Uradni list

Številka 49
Uradni list RS, št. 49/1998 z dne 3. 7. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 49/1998 z dne 3. 7. 1998

Kazalo

2142. Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ), stran 3480.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ)
Razglašam zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. junija 1998.
Št. 001-22-65/98
Ljubljana, dne 29. junija 1998.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA BIVŠIH VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV (ZPIZVZ)
1. člen
(Namen zakona)
S tem zakonom se urejajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so jih državljani Republike Slovenije in drugi upravičenci po tem zakonu pridobili oziroma so izpolnili pogoje za njihovo pridobitev na podlagi zavarovanja po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (v nadaljnjem besedilu: vojaški predpisi), in usklajevanje oziroma prevedba teh pravic.
2. člen
(Upravičenci)
Za upravičence iz prejšnjega člena se štejejo:
– državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so do vključno 25. junija 1991 uveljavili pravico do pokojnine ali do drugih dajatev po vojaških predpisih,
– osebe, ki niso vložile prošnje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije oziroma postopek za pridobitev državljanstva Republike Slovenije ni bil ugodno končan (v nadaljnjem besedilu: tujci), z dovoljenjem za stalno prebivanje oziroma s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji nepretrgoma od vključno 25. junija 1991 dalje, če so do vključno 25. junija 1991 uveljavile pravico do pokojnine ali do drugih dajatev po vojaških predpisih, pod pogojem, da jih ne morejo pridobiti po predpisih držav, katerih državljani so,
– aktivne vojaške osebe v nekdanji JLA, ki so pristopile k Teritorialni obrambi Republike Slovenije in so do vključno 1. februarja 1992 izpolnile pogoje za priznanje pravice do pokojnine po vojaških predpisih,
– državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so bili po 25. juniju 1991 v aktivni vojaški službi v JLA, pod pogojem, da jim je do 18. julija 1991 prenehala aktivna služba v JLA ali so bili po 18. juliju 1991 do prenehanja aktivne vojaške službe ves čas v suspenzu, v zaporu, v bolniškem staležu, na razpolago ali jim je z odredbo pristojnega organa prenehala aktivna vojaška služba zaradi upokojitve, oziroma so ostali v službi v JLA s soglasjem organov Republike Slovenije, pristojnih za zadeve obrambe in so do 18. oktobra 1991 zahtevali upokojitev in izpolnili pogoje za priznanje pravice do starostne, predčasne ali družinske pokojnine po vojaških predpisih ali so do 18. oktobra 1991 vložili zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, na podlagi katerega je bila pri njih z odločbo pristojnega vojaškega organa ugotovljena nesposobnost za vojaško službo, oziroma je bila na podlagi izvida, ocene in mnenja invalidske komisije ugotovljena invalidnost I. kategorije po splošnih predpisih.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko pravice po tem zakonu pridobi tudi državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v državi, v kateri na podlagi njenih predpisov ali meddržavnih sporazumov ne more pridobiti oziroma uživati pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi obdobij, prebitih v pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev.
Za upravičence iz prejšnjih odstavkov se ne štejejo osebe, ki so aktivno sodelovale v agresiji na Republiko Slovenijo v funkciji poveljevanja ali neposrednega bojnega delovanja oziroma so delovale v vojaški obveščevalni ali protiobveščevalni dejavnosti zoper Republiko Slovenijo.
Državljani Republike Slovenije, ki jim je 18. oktobra 1991 manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in so imeli na dan 18. oktobra 1991 stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma v državi, ki slovenskim državljanom ne priznava pravic na podlagi zavarovanja po vojaških predpisih, pridobijo pravico do pokojnine pod pogoji in na način, določen v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96 – v nadaljnjem besedilu: splošni predpisi), kot če bi pretežni del svoje zavarovalne dobe prebili v zavarovanju pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Državljan Republike Slovenije, ki je bil nazadnje zavarovan pri zavodu, pridobi pravico do pokojnine po splošnih predpisih pri zavodu tako, da se mu zavarovalna doba, dopolnjena po vojaških predpisih, upošteva kot zavarovalna doba, prebita pri zavodu, če ni z meddržavno pogodbo drugače določeno.
Državljan Republike Slovenije, ki je prejemal akontacijo vojaške pokojnine in ne izpolnjuje pogojev po tem zakonu, ter državljan Republike Slovenije iz četrtega odstavka tega člena, lahko uveljavita pravico do predčasne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na pogoje iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 40. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96).
3. člen
(Zagotovljene pravice)
Upravičenci iz prejšnjega člena imajo pod pogoji in na način, določen v tem zakonu, naslednje pravice:
– do starostne pokojnine,
– do predčasne pokojnine,
– do invalidske pokojnine,
– do družinske pokojnine,
– do delne pokojnine,
– do dodatka za pomoč in postrežbo,
– do invalidnine za telesno okvaro,
– do odpravnine ali oskrbnine,
– do dodatka za rekreacijo upokojencev,
– do varstvenega dodatka k pokojnini,
– do upoštevanja časa, prebitega v aktivni vojaški službi v bivši JLA, v zavarovalno dobo za pridobitev pravic po splošnih predpisih.
4. člen
(Pravice po vojaških predpisih)
Upravičenci iz 2. člena tega zakona imajo pravico do starostne, predčasne, družinske ali invalidske pokojnine pod pogoji in v obsegu, kot je bilo določeno v vojaških predpisih, če ni s tem zakonom določeno drugače.
5. člen
(Pravice po splošnih predpisih)
Po smrti upravičenca do izplačevanja pokojnine po tem zakonu njegovi družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine oziroma do odpravnine ali oskrbnine pod pogoji in na način, določen po splošnih predpisih.
Upravičenci do pokojnine po tem zakonu imajo pravico do dodatka za rekreacijo upokojencev in lahko uveljavijo pravico do delne pokojnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine za telesno okvaro in druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod pogoji ter na način, določen po splošnih predpisih, če s tem zakonom ni drugače določeno.
6. člen
(Zagotavljanje pravic, pridobljenih na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih)
Upravičencem iz prve in druge alinee 2. člena tega zakona ter upravičencem iz četrte alinee 2. člena tega zakona, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, se prizna pravica do pokojnine, do odpravnine in oskrbnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991.
Upravičencem iz prve, druge in četrte alinee 2. člena tega zakona se priznajo pravice do invalidnine in do dodatka za pomoč in postrežbo v zneskih, kot so bili določeni po splošnih predpisih za september 1991.
7. člen
(Odmera pokojnin upravičencem, ki nimajo odločb, izdanih po vojaških predpisih)
Upravičencu iz 2. člena tega zakona, ki mu nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni odmeril vojaške pokojnine, se pokojnina določi tako, da se odmeri od zneska pokojninske osnove, ki se določi glede na njegov čin ali razred, ki ga je imel neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih.
Pokojninska osnova iz prejšnjega odstavka se določi v naslednjih pavšalnih zneskih:
a) oficirji in nižji oficirji
----------------------------------------------------------------
Čin ali stopnja                   Pokojninska osnova
----------------------------------------------------------------
general armade in admiral flote                           25.337
generalpolkovnik in admiral                               24.019
generalpodpolkovnik in viceadmiral                        21.715
generalmajor in kontraadmiral                             19.996
polkovnik in kapetan bojne ladje                          17.863
podpolkovnik in kapetan fregate                           16.871
major in kapetan korvete                                  13.894
kapetan I. razreda in poročnik bojne ladje                12.041
kapetan in poročnik fregate                               11.512
poročnik in poročnik korvete                              10.983
podporočnik                                               10.122
zastavnik I. razreda,                                     11.975
zastavnik                                                 10.983
višji vodnik I. razreda,                                  10.122
višji vodnik                                              10.122
vodnik I. razreda                                          9.130
vodnik                                                     9.130
----------------------------------------------------------------
b) vojaški uslužbenci
vojaški uslužbenec          I.  razreda  14.327
                            II.  razreda 12.214
                           III.  razreda 11.742
                            IV.  razreda 10.734
                             V.  razreda 10.108
                            VI.  razreda  9.635
                           VII.  razreda  9.247
                          VIII.  razreda  8.372
                             IX. razreda  6.978
                             X.  razreda  6.968
                            XI.  razreda  6.781
                           XII.  razreda  6.616
Če zavarovanec nima dokazil o činu oziroma o razredu, se upošteva najnižji čin za oficirje oziroma za nižje oficirje in najnižji razred za vojaške uslužbence.
8. člen
(Pavšalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero pokojnine po splošnih predpisih)
Osnova iz prejšnjega člena se upošteva tudi pri določitvi plač za čas, prebit v aktivni vojaški službi v JLA, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove za zavarovance, ki uveljavijo pravico do pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na to, ali zavarovanec predloži potrdilo o dejansko prejetih plačah.
Osnova iz prejšnjega odstavka se preračuna na poprečje leta 1991 s količnikom med poprečno plačo na zaposlenega delavca v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. 1. 1991 do 31. 12. 1991 in poprečno plačo na zaposlenega delavca v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. 1. 1991 do 30. 6. 1991, ki znaša 1,297.
Pri izračunu pokojninske osnove se zavarovancu, ki je bil v posameznem koledarskem letu zavarovan po vojaških predpisih, upošteva kot plača znesek osnove iz prejšnjega odstavka tako, da se uskladi na raven zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine, s količniki, ki se po splošnih predpisih uporabljajo za uskladitev plač iz leta 1991.
9. člen
(Odstotek za odmero starostne pokojnine)
Starostna pokojnina se odmeri v odstotku od pokojninske osnove glede na pokojninsko dobo po splošnih predpisih.
Ne glede na določbo 6. člena tega zakona se upravičencu, ki je uveljavil pravico do vojaške pokojnine do 31. 12. 1964, pokojnina odmeri od pokojninske osnove iz 7. člena tega zakona v odstotku, ki je po splošnih predpisih določen za polno pokojninsko dobo, če je to zanj ugodnejše.
Pokojnina, odmerjena po prejšnjih odstavkih, se ob odmeri uskladi tako, kot je določeno v 23. členu tega zakona.
10. člen
(Odmera predčasne pokojnine)
Predčasna pokojnina se odmeri na podlagi dopolnjene pokojninske dobe v odstotku, določenem v prejšnjem členu, s tem da se pokojnina za vsako leto predčasne upokojitve pred dopolnjeno starostjo 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), ob upoštevanju znižanja starostne meje iz 11. člena tega zakona, zmanjša za 1%.
Predčasna pokojnina iz prejšnjega odstavka se izplačuje v zmanjšanem znesku, dokler upravičenec ne dopolni starosti 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), ob upoštevanju znižanja starostne meje iz 11. člena tega zakona.
Predčasne pokojnine, ki so bile odmerjene z odločbami nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, se upravičencem od dopolnitve starosti iz prejšnjega odstavka, vendar največ od uveljavitve tega zakona, izplačujejo brez odbitkov, ki so jim bili po vojaških predpisih odmerjeni zaradi predčasne upokojitve.
11. člen
(Znižanje starostne meje)
Upravičencem, ki se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem, se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine oziroma starostna meja za pridobitev in odmero pravice do predčasne pokojnine, zniža:
– za eno leto na vsaki dve leti zavarovanja na delovnih mestih, kjer se je 12 mesecev dejanskega dela štelo za 18 mesecev zavarovalne dobe;
– za eno leto na vsaka tri leta zavarovanja na delovnih mestih, kjer se je 12 mesecev dejanskega dela štelo za 16 mesecev zavarovalne dobe;
– za eno leto na vsaka štiri leta zavarovanja na delovnih mestih, kjer se je 12 mesecev dejanskega dela štelo za 15 mesecev zavarovalne dobe;
– za eno leto na vsakih šest let zavarovanja ne delovnih mestih, kjer se je 12 mesecev dejanskega dela štelo za 14 mesecev zavarovalne dobe.
12. člen
(Odstotek za odmero invalidske pokojnine)
Invalidska pokojnina se odmeri v odvisnosti od vzroka invalidnosti.
Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri invalidska pokojnina v višini 85% pokojninske osnove, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri invalidska pokojnina v odstotku od pokojninske osnove, ki se določi glede na dopolnjeno pokojninsko dobo po splošnih predpisih, z upoštevanjem dodatka na invalidnost.
13. člen
(Pravice vojnih veteranov)
Določbe posebnih predpisov nekdanje SFRJ, s katerimi so bile urejene pravice vojaških zavarovancev – borcev NOV ter njihovih družinskih članov, se uporabljajo tudi pri odmeri pravic, ki jih upravičenci, katerim je priznan status borca NOV, uveljavljajo po tem zakonu.
14. člen
(Določitev najvišjih pokojninskih prejemkov)
Pokojnina, skupaj z dodatki, ne more presegati zneska pokojnine, ki bi bil upravičencu po splošnih predpisih odmerjen od najvišje pokojninske osnove glede na njegovo skupno pokojninsko dobo.
15. člen
(Pričetek izplačevanja prejemkov po tem zakonu)
Starostna pokojnina, predčasna pokojnina, invalidska pokojnina oziroma družinska pokojnina in odpravnina ali oskrbnina po tem zakonu se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka in za največ šest mesecev nazaj, vendar najdlje od uveljavitve tega zakona dalje.
Dodatek za pomoč in postrežbo ali invalidnina za telesno okvaro po tem zakonu se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po dnevu, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi oziroma telesna okvara, vendar najdlje od 1. 11. 1991 dalje.
16. člen
(Izplačevanje prejemkov iz tega zakona upravičencem s stalnim prebivališčem v tujini)
Slovenskemu državljanu – uživalcu pravic iz tega zakona, ki se za stalno izseli, se pokojnina, invalidnina in dodatek za pomoč in postrežbo izplačuje v tujino, če z meddržavnim sporazumom ni določeno drugače.
Tujcu se dajatve, ki jih je pridobil po tem zakonu, prenehajo izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca po odjavi stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma po prenehanju ali odpovedi dovoljenja za stalno prebivanje, če z meddržavnim sporazumom ni določeno drugače.
Tujcu iz prejšnjega odstavka se dajatve po tem zakonu pričnejo ponovno izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca potem, ko ponovno pridobi dovoljenje za stalno prebivanje oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
17. člen
(Reaktiviranje in pravica do delne pokojnine)
Upravičencu do pokojnine po tem zakonu, ki ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovan, se v tem času ne izplačuje pokojnina.
Upravičenec iz prejšnjega odstavka, ki je v delovnem razmerju s polovico polnega delovnega časa, lahko pridobi pravico do delne pokojnine. Delna pokojnina se odmeri v višini polovice pokojnine po tem zakonu. Čas zavarovanja med uživanjem delne pokojnine se upošteva v zavarovalno dobo v dejanskem trajanju.
Po prenehanju razlogov iz prvega ali drugega odstavka tega člena se upravičencu ponovno prične izplačevati pokojnina po tem zakonu, ki se odstotno poveča glede na zavarovalno dobo, doseženo v času ponovnega zavarovanja, z upoštevanjem lestvice odstotkov za odmero starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne upošteva pa se plača, prejeta v času ponovnega zavarovanja oziroma v času uživanja delne pokojnine.
18. člen
(Upoštevanje časa zavarovanja po vojaških predpisih v zavarovalno dobo)
Upravičencem iz 2. člena tega zakona in državljanom Republike Slovenije, ki niso zajeti v 2. členu tega zakona, se čas, prebit v aktivni vojaški službi, čas prejemanja denarnega nadomestila zaradi prenehanja aktivne vojaške službe in čas, prebit v zavarovanju po pogodbi, po zakonu, s katerim je bila do vključno 25. junija 1991 urejena vojaška služba, upošteva v zavarovalno dobo na način in v trajanju, kot je bilo določeno po vojaških predpisih.
Doba, dopolnjena v službi v JLA v obdobju od 26. junija 1991 do 18. oktobra 1991, se upošteva po splošnih predpisih.
Doba, dopolnjena v JLA po 18. oktobru 1991, se ne upošteva pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
19. člen
(Postopek za odločanje)
O pravicah iz tega zakona odloča zavod po postopku, določenemu v splošnih predpisih, kolikor ni v tem zakonu določeno drugače.
20. člen
(Vložitev zahtevka)
Upravičencem iz 2. člena tega zakona oziroma njihovim družinskim članom se pokojnina ali druga dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prizna na podlagi njihovega zahtevka.
Zahtevku se priloži odločba organa, ki je upravičencu priznal pravico do pokojnine ali druge dajatve po vojaških predpisih, dokazilo o znesku vojaške pokojnine za september 1991 in potrdilo o državljanstvu in stalnem prebivališču.
Upravičenec, ki nima odločbe o priznanju pravice do pokojnine ali do druge dajatve po vojaških predpisih, mora zahtevku poleg potrdila o državljanstvu in stalnem prebivališču priložiti dokazila, iz katerih je razviden čin oziroma razred neposredno pred uveljavitvijo pravice do vojaške pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do vojaške pokojnine, in dokazila o doseženi pokojninski dobi.
Tujci morajo zahtevku poleg dokazil iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, razen potrdila o državljanstvu, priložiti dokazilo, da so ves čas od 25. 6. 1991 dalje stalno prebivali na ozemlju Republike Slovenije, in dovoljenje za stalno prebivanje.
21. člen
(Pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja)
Uživalci pokojnin po tem zakonu so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje kot upokojenci po splošnih predpisih.
22. člen
(Zagotavljanje sredstev)
Republika Slovenija povrne zavodu sredstva za izplačevanje pokojnin in dajatev po tem zakonu in sredstva za zagotavljanje obveznega zdravstvenega zavarovanja za upravičence po tem zakonu ter sorazmeren del stroškov plačilnega in poštnega prometa ter stroškov izvajanja zavarovanja.
23. člen
(Usklajevanje dajatev)
Pokojnine in druge pravice iz 3. člena tega zakona se usklajujejo tako, kot se usklajujejo pokojnine in druge pravice po splošnih predpisih.
Kot osnova za usklajevanje pokojnin iz tega zakona se upošteva znesek prejemkov, ki so upravičencu šli za mesec september 1991. Prva uskladitev za mesec oktober 1991 se določi v višini 13,065%, od 1. 11. 1991 dalje pa se upoštevajo uskladitve pokojnin po splošnih predpisih.
24. člen
(Dokončanje postopkov za uveljavljanje pravice do akontacije vojaške pokojnine)
V postopkih za uveljavitev pravice do akontacije vojaške pokojnine po odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list RS, št. 4/92 – v nadaljnjem besedilu: akontacija vojaške pokojnine), ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
25. člen
(Prevedba akontacij vojaških pokojnin po uradni dolžnosti)
Akontacije vojaških pokojnin in drugih prejemkov po odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin se po uradni dolžnosti prevedejo v pokojnine in druge prejemke po tem zakonu.
26. člen
(Učinkovanje prevedbe)
Odločba o prevedbi akontacije vojaške pokojnine in drugih prejemkov po uradni dolžnosti prične učinkovati s prvim dnem tretjega meseca po uveljavitvi tega zakona.
Zneski akontacij vojaških pokojnin in drugih prejemkov, izplačani do roka iz prejšnjega odstavka, se ne poračunajo.
27. člen
(Pravice uživalcev akontacij vojaških pokojnin, ki ne izpolnjujejo pogojev po tem zakonu)
Uživalcem akontacij vojaških pokojnin, ki ne izpolnjujejo pogojev po tem zakonu, se akontacije vojaških pokojnin nehajo izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji odločbe.
Državljani Republike Slovenije, ki so bili uživalci akontacij vojaških pokojnin iz prejšnjega odstavka, lahko uveljavijo pravico do pokojnine po splošnih predpisih, kot če bi pretežni del zavarovalne dobe dopolnili pri nosilcu zavarovanja v Republiki Sloveniji.
Upravičencem iz prejšnjega odstavka se čas, prebit v zavarovanju po vojaških predpisih, upošteva v zavarovalno dobo skladno z določbo 18. člena tega zakona.
28. člen
(Prenehanje veljavnosti dosedanjih predpisov)
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list RS, št. 4/92).
29. člen
(Pričetek veljavnosti)
Ta zakon prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 172-01/94-8/7
Ljubljana, dne 17. junija 1998.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti