. POLICIJSKA POOBLASTILA
29. člen
Pri opravljanju nalog policije imajo policisti pooblastila, določena s tem in z drugimi zakoni (v nadaljnjem besedilu: policijska pooblastila).
Način izvajanja policijskih pooblastil predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
30. člen
Policisti so pri opravljanju nalog dolžni ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.
Policisti lahko omejijo človekove pravice in temeljne svoboščine le v primerih, določenih z ustavo in zakoni.
Policija ima svoj kodeks etike.
Policisti so dolžni ob vsakem času preprečevati nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, osebna varnost ali premoženje ljudi.
31. člen
Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, jo imajo pravico in dolžnost nositi v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
Uniformo, položajne oznake in simbole policije določi vlada.
Kadar policisti opravljajo naloge v civilni obleki, se morajo pred tem legitimirati s službeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se morajo ustno predstaviti kot policisti. Takoj, ko je možno, pa se morajo legitimirati s službeno izkaznico.
32. člen
Policisti imajo pravico in dolžnost imeti in nositi orožje ter strelivo v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
33. člen
Pri opravljanju nalog smejo policisti opozarjati, ukazovati, ugotavljati identiteto in izvesti identifikacijski postopek, varnostno preverjati osebe, vabiti, opraviti varnostni pregled, prepovedati gibanje, opraviti protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij, prijeti in privesti osebo, pridržati osebo, odrediti strožji policijski nadzor, zaseči predmete, vstopiti v tuje stanovanje in v tuje prostore, uporabiti prevozna in komunikacijska sredstva, uporabiti tajne policijske ukrepe, prisilna sredstva ter uporabiti druga pooblastila, določena v zakonih.
34. člen
Z opozorilom policisti opozarjajo osebe, državne organe, gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, organe, organizacije in samoupravne lokalne skupnosti na okoliščine ali ravnanja, ki ogrožajo življenje, osebno varnost ali premoženje ljudi, kot tudi na splošno nevarnost.
Z ukazom policisti dajejo posameznikom, državnim organom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, organom, organizacijam in skupnostim navodila in zahteve za ukrepe in dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da bi se zavarovalo življenje ljudi, varovalo premoženje pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega ravnanja, zagotovila varnost prometa, preprečili neredi, nemiri in druge podobne kršitve javnega reda ali odvrnile škodljive posledice naravnih in drugih nesreč, v skladu z odločitvami organov, pristojnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ukaz je dovoljeno dajati le za ukrepe in dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog policije, in za toliko časa, kolikor je potrebno, da so te naloge opravljene.
35. člen
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem, videzom ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ter osebe, nad katero izvajajo pooblastila iz 41. člena tega zakona.
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe in posredujejo njene podatke tudi na upravičeno zahtevo uradnih oseb državnih organov ter subjektov z javnimi pooblastili.
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe.
Policisti smejo vzeti prstne odtise osebe, katere identitete ni mogoče ugotoviti na drug način.
Osebo iz prejšnjega odstavka lahko policisti tudi fotografirajo, zabeležijo njen osebni opis; fotografije te in pogrešane osebe pa lahko tudi objavijo.
Določila četrtega in petega odstavka tega člena veljajo tudi za identifikacijo trupel.
36. člen
Policisti lahko zaradi varovanja določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov ter v drugih primerih, določenih v zakonu, varnostno preverjajo osebe.
Varnostno preverjanje oseb je ugotavljanje morebitnih varnostnih zadržkov za delo osebe pri varovani osebi, v varovanem organu, objektu ali v okolišu, na določenem delovnem mestu, pri obravnavanju tajnih podatkov ali v drugih primerih, določenih z zakonom.
Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo.
Vlada izda predpis o varovanju določenih oseb, organov, objektov in okolišev, predpis o varovanju določenih delovnih mest in tajnih podatkov državnih organov ter predpis o kriterijih in načinu izvajanja varnostnega preverjanja oseb.
37. člen
Policisti lahko vabijo v uradne prostore osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za izvrševanje nalog, določenih z zakonom.
Pisno vabilo mora vsebovati ime in priimek vabljene osebe, čas, kraj in razlog, zaradi katerega je vabljena in v kakšni vlogi, ter opozorilo, da bo prisilno privedena, če se vabilu ne bo odzvala.
Policisti lahko vabijo osebo tudi ustno, pri čemer ji morajo sporočiti razlog, zaradi katerega je vabljena, in jo opozoriti na možnost prisilne privedbe.
38. člen
Pri opravljanju nalog, določenih z zakonom, lahko policisti v primerih, ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe, opravijo varnostni pregled te osebe.
Varnostni pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se ugotavlja, ali je ta oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne predmete.
Varnostni pregled se opravlja neposredno ali s tehničnimi sredstvi.
39. člen
Če je mogoče pričakovati, da bo na določenem območju ali v določenem objektu prišlo do ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi ali do ogrožanja premoženja večje vrednosti oziroma je do tega že prišlo, ali iz razlogov zagotavljanja varnosti določenih oseb ali objektov smejo policisti izprazniti to območje ali objekt, prepovedati dostop, ga pregledati in omejiti gibanje v njegovi neposredni bližini.
40. člen
Policisti opravijo protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij zaradi zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja v določenih prostorih, objektih, napravah, na določenih območjih in v prometu zaradi zagotavljanja varnosti določenih oseb, objektov in tajnih podatkov ali zaradi varnosti javnih shodov in prireditev.
Protiteroristični pregled obsega protibombni, kemijsko-bakteriološko-radiološki in protiprisluškovalni pregled.
Če je mogoče pričakovati, da bo v določenem prostoru, objektu, napravi, na območju ali v prometu prišlo do ogrožanja splošne varnosti ljudi ali premoženja s posebno nevarnimi sredstvi ali napravami oziroma je do tega že prišlo, smejo policisti prostor, objekt, območje ali prevozno sredstvo izprazniti, prepovedati dostop do njih in jih neposredno ali s tehničnimi sredstvi preiskati. V teh primerih lahko policisti opravijo tudi varnostni pregled.
Pri izvajanju pooblastil iz tega člena lahko policisti od pristojnega inšpekcijskega organa zahtevajo, da opravi inšpekcijsko nadzorstvo.
41. člen
S prijetjem policisti začasno omejijo gibanje določeni osebi z namenom, da jo privedejo, jo pridržijo ali opravijo kakšno drugo dejanje, določeno z zakonom.
Če je prijeta vojaška oseba, je potrebno o tem nemudoma obvestiti vojaško policijo.
Prijetje obsega tudi varnostni pregled.
42. člen
S privedbo policisti privedejo osebo v svoje uradne prostore, v uradne prostore drugega organa ali na določen kraj.
Privedba se lahko opravi na podlagi odredbe pristojnega organa. Brez odredbe se lahko privedba opravi v primerih iz 37. člena, če gre za že prijeto osebo, ali v drugih primerih, določenih z zakonom.
Pred privedbo policisti osebo seznanijo z razlogi privedbe in jo opozorijo na posledice, če se bo privedbi upirala ali skušala pobegniti.
Če se oseba privedbi upira, jo policisti privedejo prisilno.
43. člen
Policisti pridržijo osebo, ki moti ali ogroža javni red, če javnega reda ne morejo drugače vzpostaviti oziroma če ogrožanja ne morejo drugače odvrniti. Pridržanje sme trajati največ 24 ur.
Osebo, ki so jo izročili tuji varnostni organi in jo je potrebno izročiti pristojnemu organu, se sme pridržati največ 48 ur.
Pridržanje se odredi z odločbo, ki mora biti izdana in vročena pridržani osebi v roku 6 ur od odvzema prostosti. Pridržana oseba ima, dokler traja pridržanje, pravico do pritožbe zoper odločbo o pridržanju. O pritožbi mora odločiti pristojno okrožno sodišče v roku 48 ur.
Pritožba ne zadrži izvršitve pridržanja.
Pridržanje se odpravi takoj, ko prenehajo razlogi zanj.
Če je pridržana vojaška oseba, je o tem treba nemudoma obvestiti vojaško policijo.
44. člen
Ob prijetju mora biti oseba v njenem materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, obveščena, da ji je odvzeta prostost, in o razlogih za odvzem prostosti. Takoj mora biti poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je policist na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje.
Policist mora odložiti vsa nadaljnja dejanja do prihoda zagovornika, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila osebi dana možnost, da obvesti zagovornika.
Policist lahko takoj privede ali pridrži osebo oziroma opravi kakšno drugo dejanje, določeno z zakonom, če bi odlaganje onemogočilo ali otežilo izvršitev naloge.
45. člen
Tujcu, ki mu ni dovoljen vstop v državo ali mu je bil izrečen izgon oziroma odstranitev iz države, vendar ga ni mogoče takoj odstraniti, se sme v skladu z zakonom odrediti bivanje pod strožjim policijskim nadzorom v objektu, določenem za ta namen, za čas, ki je nujno potreben za njegovo odstranitev iz države.
46. člen
Policisti zasežejo predmete na podlagi odredbe pristojnega organa ali iz razlogov, določenih z zakonom.
Policisti pri opravljanju drugih nalog, določenih z zakonom, zasežejo predmete, namenjene za napad ali samopoškodovanje, kakor tudi predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali premoženja, ali predmete, ki so bili uporabljeni, pridobljeni oziroma so nastali s prekrškom ali kaznivim dejanjem.
Predmete iz tega člena so policisti dolžni izročiti pristojnemu organu. V primeru, da zoper osebo, ki so ji bili predmeti zaseženi, ni bil uveden postopek pred pristojnim organom, je treba predmete osebi vrniti, razen če gre za nevarne predmete.
47. člen
Policisti lahko brez odločbe sodišča vstopijo v tuje stanovanje in druge prostore, če je to potrebno zaradi preprečitve samomora, če se preverjajo okoliščine, ki kažejo na smrt določene osebe v tem prostoru, ali če gre za preprečitev konkretne nevarnosti za ljudi in premoženje.
48. člen
Če morajo prijeti storilca kaznivega dejanja ali prepeljati v najbližji zdravstveni zavod osebo, ki potrebuje nujno zdravniško pomoč, ali opraviti drugo nujno nalogo, imajo policisti, ki tega ne morejo storiti drugače, pravico uporabiti najbližje dosegljivo prevozno sredstvo ali sredstvo za zvezo, razen sredstev Slovenske vojske.
Lastnik sredstva iz prejšnjega odstavka ima pravico do povračila stroškov in morebitne škode, ki mu je bila povzročena z uporabo.
Pri opravljanju svojih nalog imajo policisti pravico do brezplačnega prevoza s sredstvi javnega prometa in pravice iz obveznega zavarovanja potnikov v javnem prometu.
49. člen
Če obstajajo razlogi za sum, da je oseba izvršila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ga izvršuje ali ga pripravlja oziroma organizira njegovo izvršitev, in policisti tega dejanja ne morejo drugače odkriti, preprečiti ali dokazati, ali bi bilo to zvezano z nesorazmernimi težavami, lahko policisti uporabijo naslednje ukrepe:
– tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje;
– tajno policijsko delovanje;
– tajno policijsko sodelovanje;
– prirejene listine in identifikacijske oznake.
Uporabo ukrepov iz prejšnjega odstavka odobri generalni direktor policije oziroma njegov namestnik, razen takrat, ko policisti oziroma druge osebe pri izvajanju tajnega policijskega delovanja oziroma sodelovanja uporabijo prirejene listine ali identifikacijske oznake, ko izda dovoljenje pristojni državni tožilec. Odobritev mora biti pisna in mora vsebovati podatke o osebi, zoper katero se izvaja ukrep, opis dejanja, način, obseg, trajanje ukrepov in utemeljitev razlogov.
Izvajanje ukrepov iz prvega odstavka tega člena lahko traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podaljša vsakemu za tri mesece. Za vsako podaljšanje se mora izdati pisna odobritev z obrazloženimi razlogi za podaljšanje.
Z izvajanjem ukrepov je potrebno prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bili uvedeni.
Če so bili ukrepi iz prvega odstavka tega člena izvršeni v nasprotju z določbami drugega ali tretjega odstavka tega člena, sodišče svoje odločitve ne sme opreti na tako pridobljene podatke, sporočila, posnetke ali dokazila.
Če šest mesecev po koncu izvajanja ukrepov iz tega člena ni podana kazenska ovadba, morajo ne glede na določbe 62., 63. in 64. člena biti vsi na podlagi tega člena zbrani podatki uničeni, o čemer mora biti oseba, na katero se nanašajo podatki, seznanjena.
Izjemoma se sme rok iz prejšnjega odstavka podaljšati za čas, dokler trajajo razlogi iz 159. člena zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94).
50. člen
Policisti imajo pri opravljanju nalog pravico uporabiti naslednja prisilna sredstva:
– sredstva za vklepanje in vezanje;
– plinski razpršilec;
– fizično silo;
– palico;
– plinska in druga sredstva za pasivizacijo;
– vodni curek;
– konjenico;
– posebna motorna vozila;
– službenega psa;
– sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev;
– strelno orožje.
Za uporabo prisilnih sredstev gre le takrat, kadar policisti pri opravljanju nalog policije uporabijo katero od sredstev iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebe.
51. člen
Policisti lahko uporabijo prisilna sredstva, če drugače ne morejo obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov ali moti javni red, osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji odvzeti prostost, če je potrebno vzpostaviti javni red, ki je huje ali množično kršen, in v primerih, ko morajo odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varujejo, ali napad nase.
Policisti smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, s katerim opravijo nalogo z najmanjšimi škodljivimi posledicami za osebo, proti kateri ga uporabijo. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.
Policisti morajo prenehati uporabljati prisilno sredstvo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno.
52. člen
Pri opravljanju nalog sme policist uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
– zavarovati življenja ljudi;
– preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora 8 let ali več;
– preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje iz prejšnje alinee, če je v nalogu za prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskušala pobegniti;
– odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt;
– odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.
Preden policist uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: “Stoj, policija, streljal bom!“ in z opozorilnim strelom.
53. člen
Pri neposrednem opravljanju nalog policije na vodah imajo policisti pravico:
– preveriti zastavo plovila;
– ustaviti plovilo, ga pregledati in preiskati;
– pregledati listine plovila, članov posadke in potnikov;
– uporabiti druga policijska pooblastila, če je to potrebno.
Policisti smejo zasledovati, zajeti in odpeljati k pristojnemu organu plovilo in člane posadke, če obstaja sum, da so bili kršeni predpisi Republike Slovenije, mednarodne pogodbe ali pravila mednarodnega prava.
IV. ZBIRANJE, VARSTVO IN ZAVAROVANJE PODATKOV
54. člen
Policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog.
Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov.
Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od osumljenca lahko policisti, z njegovo pisno privolitvijo, uporabijo poligrafsko testiranje.
Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov, namenjenih za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter za identificiranje kršiteljev oziroma storilcev, smejo policisti uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje.
Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov in na način iz prejšnjega odstavka policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.
55. člen
Če policisti zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi zahteve posredovati policistom zahtevane osebne in druge podatke.
Minister lahko odloči, da smejo v primeru iz prejšnjega odstavka organi, organizacije in drugi subjekti seznaniti osebe, na katere se podatki nanašajo, s posredovanjem podatkov šele po določenem roku, ki pa ne sme biti daljši od petih let.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za seznanitev osebe s seznamom subjektov, ki so jim bili v določenem obdobju posredovani osebni in drugi podatki.
56. člen
Policist mora varovati državno, uradno ali drugo tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog. Dolžnost varovanja državne, uradne ali druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja policista.
Policist je dolžan varovati tajnost vira prijave, sporočila oziroma pritožbe.
Minister lahko v utemeljenem primeru oziroma na zahtevo pristojnih organov razreši policista varovanja državne, uradne ali druge tajnosti.
57. člen
Minister predpiše organizacijske in logično-tehnične postopke ter ukrepe za zavarovanje osebnih in zaupnih podatkov policije in kriterije ter postopke za določanje zaupnosti podatkov, katerih upravljalec je policija.
58. člen
Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov policijskih evidenc se uporabljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, če ni s tem zakonom določeno drugače.
59. člen
Policija upravlja zbirke osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti.
V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdržuje naslednje evidence:
– evidenco ovadenih oseb in kaznivih dejanj;
– evidenco kršiteljev in prekrškov;
– evidenco iskanih oseb;
– evidenco identifikacij;
– evidenco zaznav kaznivih dejanj;
– evidenco operativnih informacij;
– evidenco oseb, zoper katere so bila izvedena pooblastila iz 49. člena tega zakona;
– evidenco daktiloskopiranih in fotografiranih oseb;
– evidenco DNK preiskav;
– evidenco dogodkov;
– evidenco pridržanih oseb;
– evidenco varnostno preverjenih oseb;
– evidenco pritožb in
– evidenco uporabe prisilnih sredstev.
60. člen
Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje skupne osebne podatke:
– ime in priimek;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj);
– naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča;
– državljanstvo.
61. člen
Poleg skupnih osebnih podatkov vsebujejo posamezne evidence še naslednje podatke:
– evidenca ovadenih oseb in kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, spol, osebni opis, narodnost ovadene osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, osebne podatke oškodovancev ter podatke o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve);
– evidenca kršiteljev in prekrškov: poklic in zaposlitev storilca, za odgovorno osebo pravne osebe delovno mesto, ki ga zaseda, osebne podatke oškodovancev ter podatke o prekršku (vrsta, kraj, čas, način storitve, motiv, udeleženci in škoda);
– evidenca iskanih oseb: vzdevek ali lažno ime iskane osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev;
– evidenca identifikacij: razlog, kraj, čas in prevozno sredstvo osebe, katere identiteta je bila ugotavljena, ter druge okoliščine ugotavljanja identitete;
– evidenca zaznav kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, spol, narodnost osumljenca, občino rojstva, osebne podatke oškodovancev ter podatke o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve);
– evidenca operativnih informacij: vrsto, kraj, čas, način storitve, sredstva, motiv, udeležence, škodo, okoliščine izvršitve dejanja;
– evidenca oseb, zoper katere so bila izvedena pooblastila iz 49. člena: vzdevek ali lažno ime osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, številko pisne odobritve generalnega direktorja policije ali osebe, ki jo on pooblasti, ter podatke o načinu, obsegu in trajanju ukrepov;
– evidenca daktiloskopiranih in fotografiranih oseb: vzdevek ali lažno ime iskane osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, prstne odtise in odtise dlani, tropozno fotografijo ter kraj, čas in razlog daktiloskopiranja ali fotografiranja;
– evidenca DNK preiskav: genotip;
– evidenca dogodkov: podatke o dogodku (vrsta, kraj, čas, udeleženci, škoda in druge okoliščine);
– evidenca pridržanih oseb: podatke o pridržanju (kraj, čas in razlog pridržanja);
– evidenca varnostno preverjenih oseb: šolsko izobrazbo, poklic, zaposlitev, predkaznovanost preverjene osebe in razloge, zaradi katerih je bila preverba opravljena, in ugotovitve preverjanja;
– evidenca pritožb: podatke o policistu, zoper katerega je bila dana pritožba, pritožnikove podatke, podatke o ukrepu, ravnanju ali postopku policije, ki je predmet pritožbe;
– evidenca uporabe prisilnih sredstev: podatke o policistu, ki je uporabil prisilno sredstvo, identifikacijske podatke osebe, zoper katero je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, podatke o dogodku, v katerem je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, oceno uporabe prisilnega sredstva, revizijo ocene uporabe prisilnega sredstva.
62. člen
Posameznik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidencah:
– iz tretje, četrte, osme, devete, desete, enajste, trinajste in štirinajste alinee 59. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi evidence;
– iz prve in druge alinee 59. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku, če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;
– iz pete in sedme alinee 59. člena tega zakona po ustavitvi policijske preiskave ali pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka, če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;
– iz dvanajste alinee 59. člena tega zakona po zaključku postopka sklepanja delovnega razmerja v policiji oziroma postopka razporeditve na dela varovanja določenih oseb in objektov, okolišev in delovnih mest državnih organov ter tajnih podatkov državne uprave;
– iz šeste alinee 59. člena tega zakona po arhiviranju podatkov.
Posameznika, za katerega so bili zbrani osebni podatki brez njegove vednosti in niso bili izbrisani, se o tem obvesti, ko to dopušča narava policijskega dela.
63. člen
Podatki se hranijo:
– v evidencah iz prve, druge, osme in devete alinee 59. člena tega zakona do izbrisa obsodbe ali kazni, če te ni, pa do zastaranja pregona;
– v evidenci iz tretje alinee 59. člena tega zakona, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje ali drug zakonit ukrep, vendar najdalj do zastaranja pregona;
– v evidenci iz četrte alinee 59. člena tega zakona eno leto po vnosu podatkov;
– v evidenci iz pete in sedme alinee 59. člena tega zakona do ustavitve policijske preiskave, do pravnomočne odločitve o uvedbi kazenskega postopka, če tega ni, pa do zastaranja pregona;
– v evidenci iz šeste alinee 59. člena do zaključka akcije varovanja, ustavitve policijske preiskave ali pravnomočne odločitve o uvedbi kazenskega postopka oziroma postopka o prekršku, če tega ni, pa do zastaranja pregona;
– v evidencah iz desete in dvanajste alinee 59. člena tega zakona tri leta po vnosu podatkov;
– v evidencah iz enajste, trinajste in štirinajste alinee 59. člena tega zakona dve leti po vnosu podatkov.
64. člen
Po preteku rokov iz prejšnjega člena se podatki arhivirajo.
Arhivirani podatki se smejo uporabljati skladno z določili zakona o arhivskem gradivu in arhivih.
V. DELOVNA RAZMERJA IN POSEBNOSTI UREDITVE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA, POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
65. člen
Za delavce policije se uporabljajo splošni in posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, če s tem zakonom ni določeno drugače.
Delavci policije so policisti in drugi delavci, zaposleni v policiji.
66. člen
Policisti so uniformirani ali neuniformirani delavci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila.
Za poklic policista se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba.
Poklic policista se določi z nomenklaturo poklicev, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov.
Policisti imajo službeno izkaznico, s katero izkazujejo pooblaščenost za izvajanje policijskih pooblastil.
Službeno izkaznico izda generalni direktor policije.
Obrazec službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister.
67. člen
Delovno razmerje za opravljanje nalog v policiji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja delavcev v državnih organih, izpolnjuje še naslednje pogoje:
– da ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
– da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
– da ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee;
– da ima odslužen vojaški rok;
– da praviloma ni starejša od 30 let;
– da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
Pogoji iz prve, četrte in pete alinee se uporabljajo samo za sklenitev delovnega razmerja policista.
Za ženske služenje vojaškega roka ni pogoj za sklenitev delovnega razmerja.
Psihofizične sposobnosti iz prve alinee prvega odstavka tega člena se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
Policija lahko zbere o osebi, ki želi skleniti delovno razmerje v policiji, z njeno pisno privolitvijo, še podatke, na podlagi katerih se ugotavlja varnostne zadržke za delo v policiji.
68. člen
Če je bil delavec policije obsojen zaradi kaznivega dejanja iz druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati generalni policijski upravi.
Delavcu policije preneha delovno razmerje z dnem, ko generalna policijska uprava na podlagi pravnomočne sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja.
69. člen
Oseba, ki je sklenila delovno razmerje za opravljanje nalog policista, mora v roku, določenem z aktom o sistemizaciji delovnih mest, opraviti izpit za izvajanje policijskih pooblastil.
Vsebino in način izvajanja izpita iz prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
Osebi, ki ne opravi posebnega izpita iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje.
70. člen
Po opravljenem izpitu iz prejšnjega člena mora policist dati prisego pred generalnim direktorjem policije.
Prisega se glasi:
“Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog policije vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.“
Prisego iz prejšnjega odstavka dajo tudi pomožni policisti.
71. člen
Policist mora opravljati preizkus strokovne usposobljenosti in psihofizičnih zmožnosti za delo, ki ga opravlja, najmanj vsaka tri leta (v nadaljnjem besedilu: preizkus).
Policist opravlja preizkus pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor policije.
Policist lahko ponavlja preizkus največ dvakrat zaporedoma.
Če policist preizkusa ne opravi pri prvem preizkusu, ima pravico drugi preizkus opravljati v roku treh mesecev od dneva neuspešno opravljenega prvega preizkusa oziroma ima pravico tretji preizkus opravljati v roku treh mesecev od dneva neuspešno opravljenega drugega preizkusa.
Vsebino in kriterije za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizičnih zmožnosti policista ter vsebino in potek opravljanja preizkusa določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
72. člen
Generalni direktor policije lahko z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila:
– če le-ta uporabi policijska pooblastila v nasprotju s predpisi;
– če ne ravna v skladu z določbo četrtega odstavka 30. člena tega zakona;
– če tretjič ne opravi preizkusa iz prejšnjega člena;
– če opravlja dela iz 83. člena tega zakona.
Generalni direktor policije z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila, če ugotovi, da je policist član politične stranke.
Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dopustna pritožba. O pritožbi odloča minister.
Delavca iz prvega in drugega odstavka tega člena generalni direktor policije razporedi na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi.
Odločba o razporeditvi je dokončna.
Delavcu iz prvega in drugega odstavka tega člena se odvzame službena izkaznica, orožje in uniforma.
73. člen
Policija zagotovi pravno pomoč policistu, zoper katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni policije opravil v skladu s predpisi.
Oceno poda komisija, ki jo imenuje generalni direktor policije za generalno policijsko upravo ali direktor policijske uprave za policijsko upravo.
74. člen
Za začasno ali občasno opravljanje zadev urejanja prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za cestni promet, ter zadev na mejnih prehodih se lahko sklene pogodba z osebo, ki je dopolnila 18 let starosti in izpolnjuje pogoje iz 67. člena tega zakona, razen pogoja odsluženega vojaškega roka.
75. člen
Z osebami iz 67. člena tega zakona se lahko sklene delovno razmerje brez javne objave.
76. člen
Kandidatu, s katerim ni bilo sklenjeno delovno razmerje, policija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo odločitev.
77. člen
Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije lahko generalni direktor policije začasno razporedi ali napoti policista na delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdalj za šest mesecev.
Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije lahko direktor policijske uprave začasno napoti policista iz ene v drugo organizacijsko enoto na območju policijske uprave, vendar najdalj za šest mesecev.
Odločba o začasni razporeditvi oziroma napotitvi mora biti policistu vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela. Odločba je dokončna.
78. člen
V primerih, ko je policist po službeni potrebi razporejen na nižje vrednoteno delovno mesto, obdrži količnik za izračun plače, ki ga je imel na prejšnjem delovnem mestu.
79. člen
Policist, ki je razporejen ali napoten po službeni potrebi, ima pravico do prevoznih stroškov ali do nadomestila stroškov za ločeno življenje in selitvenih stroškov, če se preseli.
Policistu, ki je razporejen ali napoten po službeni potrebi in se preseli, policija zagotovi ustrezno nastanitev.
80. člen
Policist je lahko, zaradi varovanja določenih oseb in objektov, začasno razporejen na delo v drug državni organ.
Policist, ki je v tem času v delovnem razmerju v drugem državnem organu, je za svoje delo odgovoren predstojniku tega organa. V času začasne razporeditve ima pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona, v obsegu, določenem v sporazumu med državnim organom, kamor je policist začasno razporejen, in policijo.
Po izteku začasne razporeditve ima pravico vrniti se na delo v policijo na delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi.
81. člen
Delavci policije so dolžni opravljati delo v posebnih delovnih pogojih, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog.
Posebni delovni pogoji so:
– delo v neenakomernem delovnem času;
– delo v izmenah;
– delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih;
– delo preko polnega delovnega časa;
– popoldansko in nočno delo;
– pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali doma;
– delo v deljenem delovnem času.
Delo v neenakomernem delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v popoldanskem in nočnem času, s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.
Delovna mesta, na katerih poteka delo v skladu s prejšnjim odstavkom, se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
Druge oblike dela v posebnih pogojih se odredijo, če to terjajo varnostne razmere oziroma če je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati, ali pa morajo biti naloge opravljene v določenem roku.
Generalni direktor policije določi primere, v katerih je dovoljeno odrediti delo iz prejšnjega odstavka, in osebe, ki ga lahko odredijo.
82. člen
Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti delavec policije v pripravljenosti za delo na delovnem mestu, na določenem kraju ali na domu.
Pripravljenost za delo se ne šteje v število ur delovne obveznosti.
Če delavec policije med pripravljenostjo za delo dela, se to število ur šteje v število ur delovne obveznosti delavca policije.
V primeru, ko število opravljenih delovnih ur delavca policije presega število ur njegove mesečne oziroma letne delovne obveznosti, se razlika ur šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
83. člen
Policist ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog.
Dela, ki jih policist ne sme opravljati, določi minister.
Za vrednotenje posebnih prepovedi in omejitev iz tega člena vlada določi povečanje osnovne plače policistov.
84. člen
Policisti so dolžni med stavko opravljati naslednje naloge policije:
– varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja;
– preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj;
– odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb in njihovo izročanje pristojnim organom;
– varovanje določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov;
– vzdrževanje javnega reda;
– nadzor in urejanje prometa na javnih cestah;
– varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
– opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih.
Naloge iz prejšnjega odstavka so policisti dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili predstojnikov.
Delavci policije so med stavko dolžni zagotoviti nemoteno izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena.
Za vrednotenje omejitev, ki izhajajo iz tega člena, vlada določi povečanje osnovne plače delavcev policije.
85. člen
Pri opravljanju dela se v vseh službenih prostorih, razen v prostorih, kjer se uporabljajo ali so uskladiščena sredstva oborožitve ter druga tehnična oprema, uporabljajo splošni predpisi o zagotavljanju varstva pred požarom, varnosti in zdravja delavcev pri delu.
Generalni direktor policije predpiše ukrepe in postopke za zagotavljanje varstva pred požarom, varnosti in zdravja delavcev pri delu na področjih, za katera se ne uporabljajo splošni predpisi.
Generalni direktor policije določi tudi organizacijo in izvajanje varstva pri delu ter odgovorne osebe na področju zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri delu.
86. člen
Policistu pripada za vsako začeto leto delovne dobe v policiji nad pet let dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače.
V delovno dobo se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 19/91, 4/92, 58/93).
Določbi tega člena se uporabljata od 1. 1. 1999.
87. člen
Delavec policije, ki ima najmanj 30 (moški) oziroma 25 (ženska) let pokojninske delovne dobe, od tega najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah oziroma s statusom policista, in dopolni najmanj 45 (moški) oziroma 40 (ženska) let starosti, ima, v roku šestih mesecev po vložitvi zahteve, pravico do upokojitve.
Pokojnina se mu odmeri v višini 65% pokojninske osnove. Za vsako leto pokojninske dobe nad 30 let (moški) oziroma 25 let (ženska) se mu pokojnina poveča za 2% pokojninske osnove, vendar največ do 85% pokojninske osnove.
88. člen
Policija ima zdravstveno komisijo, ki ocenjuje sposobnost policista za opravljanje dela.
Zdravstveno komisijo imenuje generalni direktor policije in ima pet članov, od katerih so najmanj trije zdravniki.
Policist, ki ga komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da ni sposoben za opravljanje svojega dela, je pa sposoben za drugo delo v policiji, se razporedi na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne usposobljenosti in zdravstvenemu stanju.
Če je zmanjšana delovna sposobnost posledica opravljanja z zakonom določenih nalog, policist obdrži plačo, ki jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, če je to zanj ugodneje.
Po razporeditvi iz tretjega odstavka se zadeva odstopi v nadaljnji postopek pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da policist ni sposoben za opravljanje svojega ali drugega dela v policiji, pošlje zadevo v nadaljnji postopek pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja.
89. člen
Policija zavaruje policiste za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti, če opravljajo delo, ki je zdravju in življenju posebno nevarno.
Delovna mesta, na katerih so policisti zavarovani, so določena v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
90. člen
Policist, ki ni zavarovan po določbah prejšnjega člena, ima poleg pravic iz invalidskega zavarovanja za primer nesreče pri delu, posledica katere je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti, še pravico do posebne odškodnine.
Posebna odškodnina znaša največ 100% zavarovalne vsote, določene na podlagi prejšnjega člena. V primeru smrti znaša posebna odškodnina 100% zavarovalne vsote iz prejšnjega člena, v primeru trajne izgube splošne delovne zmožnosti pa je višina posebne odškodnine odvisna od odstotka trajne izgube splošne delovne zmožnosti. V primeru policistove smrti pripada posebna odškodnina njegovi družini oziroma zakoncu.
Višino in način izplačevanja posebne odškodnine iz prejšnjega odstavka določi generalni direktor policije.
91. člen
Za policista, ki pri opravljanju svojega dela izgubi življenje, poravna policija stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima družina oziroma zakonec policista pravico do enkratne denarne pomoči, in sicer najmanj v višini skupnega zneska plač, ki jih je v zadnjih šestih mesecih prejel ta policist, ter največ v višini skupnega zneska plač, ki jih je v zadnjih desetih mesecih prejel ta policist. O višini enkratne denarne pomoči odloča generalni direktor policije.
Denarna pomoč se izplača poleg odpravnine.
92. člen
Policist prejema med začasno zadržanostjo zaradi bolezni, nesreče pri delu in v drugih primerih, določenih s predpisi o zdravstvenem varstvu, razen v primerih začasne zadržanosti zaradi nesreče izven dela ali zaradi nege družinskega člana, ko prejema nadomestilo plače po splošnih predpisih, nadomestilo plače v višini plače za polni delovni čas brez dodatkov za delo v posebnih pogojih.
93. člen
Policistom, ki obvladajo posebna znanja in veščine, za katere se še dodatno usposabljajo in jih potrebujejo pri opravljanju policijskih nalog, in policistom, ki opravljajo posebno nevarne naloge, pripadajo dodatki za posebna znanja in veščine ter za nevarnost.
Minister določi vrsto posebnih znanj in veščin ter nalog iz prejšnjega odstavka.
Povišanje osnovne plače za posamezna delovna mesta določi minister v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
94. člen
Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo specifična strokovna znanja ali posebno izurjenost in so posebnega pomena za učinkovito delovanje policije, lahko vlada, na predlog ministra, izjemoma določi višji količnik, kot ga določa splošni predpis.
VI. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
95. člen
Delavec policije je lahko začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, če je zaloten pri hujši kršitvi delovnih obveznosti in dolžnosti ali če je zoper njega uveden kazenski postopek za kazniva dejanja, navedena v 67. členu tega zakona, ali se zahteva uvedba postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
O začasni odstranitvi z dela ali z delovnega mesta odloči generalni direktor policije ali delavec, ki ga on pooblasti.
Policistu, ki je začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, se med trajanjem začasne odstranitve z dela ali z delovnega mesta odvzameta službena izkaznica in orožje.
96. člen
Disciplinski postopek je javen.
Organ, ki vodi postopek, lahko odloči, da poteka disciplinski postopek brez navzočnosti javnosti, kadar se v postopku obravnavajo zadeve, ki pomenijo državno, uradno ali drugo tajnost.
97. člen
O disciplinski odgovornosti delavcev policije na prvi stopnji odloča:
– generalni direktor policije ali delavec, ki ga on pooblasti za delavce generalne policijske uprave;
– direktor policijske uprave ali delavec, ki ga on pooblasti za delavce policijske uprave in policijskih postaj.
Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka ima delavec policije pravico do ugovora na disciplinsko komisijo v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
Disciplinsko komisijo imenuje minister in ima deset članov.
Komisija odloča v senatu treh članov, od katerih je eden zunanji član.
98. člen
Lažje kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti delavcev policije so poleg kršitev, navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za delavce v državnih organih, še naslednje kršitve:
– nepravilen in nevljuden odnos do drugih delavcev policije;
– nepravočasno, nevestno ali malomarno opravljanje dela brez hujših posledic;
– nepravilno in malomarno nošenje uniforme in drugih uradnih označb ali drugo obnašanje, ki škoduje ugledu policije;
– oteževanje ali motenje dela drugih delavcev.
Za kršitve iz prejšnjega odstavka se lahko izreče javni opomin ali denarna kazen.
99. člen
Hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti delavca policije so poleg kršitev, navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za delavce v državnih organih, še naslednje kršitve:
– neopravičen izostanek z dela, če to povzroči hujše posledice za delo policije;
– nezakonita pridobitev premoženjske ali nepremoženjske koristi zase ali za drugega ter sprejemanje daril in drugih ugodnosti v zvezi z delom;
– prihod na delo v vinjenem stanju ali uživanje alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva med delom, ki zmanjšuje zmožnost za delo;
– opustitev dejanja ali dejanje, storjeno pod vplivom alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo in škoduje ugledu policije;
– odklonitev preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo;
– vsako dejanje, ki ima znake katerega od kaznivih dejanj iz druge alinee prvega odstavka 67. člena tega zakona, ali hujše kršitve predpisov o javnem redu;
– dejanje ali obnašanje, ki škoduje ugledu policije;
– povzročanje pretepa ali nereda v delovnem času ali v delovnem okolju.
Za kršitve iz prejšnjega odstavka se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Prisotnost alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo, se ugotavlja z alkotestom ali s strokovnim pregledom.
100. člen
Delavec policije je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo je pri delu oziroma v zvezi z delom povzročil policiji ali komu drugemu namenoma ali iz hude malomarnosti.
Odškodninsko odgovornost delavca policije ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje generalni direktor oziroma delavec, ki ga on pooblasti.
Dokončna odločba o delavčevi odgovornosti za nastalo škodo in o obveznosti povrnitve je izvršilni naslov.
VII. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE
101. člen
Generalna policijska uprava skrbi za načrtovanje in izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe policije.
102. člen
Za izobraževanje se smiselno uporabljajo določbe šolske zakonodaje, če ni s tem zakonom ali ustanovitvenim aktom šole določeno drugače.
103. člen
Izobraževanje poteka po javno veljavnih izobraževalnih programih za pridobitev srednje in višje strokovne izobrazbe ter po programih poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja, prekvalifikacije in specializacije.
V domu srednje strokovne šole se izvaja tudi vzgojni program.
104. člen
Izobraževanje po prvem odstavku prejšnjega člena opravljata:
– srednja strokovna šola;
– višja strokovna šola.
105. člen
Šoli iz prejšnjega člena ustanovi vlada na predlog ministra z ustanovitvenim aktom.
Šoli sta organizacijski enoti generalne policijske uprave.
106. člen
Šoli imata organe v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Pristojnosti organov se določijo v ustanovitvenem aktu.
107. člen
Izobraževalne programe šol sprejme minister, potem ko Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno izobraževanje ugotovi enakovreden izobrazbeni standard.
Izobraževalni programi pridobijo javno veljavnost z dnem objave v posebni publikaciji.
108. člen
Kandidati za vpis v posamezno šolo morajo, poleg pogojev, določenih s predpisi s področja šolstva, izpolnjevati tudi pogoje, ki jih predpiše generalni direktor policije v soglasju z ministrom.
109. člen
Izpopolnjevanje in usposabljanje policistov lahko izvajajo tudi druge organizacijske enote policije po programih, ki jih predpiše generalni direktor policije.
Delavci policije se vključujejo tudi v druge organizirane oblike izobraževanja, ki jih izvajajo zunanje ustanove.
110. člen
Generalna policijska uprava s kandidati za izobraževanje sklene pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti.
Medsebojne pravice in obveznosti z udeleženci izpopolnjevanja in usposabljanja se določijo z odločbo o napotitvi.
111. člen
Nadzor nad izvajanjem izobraževanja izvaja šolska inšpekcija.
112. člen
Za izobraževanje po javno veljavnem študijskem programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se ustanovi visokošolski zavod.
Akt o ustanovitvi sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
VIII. REZERVNA SESTAVA POLICIJE
113. člen
V rezervno sestavo policije so na podlagi delovne dolžnosti razporejeni državljani, ki so usposobljeni za izvajanje nalog policije.
Pomožni policisti so osebe na osnovnem usposabljanju in osebe, razporejene v rezervno sestavo policije.
Za izvajanje določenih nalog policije se lahko razporedijo sredstva in oprema na podlagi materialne dolžnosti.
Pojma delovna dolžnost in materialna dolžnost imata enak pomen kot v zakonu o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97 in 87/97).
114. člen
V rezervno sestavo policije so lahko razporejeni državljani, ki izpolnjujejo pogoje iz 67. člena tega zakona in imajo najmanj štiriletno srednješolsko izobrazbo.
115. člen
Usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije je osnovno, nadaljevalno in dopolnilno.
Izbira kandidatov za osnovno usposabljanje se opravi med naborom v skladu z zakonom.
Dolžina osnovnega usposabljanja ne sme biti krajša od dolžine vojaškega roka, določene z zakonom.
Pomožni policisti, ki so uspešno opravili osnovno usposabljanje, se praviloma razporedijo v rezervno sestavo policije.
Med osnovnim usposabljanjem pomožni policisti ne morejo samostojno izvajati policijskih pooblastil.
Nadaljevalna in dopolnilna usposabljanja se organizirajo za pomožne policiste, ki so razporejeni v rezervno sestavo.
Inšpekcijo nad izvajanjem usposabljanja izvaja policija.
Minister, na predlog generalnega direktorja policije, predpiše programe usposabljanj iz prvega odstavka tega člena in ureja druge pogoje za izvajanje usposabljanj.
116. člen
Pomožni policisti imajo med osnovnim usposabljanjem pravice in dolžnosti kot vojaški obvezniki med služenjem vojaškega roka, med nadaljevalnim in dopolnilnim usposabljanjem pa imajo enake pravice kot državljani med opravljanjem obrambnih dolžnosti.
117. člen
Pomožnemu policistu preneha osnovno usposabljanje:
– če več ne izpolnjuje pogojev iz 114. člena tega zakona;
– če ne opravi preizkusa znanj in usposobljenosti, predpisanega s programom osnovnega usposabljanja;
– če mu je izrečeno prenehanje usposabljanja zaradi hujše kršitve discipline in dolžnosti med usposabljanjem;
– iz zdravstvenih razlogov.
Iz razlogov iz prvega odstavka tega člena se pomožnemu policistu izreče ukrep prenehanja usposabljanja, pošlje na doslužitev v enote Slovenske vojske in v skladu z zakonom prerazporedi na druge obrambne dolžnosti.
O predčasnem prenehanju in prekinitvi osnovnega usposabljanja odloča generalni direktor policije ali delavec, ki ga on pooblasti.
118. člen
Pomožni policisti so razporejeni v enote policije v skladu z vojno organizacijo in sistemizacijo policije, ki jo določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
Pomožni policisti, ki so vpoklicani na opravljanje nalog iz šestega odstavka 115. člena tega zakona in 119. člena tega zakona, nosijo uniformo in imajo pri opravljanju nalog enake pravice, dolžnosti ter pooblastila kot policisti.
119. člen
Minister lahko, na predlog generalnega direktorja policije, odloči, da se pomožne policiste, poleg primerov iz 17. in 115. člena tega zakona, vpokliče za izvajanje nalog policije tudi v naslednjih primerih:
– ob naravnih in drugih nesrečah;
– za zavarovanje državne meje;
– v drugih primerih, ko je huje ogrožena notranja varnost.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko minister odloči tudi o izročitvi vozil, strojev, objektov in drugih sredstev na podlagi materialne dolžnosti.
120. člen
Pomožnemu policistu med opravljanjem nalog iz prejšnjega člena pripadajo nadomestila in povračila, kot so predpisana za vojaške obveznike.
121. člen
Pomožni policist, ki se med opravljanjem nalog iz 119. člena tega zakona poškoduje ali zaradi takih poškodb zboli, tako da ima telesno okvaro, ima enake pravice, kot jih v takih primerih določa ta zakon za policiste.
Če pomožni policist v okoliščinah iz prejšnjega odstavka izgubi življenje, pripadajo njegovi družini enake pravice, kot jih v takih primerih določa 91. člen tega zakona za policiste.
122. člen
Za kršitve predpisane discipline in za neizpolnjevanje dolžnosti med usposabljanjem se pomožnemu policistu lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:
– opomin;
– javni opomin;
– prepoved izhoda v prostem času;
– premestitev v drugo policijsko enoto;
– prenehanje usposabljanja in izključitev iz rezervne sestave.
Za lažjo kršitev se izreče opomin ali prepoved izhoda v prostem času, za hujšo pa javni opomin, premestitev v drugo policijsko enoto ali prenehanje oziroma prekinitev usposabljanja.
123. člen
Kršitve predpisane discipline in dolžnosti med usposabljanjem so lažje in hujše.
Lažje kršitve so:
– nepravočasno prihajanje na usposabljanje in predčasno odhajanje z usposabljanja;
– neupravičena zapustitev ali nepravočasna vrnitev v kraj usposabljanja;
– nepravilno oziroma malomarno nošenje uniforme in osebna neurejenost;
– malomarno izvrševanje nalog in dolžnosti.
Hujše kršitve so:
– ponavljanje lažjih kršitev discipline in dolžnosti med usposabljanjem;
– prihajanje na usposabljanje v vinjenem stanju ali uživanje alkohola oziroma narkotičnih sredstev med usposabljanjem;
– zloraba bolezni za odsotnost z usposabljanja;
– neopravičen izostanek z usposabljanja nad dva dni;
– povzročitev večje materialne škode, če je povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti;
– nedostojno, žaljivo, nasilno ali drugače neprimerno obnašanje do udeležencev usposabljanja ali državljanov;
– odklonitev nalog, ki so določene s programom usposabljanja in redom v enoti, v kateri se pomožni policist usposablja;
– odklonitev, nepopolna izvršitev ali neizvršitev dobljenega povelja ali ukaza;
– kršitev predpisov o varstvu zaupnih in osebnih podatkov ali opustitev varnostnih in drugih ukrepov.
124. člen
Policija vodi evidenco pomožnih policistov in evidenco obveznikov materialne dolžnosti.
Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke iz vojaške evidence osebe: ime in priimek, enotno matično številko, rojstni datum in kraj, stalno in začasno prebivališče, zdravstveno stanje, šolsko izobrazbo, zaposlitev in poklic, strokovno usposobljenost za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije in znanja, pomembna za razporeditev osebe v skladu z vojno organizacijo in sistemizacijo policije, napredovanja, prejeta priznanja, disciplinske kršitve in ukrepe ter bivanje v tujini, ki traja več kot tri mesece.
Evidenca obveznikov materialne dolžnosti se vodi v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje materialne dolžnosti.
Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi policija na podlagi prejšnjih odstavkov.
Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, je dolžan dati policiji osebne podatke o vojaških obveznikih, ki se usposabljajo za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije oziroma so razporejeni v rezervno sestavo policije.
IX. PRIZNANJA
125. člen
Za širjenje varnostne kulture, za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti, za pomoč policiji ali za sodelovanje in pomoč v posameznih varnostnih akcijah se policistom, drugim delavcem policije ali organizacijskim enotam policije, pomožnim policistom, dijakom in študentom podeljujejo priznanja.
Priznanja iz prejšnjega odstavka se podeljujejo tudi državnim organom, lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom in drugim pravnim osebam ter društvom in posameznikom.
Vrste priznanj in postopek podeljevanja določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
X. ZAŠČITA UNIFORME, POLOŽAJNIH OZNAK IN SIMBOLOV
126. člen
Državni organi, gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, društva ter druge pravne in fizične osebe ne smejo reproducirati ali uporabljati uniforme in oznak, ki so po barvi, kroju, označbah nazivov in posebnih označbah enake ali podobne uniformi in položajnim oznakam ali simbolom policije, ter reproducirati in uporabljati v prometu vozil, ki so po grafični podobi enaka vozilom in drugim prevoznim sredstvom policije.
Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev.
Odgovorna oseba pravne osebe ali državnega organa oziroma fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev.
Predmeti, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se odvzamejo.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
127. člen
Ministrstvo mora uskladiti organizacijo in delo z določbami tega zakona najkasneje v roku enega leta od njegove uveljavitve.
128. člen
Do sprejema predpisov, ki bodo urejali štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za policiste, določene v aktu o sistemizaciji delovnih mest, uporabljajo določbe 99. člena zakona o notranjih zadevah in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96).
129. člen
Delavec ministrstva, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje iz 87. člena tega zakona, ima v obdobju šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona pravico do upokojitve po 87. členu tega zakona.
Delavci ministrstva so policisti, delavci policije in drugi delavci, zaposleni v ministrstvu.
130. člen
Do sprejema predpisa, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev, se za delavce policije uporabljajo določbe 136. člena zakona o notranjih zadevah.
131. člen
Akt o ustanovitvi iz 112. člena tega zakona sprejme Državni zbor Republike Slovenije v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
Do sprejetja akta o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka izvaja študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s področja varnosti in notranjih zadev Visoka policijsko-varnostna šola.
132. člen
Pogodbe, sklenjene z učenci, ki se izobražujejo v Srednji policijski šoli na podlagi zakona o notranjih zadevah, ostanejo z dnem uveljavitve tega zakona v veljavi.
133. člen
Policijska enota, ki opravlja naloge varovanja Državnega zbora Republike Slovenije, do oblikovanja posebne službe za notranje varovanje državnega zbora opravlja svoje naloge v skladu z internimi akti državnega zbora ter na način in v skladu s pravili policijske stroke.
134. člen
Delavci policije, ki na dan uveljavitve tega zakona nimajo ustrezne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta, si morajo zahtevano izobrazbo pridobiti v petih letih po uveljavitvi tega zakona, sicer se jih razporedi na delovno mesto, ki ustreza njihovi izobrazbi.
Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za delavce policije, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona najmanj 20 let delovne dobe.
135. člen
Republika Slovenija določi Nacionalni program preprečevanja in zatiranja kriminalitete v Republiki Sloveniji.
136. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o evidencah javne varnosti (Uradni list RS, št. 8/93).
137. člen
Do izdaje novih predpisov ostanejo veljavni naslednji predpisi, izdani na podlagi zakona o notranjih zadevah, v kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona:
– uredba o nazivih, označbah funkcij, barvi in emblemu na službenih vozilih milice ter o oborožitvi in posebni opremi delavcev milice (Uradni list SRS, št. 9/87, 29/88 in Uradni list RS, št. 8/90, 27/91 in 36/92);
– uredba o priznanjih organov za notranje zadeve (Uradni list RS, št. 11/91);
– uredba o določitvi oseb in objektov, ki jih varujejo organi za notranje zadeve, in o opravljanju nalog varovanja (Uradni list RS, št. 38/92, 48/93 in 68/96);
– odlok o ustanovitvi uprav za notranje zadeve v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 3/91);
– navodilo o uporabi prisilnih sredstev (Uradni list SRS, št. 25/81 in Uradni list RS, št. 79/94, 3/95 in 22/98);
– pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve (Uradni list RS, št. 36/92 in 47/97);
– odredba o delih, ki niso združljiva z naravo dejavnosti organov za notranje zadeve (Uradni list RS, št. 35/95);
– sklep o določitvi dneva slovenske policije (Uradni list RS, št. 28/92);
– pravilnik o določanju zaupnih podatkov in o varovanju zaupnih in osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/93).
Delavci ministrstva, ki opravljajo naloge iz 3., 6. in 9. člena tega zakona, postanejo delavci policije z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest v policiji.
Določbe 95., 96., 97., 98., 99. in 100. člena tega zakona se pričnejo uporabljati z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest v policiji. Disciplinski postopki, ki so se pričeli pred uveljavitvijo akta o sistemizaciji delovnih mest v policiji, se dokončajo po postopku, ki je veljal pred uveljavitvijo zakona o policiji.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se preneha uporabljati 2. točka prvega odstavka 150. člena zakona o kazenskem postopku.
138. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o notranjih zadevah, razen določb 99. in 136. člena, ki prenehata veljati z dnem uveljavitve predpisa o štetju zavarovalne dobe s povečanjem oziroma predpisa, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev.
139. člen
Za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in za Obveščevalno-varnostno službo Ministrstva za obrambo veljajo do sprejetja ustreznega zakona določbe zakona o notranjih zadevah, v kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
140. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 210-01/94-5/4
Ljubljana, dne 17. junija 1998.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
