Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) je ustavno sodišče na seji dne 26. maja 1998 sprejelo
P O S L O V N I K
Ustavnega sodišča Republike Slovenije
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(predmet poslovnika)
S tem poslovnikom Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustavno sodišče) ureja svojo organizacijo, poslovanje in druga vprašanja, pomembna za njegovo delo.
II. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA
2. člen
(predstavljanje)
Ustavno sodišče predstavlja predsednik ustavnega sodišča. V času odsotnosti predsednika ali po njegovem pooblastilu nadomešča predsednika pri predstavljanju ustavnega sodišča in pri opravljanju drugih nalog iz njegove pristojnosti njegov namestnik.
V zadevah zunaj sodnega postopka predstavlja ustavno sodišče v mejah svoje pristojnosti ali v mejah pooblastila predsednika tudi sekretar ustavnega sodišča.
3. člen
(sekretariat)
Ustavno sodišče ima sekretariat, ki ga sestavljajo naslednje organizacijske enote: strokovna služba, pravno informacijski center, glavna pisarna in administrativno-tehnična služba.
Podrobnejšo organizacijo ustavnega sodišča, število delovnih mest z opisi in s pogoji za njihovo zasedbo ureja ustavno sodišče s posebnim aktom v skladu z zakonom o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 – v nadaljnjem besedilu: ZUstS) in s tem poslovnikom.
4. člen
(način dela)
Ustavno sodišče ima tri tričlanske senate za preizkus ustavnih pritožb, in sicer za ustavne pritožbe s področja kazenskopravnih zadev, s področja civilnopravnih zadev in s področja upravnopravnih zadev. Delitev dela med senati določi ustavno sodišče z razporedom dela.
O vprašanjih, povezanih s svojo organizacijo in delom, odloča ustavno sodišče na upravnih sejah.
5. člen
(javnost dela)
Javnost dela ustavnega sodišča se zagotavlja na način, ki ga določata zakon in ta poslovnik.
Ustavno sodišče s posebnim aktom določi ravnanje z listinami in gradivi zaupne narave.
6. člen
(delovna telesa)
Ustavno sodišče ima komisije, odbore in druga delovna telesa, ki jih določa ta poslovnik ali pa jih s posebnim aktom ustanovi sodišče.
Za obravnavanje posameznih vprašanj, ki se nanašajo na delo in organizacijo ustavnega sodišča, lahko predsednik sklicuje delovne sestanke sodnikov, svetovalcev ustavnega sodišča in drugih strokovnih sodelavcev.
7. člen
(zunanja razmerja)
Predsednik ustavnega sodišča sodeluje s predsednikom republike, državnim zborom, državnim svetom, vlado, vrhovnim sodiščem in drugimi državnimi organi na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ustavno sodišče navezuje stike in sodeluje z mednarodnimi organizacijami in z ustavnimi in drugimi njim po položaju enakimi sodišči tujih držav.
Za urejanje zadev, ki sodijo v področje sodelovanja iz prejšnjega odstavka, lahko predsednik pooblasti enega od sodnikov ustavnega sodišča.
8. člen
(pečat)
Ustavno sodišče ima pečat, ki ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis “Ustavno sodišče Republike Slovenije”.
III. POLOŽAJ PREDSEDNIKA IN SODNIKOV USTAVNEGA SODIŠČA
9. člen
(volitve predsednika in namestnika)
Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let. Po poteku te dobe je lahko isti sodnik ponovno izvoljen za predsednika.
Volitve predsednika se opravijo na upravni seji pred iztekom mandata prejšnjemu predsedniku. Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.
Določbe tega člena se uporabljajo tudi za volitve namestnika predsednika.
10. člen
(položaj predsednika in sodnikov)
Predsednik in sodniki ustavnega sodišča imajo položaj in z njim povezane pravice in obveznosti, določene z ustavo, zakonom, tem poslovnikom in aktom ustavnega sodišča, ki podrobneje ureja materialne in druge pogoje njihovega dela.
V ustavnem sodišču se položaj sodnikov, razen pri odločanju, določa po senioriteti, ki ima naslednji vrstni red:
– predsednik ustavnega sodišča,
– ostali sodniki po datumu začetka opravljanja sodniške funkcije, tako da ima prednost tisti, ki je funkcijo začel prej opravljati; če je po prisegi začelo opravljati sodniško funkcijo več sodnikov hkrati, ima prednost starejši sodnik.
11. člen
(predsednik)
Predsednik ustavnega sodišča poleg opravljanja sodniške funkcije:
– koordinira delo ustavnega sodišča,
– sklicuje in vodi obravnave in seje ustavnega sodišča,
– podpisuje odločbe in sklepe ustavnega sodišča,
– skrbi za uresničevanje stikov z drugimi državnimi organi,
– skrbi za sodelovanje z ustavnimi sodišči tujih držav in z mednarodnimi organizacijami,
– opravlja naloge sodne uprave,
– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, zakonom, tem poslovnikom in drugimi akti ustavnega sodišča.
Predsednik ustavnega sodišča opravlja svoje naloge na podlagi sklepov in usmeritev ustavnega sodišča, kateremu za opravljanje teh nalog tudi odgovarja.
12. člen
(izkaznica sodnikov)
Predsednik in sodniki ustavnega sodišča imajo izkaznice s fotografijo in podatki o identiteti, s katero uveljavljajo imunitetno pravico, in druge potrebne dokumente, na podlagi katerih jim nudijo pooblaščene uradne osebe pomoč.
Za izdajanje izkaznic in za evidenco o izdanih izkaznicah skrbi sekretar ustavnega sodišča.
IV. POSLOVANJE USTAVNEGA SODIŠČA
1. Poslovanje z vlogami
1.1. Sprejem vloge
13. člen
(sprejem vlog)
Zahteve za oceno ustavnosti zakona, ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil (v nadaljevanju: zahteva), pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona, ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil (v nadaljevanju: pobuda), ustavne pritožbe ter druge vloge in pisanja sprejema glavna pisarna ustavnega sodišča.
14. člen
(ravnanje z vlogami)
Glavna pisarna ustavnega sodišča ravna z vlogami in drugimi pisanji na način, ki je določen z aktom o pisarniškem poslovanju.
1.2. Dopolnitev in vpis vloge
15. člen
(dopolnitevi vloge)
Sodnik poročevalec preizkusi popolnost vloge. Če ugotovi, da vloga ne vsebuje vseh sestavin, potrebnih za njeno obravnavo in odločanje o njej, ali če ugotovi, da je nerazumljiva, pozove vložnika, da jo v določenem roku dopolni.
V pozivu iz prejšnjega odstavka sodnik poročevalec opozori vložnika na posledice, ki jih določa ZUstS za primer, če vložnik v določenem roku ne dopolni vloge.
Priporočena vsebina posameznih vlog je v prilogi tega poslovnika (priloga 1).
16. člen
(vpis vloge)
Vrsto vpisnika, v katerega se zadeva, ki je predmet vloge ali drugega pisanja, vpiše, odredi sekretar.
Vrste vpisnikov, podatki, ki se vanje vpisujejo, in način njihovega vodenja se določijo z aktom o pisarniškem poslovanju.
O tem, v kateri vpisnik je bila vloga vpisana in pod katero opravilno številko se vodi, obvesti vodja glavne pisarne vložnika.
1.3. Dodeljevanje vlog
17. člen
(dodeljevanje vlog)
Vloge se dodeljujejo sodnikom po razporedu dela (v nadaljevanju: sodnik poročevalec).
Strokovnim sodelavcem ustavnega sodišča dodeljuje zadeve sekretar.
18. člen
(prenehanje poročevalstva)
Če je sodnik poročevalec v postopku preizkusa ustavne pritožbe glasoval proti njenemu sprejemu, ustavna pritožba pa je bila sprejeta na podlagi četrtega odstavka 55. člena ZUstS, mu preneha poročevalstvo.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, postane sodnik poročevalec tisti izmed članov senata, ki se je izrekel za sprejem ustavne pritožbe. Če sta se izrekla za sprejem ustavne pritožbe dva člana senata, postane sodnik poročevalec tisti izmed njiju, ki je po začetni črki priimka po abecedi pred drugim, če ustavno sodišče ne odloči drugače.
Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena ni za sprejem ustavne pritožbe izrekel nobeden izmed članov senata, postane sodnik poročevalec tisti izmed sodnikov, ki so se izrekli za njen sprejem, ki je po začetni črki priimka po abecedi pred ostalimi, če ustavno sodišče ne odloči drugače.
1.4. Reševanje vlog zunaj postopka
19. člen
(reševanje vlog zunaj postopka)
Vloge, naslovljene na ustavno sodišče, ki niso vloge, ki jih po veljavnih predpisih rešuje ustavno sodišče, rešuje sekretar.
Sekretar odgovarja tudi na pritožbe in ugovore zoper odločitve ustavnega sodišča.
2. Zastopanje
20. člen
(zastopanje)
V primerih, ko vlagatelj ustavne pritožbe, ki je fizična oseba, nima odvetnika, ustavno sodišče pa ugotovi, da je zastopanje obvezno, vlagatelju postavi odvetnika po uradni dolžnosti.
Na javnih obravnavah in na narokih za opravo posameznih procesnih dejanj pred ustavnim sodiščem odvetnik nosi predpisano oblačilo za nastopanje pred sodiščem.
21. člen
(pooblastilo)
Za zastopanje v postopku pred ustavnim sodiščem mora imeti pooblaščenec posebno pooblastilo.
3. Določitev tolmača
22. člen
(določitev tolmača)
Kadar so udeleženci v postopku pred ustavnim sodiščem upravičeni, da v postopku uporabljajo svoj jezik, ki ni slovenski, da vlagajo vloge v svojem jeziku ali da se jim na obravnavi zagotovi tolmač, določi sekretar za prevajanje sodnega tolmača po imeniku sodnih tolmačev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, in odredi prevajanje.
4. Stroški postopka
23. člen
(odločanje o stroških)
O stroških postopka, ki jih uveljavljajo udeleženci, in o plačilu stroškov, ki nastanejo sodišču v zvezi s postopkom (npr. za izvedence, tolmače idr.), odloči senat, kadar se postopek konča z njegovo odločitvijo, v drugih primerih pa odloči sodišče.
5. Vpogled v spis
24. člen
(vpogled v spis)
Vpogled v spis imajo udeleženci v postopku. Osebe, ki niso udeleženci v postopku, pa za to izkažejo pravni interes, lahko vpogledajo v spis samo s pisnim dovoljenjem predsednika ustavnega sodišča oziroma med pripravljalnim postopkom sodnika-poročevalca.
Pravica do vpogleda v spis se ne nanaša na interni del spisa, ki obsega osnutke poročil, odločb in sklepov, zapisnik o posvetovanju in glasovanju, listine, ki so priložene vlogam, če imajo oznako poslovne, uradne ali druge tajnosti, in na listine, ki vsebujejo osebne podatke ali podatke o družinskih in drugih osebnih razmerjih posameznika.
Vpogled se opravi v glavni pisarni v času uradnih ur pod nadzorom vodje glavne pisarne ali uslužbenca, ki ga nadomešča.
O vpogledu v spis se vodi poseben vpisnik z vsebino, ki jo določa akt o pisarniškem poslovanju.
Pravica do vpogleda obsega tudi pravico do prepisovanja posameznih delov spisa, udeležencu v postopku pa se lahko prepis pošlje tudi po pošti.
V. OBRAVNAVANJE IN ODLOČANJE
1. Poročilo sodnika poročevalca
25. člen
(poročilo)
O zadevi, ki je predmet postopka, odloči ustavno sodišče oziroma senat na seji na podlagi poročila, ki ga ustavnemu sodišču oziroma senatu predloži sodnik poročevalec, lahko pa tudi vsak drug sodnik.
Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi predlog, ali naj se razpiše javna obravnava, predlog o morebitni delni ali popolni izključitvi javnosti z obravnave, v primeru obravnavanja zadeve na seji pa praviloma tudi predlog odločitve o zadevi.
V enostavnejših zadevah se lahko predloži predlog odločitve brez posebnega poročila.
2. Združitev ali razdružitev zadev
26. člen
(združitev)
Če več vlagateljev v svojih vlogah predlaga oceno ustavnosti oziroma zakonitosti istih ali vsebinsko povezanih določb zakona, predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, lahko ustavno sodišče na predlog sodnika poročevalca s sklepom vse vloge združi zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.
27. člen
(razdružitev)
Če vloga vsebuje predlog za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti določb dveh ali več zakonov, predpisov ali splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, pa njihovo skupno obravnavanje ni potrebno ali ni smotrno, lahko ustavno sodišče na predlog sodnika poročevalca s sklepom vlogo razdruži zaradi ločenega obravnavanja in odločanja o njihovi ustavnosti oziroma zakonitosti.
3. Javna obravnava
28. člen
(razpis)
Javne obravnave razpisuje predsednik ustavnega sodišča.
Udeleženci postopka se povabijo na obravnavo s pisnim vabilom tako, da prejmejo vabilo praviloma osem dni pred obravnavo. V posameznih primerih lahko predsednik ustavnega sodišča odredi krajši rok.
Vabilu se priložijo kopija vloge ter kopija odgovora na vlogo in druge potrebne priloge, kolikor ni bilo to gradivo poslano udeležencu že med pripravljalnim postopkom.
Poleg udeležencev postopka lahko ustavno sodišče odloči, da bo na javno obravnavo povabilo tudi druge osebe, ki lahko pripomorejo k reševanju stvari, ki je predmet postopka. V takšnem primeru ustavno sodišče odloči tudi, kateri deli spisa se tem osebam pošljejo skupaj z vabilom.
29. člen
(potek javne obravnave)
Na začetku obravnave obvesti predsednik ustavnega sodišča navzoče o zadevi, ki je predmet obravnave, in ugotovi, ali so prišli vsi povabljeni, udeležence pa opozori, naj se v svojih navedbah omejijo le na tisto, kar sodišču ni znano iz njihovih vlog.
Če obravnava ali njen del ni javen, razglasi to predsednik ustavnega sodišča ob začetku obravnave oziroma ob začetku tistega njenega dela, ki ni javen.
V opravičenih primerih, zlasti kadar je treba izvesti dokaze, lahko ustavno sodišče preloži obravnavo in določi nov narok, lahko pa obravnavo tudi prekine.
Za vzdrževanje reda med javno obravnavo se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek.
30. člen
(posvetovanje in glasovanje)
Posvetovanje in glasovanje o odločitvi v zadevi, ki je predmet javne obravnave, se opravi na nejavni seji. Glasujejo samo tisti sodniki, ki so bili navzoči na javni obravnavi.
31. člen
(razglasitev)
Kadar se odločitev razglasi ustno, razglasi predsednik ustavnega sodišča izrek odločbe, sodnik poročevalec pa praviloma navede bistvene razloge za sprejeto odločitev.
Ustna razglasitev izreka odločbe je vedno javna.
4. Seja
32. člen
(sklic)
Seje ustavnega sodišča sklicuje predsednik v skladu z razporedom dela ustavnega sodišča (redne seje) ali na podlagi sklepa ustavnega sodišča, na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj treh sodnikov (izredne seje).
Redne seje ustavnega sodišča se sklicujejo v obdobjih iz 51. člena tega poslovnika, in sicer enkrat tedensko, če z razporedom dela ali s sklepom sodišča ni določeno drugače.
Izredna seja se lahko skliče tudi zunaj obdobij iz 51. člena tega poslovnika.
33. člen
(dnevni red)
Predlog dnevnega reda z gradivom za sejo mora biti hkrati s sklicem seje dostavljen sodnikom vsaj pet dni pred sejo.
Izjemoma se lahko na dnevni red uvrsti nujna zadeva brez gradiva ali z nepopolnim gradivom, če se gradivo dostavi sodnikom vsaj tri dni pred sejo.
Predsednik ali sodnik lahko predlaga uvrstitev zadeve na dnevni red ali umik zadeve z dnevnega reda na sami seji.
Če je sklicana nujna izredna seja, se dnevni red lahko predlaga, gradivo pa predloži na sami seji.
34. člen
(udeležba na seji)
Na seji je poleg predsednika in sodnikov ustavnega sodišča prisoten še sekretar ali njegov namestnik.
Pri posameznih točkah dnevnega reda so na seji prisotni tudi tisti svetovalci ustavnega sodišča in drugi strokovni sodelavci, za katere tako odloči predsednik ustavnega sodišča ali sodnik poročevalec.
Na upravni seji sodišča je prisoten tudi direktor služb ustavnega sodišča.
35. člen
(vodenje in določitev dnevnega reda)
Sejo ustavnega sodišča vodi in za red na njej skrbi predsednik ustavnega sodišča.
Predsednik najprej ugotovi udeležbo na seji in sklepčnost.
Po ugotovitvi sklepčnosti se odloča o predlaganem dnevnem redu seje. Pri tem ustavno sodišče najprej odloči o predlogih za umik zadev z dnevnega reda, o predlogih za razširitev dnevnega reda in o predlogih za spremembo vrstnega reda obravnavanja zadev. O predlogih odloči sodišče z večino glasov navzočih sodnikov.
Po sprejetju odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena da predsednik na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. Med sejo lahko ustavno sodišče spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. O dnevnem redu in spremembi vrstnega reda odloči sodišče z večino glasov navzočih sodnikov.
Kot prva točka dnevnega reda seje se obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje ustavnega sodišča.
36. člen
(obravnavanje)
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda da predsednik besedo sodniku poročevalcu, za njim pa sodnikom, in sicer po vrstnem redu v smeri urinega kazalca tako, da najprej dobi besedo sodnik poleg sodnika poročevalca. Potem ko kot zadnji pove svoje mnenje o zadevi, lahko da predsednik besedo tudi sekretarju in pri obravnavani točki prisotnemu strokovnemu sodelavcu.
V razpravi daje predsednik ustavnega sodišča besedo sodnikom, sekretarju in strokovnim sodelavcem po vrstnem redu, kot so se prijavili k besedi, pri čemer imajo predsednik in sodniki prednost.
V razpravi dobi prijavljeni besedo praviloma enkrat. Govoriti sme le o vprašanjih, ki se tičejo točke dnevnega reda. Če se tega ne drži, mu lahko predsednik po predhodnem opominu vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko sodnik ugovarja. O ugovoru odloči ustavno sodišče takoj in brez razprave z večino glasov navzočih sodnikov.
Ustavno sodišče lahko na predlog predsednika ali kateregakoli sodnika pri posamezni zadevi omeji čas razprave.
Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
37. člen
(odločanje)
Po sklenjeni razpravi o točki dnevnega reda da predsednik ustavnega sodišča na glasovanje predlog odločitve.
Glasovanje je lahko preliminarno ali dokončno, o čemer na predlog predsednika ali sodnika poročevalca odloči ustavno sodišče s sklepom. Pri preliminarnem glasovanju se lahko sodnik vzdrži glasovanja, če glasuje, pa na svoj glas ni vezan pri dokončnem glasovanju.
Preliminarno glasovanje se lahko opravi tudi na podlagi predloženega osnutka odločbe, ki vsebuje izrek in nosilne razloge zanj, dokončno glasovanje pa samo na podlagi osnutka odločbe, ki vsebuje izrek in njegovo polno obrazložitev, razen v primeru, ko ustavno sodišče ustno razglasi odločitev neposredno po opravljeni javni obravnavi.
38. člen
(kroženje)
Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko ustavno sodišče odloči, da se opravi dokončno glasovanje tudi na podlagi osnutka odločbe, ki vsebuje izrek, iz razprave pa izhaja, da se večina sodnikov, ki podpirajo odločitev, zavzema za takšne posege v obrazložitev, ki presegajo pristojnosti komisije za redakcijo.
V primeru iz prejšnjega odstavka ustavno sodišče določi enega ali več sodnikov, ki bodo pripravili dopolnjen in spremenjen osnutek obrazložitve. Tako pripravljeni osnutek odločbe se dostavi vsem sodnikom (kroženje). Vsak sodnik, ki je glasoval za izrek odločitve, lahko v sedmih dneh po prejemu obrazložitve pisno izjavi, da z njo ne soglaša. V takšnem primeru se zadeva predloži seji sodišča v ponovno odločanje.
Če v roku iz prejšnjega odstavka nobeden od upravičenih sodnikov ni nasprotoval obrazložitvi, na njeni podlagi komisija za redakcijo redigira končno besedilo odločbe.
39. člen
(prekinitev, preložitev in sklenitev seje)
Predsednik lahko sejo prekine in določi, kdaj se bo nadaljevala.
Če ustavno sodišče o posamezni obravnavani zadevi dnevnega reda ni končalo razprave ali če ni pogojev za odločanje, lahko z večino glasov navzočih sodnikov sklene, da se razprava oziroma odločanje o njej preloži na eno od naslednjih sej.
Predsednik konča sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.
5. Zapisnik
40. člen
(zapisnik)
O obravnavi in seji ustavnega sodišča se vodi zapisnik. Zapisnikarja na javni obravnavi določi sekretar ustavnega sodišča. Zapisnik seje ustavnega sodišča vodi sekretar.
Zapisnik o javni obravnavi se praviloma vodi v obliki zvočnega zapisa.
V zapisnik seje ustavnega sodišča se vpiše izrek odločbe ali sklepa. Vpiše se tudi izid glasovanja, in sicer tako, da se vpišejo imena sodnikov, ki so glasovali, imena sodnikov, ki so glasovali proti sprejeti odločitvi, in imena sodnikov, ki so napovedali ločena mnenja. V zapisnik se vpisujejo tudi procesni in drugi sklepi, na predlog sodnika pa tudi drugi zaznamki. Če sodnikov predlog za vpis v zapisnik ni sprejet, ima pravico, da zapisniku o tem priloži svojo pisno izjavo.
Zapisnik seje ustavnega sodišča podpišeta predsednik in zapisnikar. Zapisnik se da praviloma na dnevni red prve naslednje seje ustavnega sodišča, da ga potrdi. Popravek zapisnika se zabeleži na zapisnik, ki je popravljen.
Določba drugega odstavka tega člena se uporablja tudi za zapisnik o izvajanju dokazov in drugih dejanj v pripravljalnem postopku, če sodnik poročevalec ne odredi, da se o tem napravi samo zapis.
6. Senat
41. člen
(uporaba določb poslovnika)
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na javno obravnavo in seje ustavnega sodišča ter zapisnik, se smiselno uporabljajo tudi za delo in odločanje senatov.
7. Odločba in sklep
42. člen
(izdelava)
Osnutek besedila odločbe ali sklepa predloži ustavnemu sodišču praviloma sodnik, ki je poročal o zadevi na javni obravnavi ali seji.
Če je bila zadeva obravnavana na javni obravnavi, sodišče pa o njej ni takoj odločilo, se osnutek odločbe ali sklepa predloži predsedniku in sodnikom najmanj pet dni pred dnevom, za katerega je sklicana seja o posvetovanju in glasovanju.
Če ni bil sprejet osnutek odločbe ali sklepa sodnika poročevalca, lahko ustavno sodišče določi za poročevalca drugega sodnika.
Ustavno sodišče lahko odloči, da sodnik poročevalec pripravi osnutek odločbe ali sklepa v sodelovanju z drugimi sodniki, ki jih določi sodišče na predlog predsednika.
43. člen
(vsebina)
Odločba in sklep vsebujeta navedbo o sestavi ustavnega sodišča, v kateri je bila odločitev sprejeta, navedbo predpisa ali splošnega oziroma posamičnega akta, ki je bil predmet ocene, izrek odločbe in razloge za odločitev.
Pri navedbi sestave sodišča, v kateri je bila odločitev sprejeta, se navedejo tudi izid glasovanja in sodniki, ki so dali ali napovedali ločena mnenja.
Če se obrazložitev odločitve sklicuje na razloge, vsebovane v obrazložitvi starejše odločitve, ki ni bila objavljena, se ta priloži odločitvi, ki se vroči udeležencem.
44. člen
(redakcija)
Končno besedilo odločbe in sklepa, razen sklepa senata, redigira komisija za redakcijo najkasneje v sedmih dneh od dneva njegovega sprejema.
Končno besedilo sklepa senata redigira v roku iz prejšnjega odstavka predsednik senata.
45. člen
(revotacija)
Do odprave odločbe ali sklepa lahko vsak sodnik pisno predlaga ponovno odločanje na seji sodišča (revotacija). Predlog za ponovno odločanje zadrži odpravo odločbe ali sklepa.
Pri ponovnem odločanju se najprej odloča o predlogu zanj in če je ta sprejet, se ponovno glasuje o že sprejeti odločitvi; če to ni mogoče, se ponovno odločanje odloži.
46. člen
(objava)
Za objavo in vročanje odločb in sklepov skrbi sekretar.
Sklep o začasnem zadržanju izvajanja določb zakona, drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil se objavi v Uradnem listu RS ter v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen predpis oziroma splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil.
Odločba, sprejeta v postopku, začetem na podlagi ustavne pritožbe, in sklep senata o ustavni pritožbi se objavita v Uradnem listu RS, če tako sklene ustavno sodišče z večino glasov na seji navzočih sodnikov.
Sklep iz prvega odstavka tega člena, ki je bil sprejet v postopku reševanja ustavne pritožbe, ter odločba ali sklep iz prejšnjega odstavka tega člena se objavijo v obliki, ki vsebuje le začetnice oseb, krajev in organov oziroma organizacij, ki so odločale v prejšnjem postopku.
Vse odločbe in tisti sklepi, za katere tako odloči ustavno sodišče, v primeru sklepa senata pa senat, se objavijo v posebni zbirki odločb in sklepov ustavnega sodišča, in sicer v obdobjih, ki jih to določi v razporedu dela. Odločitev o objavi je sprejeta, če zanjo glasuje večina sodnikov, navzočih na seji sodišča oziroma senata. Določba prejšnjega odstavka tega člena se uporablja tudi za objavo v zbirki odločb.
47. člen
(odprava pomot)
Pomote v odločbah in sklepih ustavnega sodišča se popravijo s sklepom, ki ga izda predsednik. Sklep o popravku se vpiše na koncu izvirnika, udeležencem pa se vroči prepis sklepa.
Če sta bila odločba ali sklep že objavljena, se na enak način objavi tudi sklep o popravku.
8. Ločeno mnenje
48. člen
(vrsta in namen)
Sodnik, ki se ne strinja z odločitvijo, sprejeto na seji senata ali na plenarni seji ustavnega sodišča, lahko da ločeno mnenje, in sicer odklonilno (zoper izrek in obrazložitev) in pritrdilno (če se ne strinja le z obrazložitvijo). Ločeno mnenje lahko da več sodnikov skupaj, lahko pa se ločenemu mnenju sodnika pridruži drug sodnik.
Ločeno mnenje lahko da le sodnik, ki je to napovedal ob glasovanju. Pridružitev k ločenemu mnenju je možna tudi brez predhodne napovedi.
Ločeno mnenje je namenjeno predstavitvi argumentov, ki jih je sodnik izrazil ob obravnavanju in odločanju o zadevi in so narekovali njegovo odločitev.
49. člen
(rok za izdelavo)
Ločeno mnenje se izdela praviloma v sedmih dneh od dneva, ko sodnik dobi besedilo odločitve, ki ga je določila komisija za redakcijo, opremljeno s potrditvijo in podpisom sekretarja, če sodišče, na zahtevo sodnika z večino glasov navzočih sodnikov ne odloči drugače. Rok za ločeno mnenje v času, ko ustavno sodišče ne zaseda, miruje.
Ustavno sodišče lahko določi rok za izdelavo ločenega mnenja, ki je krajši ali daljši od sedmih dni, če to narekuje narava stvari, o kateri je bilo odločeno. O podaljšanju ali skrajšanju roka odloči sodišče takoj po končanem dokončnem glasovanju.
Ločeno mnenje se posreduje ostalim sodnikom, ki lahko v treh dneh dajo pripombe nanj. Sodnik, ki je ločeno mnenje dal, lahko v treh dneh na pripombe odgovori.
Če ločeno mnenje ni izdelano v roku iz prvega oziroma drugega odstavka, se odločba ali sklep odpravita udeležencem brez njega in se jim, če to zahteva sodnik, ki je dal ločeno mnenje, posreduje naknadno.
50. člen
(vročitev in objava)
Ločeno mnenje se, razen v primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena, odpravi skupaj z odločbo ali sklepom, ki vsebuje odločitev, na katero se ločeno mnenje nanaša, če ustavno sodišče za posamezen primer ob sprejemu odločitve ne odloči drugače.
Ločeno mnenje se objavi skupaj z odločitvijo v zbirki odločb in sklepov ustavnega sodišča.
VI. RAZPORED DELA
51. člen
(priprava, vsebina in sprejem)
Predlog okvirnega razporeda dela ustavnega sodišča pripravi predsednik za posamezno leto. Do sprejetja razporeda dela za tekoče leto se uporablja razpored dela za preteklo leto.
Razpored dela vsebuje zlasti terminski program za pomladansko in jesensko zasedanje, razpored dela sodnikov, svetovalcev in drugih strokovnih sodelavcev ustavnega sodišča ter način, po katerem se jim dodeljujejo zadeve.
Razpored dela sprejme ustavno sodišče na upravni seji posebej za čas pomladanskega zasedanja in posebej za čas jesenskega zasedanja, praviloma tako, da so plenarne seje in javne obravnave ustavnega sodišča v času med 10. januarjem in 15. julijem ter v času med 10. septembrom in 20. decembrom.
V obdobjih iz prejšnjega odstavka so tudi seje senatov.
52. člen
(vrstni red obravnavanja zadev)
Ustavno sodišče obravnava zadeve praviloma po vrstnem redu prejema, razen:
– če gre za enostavnejše zadeve, ki jih je mogoče obravnavati in o njih odločiti že v fazi postopka preizkusa ali v fazi pripravljalnega postopka;
– če obravnavanje in reševanje po vrstnem redu onemogočata dolžina in zahtevnost pripravljalnega postopka ali postopka obravnavanja posamezne zadeve;
– če gre za zadeve, za katere je v predpisih, ki se uporabljajo na podlagi 6. člena ZUstS, določeno, da jih mora sodišče obravnavati in o njih odločati hitro;
– če ZUstS ali drug predpis določa rok, v katerem mora ustavno sodišče zadevo obravnavati in o njej odločiti;
– če gre za odločanje v sporu o pristojnosti;
– če gre za reševanje pomembnega pravnega vprašanja ali v drugih primerih, kadar tako sklene sodišče.
VII. JAVNOST DELA
53. člen
(zagotavljanje javnosti dela)
Za javnost dela ustavnega sodišča skrbi predsednik. Javnost dela ustavnega sodišča zagotavlja z javno predstavitvijo poročila o delu sodišča v preteklem letu in s tiskovnimi konferencami.
Vsakdo ima pravico vpogleda v sprejete odločbe in sklepe ustavnega sodišča na način, ki zagotavlja varstvo zasebnosti prizadetih oseb.
54. člen
(stiki s tiskom in drugimi mediji)
Za stike s predstavniki tiska in drugih javnih medijev skrbi sekretar, tako da:
– daje medijem v objavo sporočila in informacije o delu in stališčih ustavnega sodišča, kadar tako odloči ustavno sodišče ali predsednik,
– daje informacije o tem, katere zadeve so bile na dnevnem redu seje ustavnega sodišča,
– daje informacije o načinu dela in postopanja ustavnega sodišča,
– daje informacije o zadevah, ki se rešujejo izven postopka,
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži ustavno sodišče ali predsednik.
Če ustavno sodišče sklene, da bo o posamezni zadevi, o kateri teče postopek ustavnosodne presoje, ali o kateri je že odločilo, seznanilo javnost preko tiska in drugih medijev, pripravi predlog tiskovnega sporočila sodnik poročevalec. Končno besedilo tiskovnega sporočila pripravi komisija za redakcijo, podpiše pa ga predsednik. Če predsednik ne podpiše tiskovnega sporočila, ker se z njim ne strinja, ali če sporočilu ugovarja drug sodnik, odloči o njem ustavno sodišče na seji.
55. člen
(obravnave)
Vsakdo je lahko navzoč na javni obravnavi razen pri tistih njenih delih, pri katerih je javnost izključena.
O javnih obravnavah sekretar obvesti akreditirane novinarje in Slovensko tiskovno agencijo.
Sklep o razpisu javne obravnave se objavi tudi na oglasni deski ustavnega sodišča.
VIII. DELOVNA TELESA
56. člen
(delovno področje)
Ustavno sodišče ima naslednja delovna telesa:
– študijsko komisijo, ki obravnava posamezna vprašanja v zvezi s postopkom pred ustavnim sodiščem in pripravlja predloge načelnih stališč o njih;
– komisijo za redakcijo, ki pripravlja končna besedila odločb in sklepov ustavnega sodišča, ki jih ta sprejme na plenarni seji;
– komisijo za gospodarska in organizacijska vprašanja, ki pripravlja predloge odločitev za upravne seje ustavnega sodišča zlasti s področij notranje organizacije, imenovanj, zaposlovanja in napredovanja, osebnih prejemkov in povračil po 74. členu ZUstS, proračuna in njegovega izvrševanja;
– strokovni svet pravno informacijskega centra, ki programira in usklajuje delo centra;
– uredniški odbor zbirke odločb ustavnega sodišča.
Sestavo, podrobnejše naloge v okviru delovnega področja in način dela delovnih teles določi ustavno sodišče s sklepom o njihovi ustanovitvi. Po potrebi lahko ustavno sodišče ustanovi tudi druga delovna telesa.
IX. SEKRETARIAT
1. Sekretar
57. člen
(delovno področje)
Sekretar ustavnega sodišča vodi in organizira delo strokovnih sodelavcev ustavnega sodišča, pravnega informacijskega centra in glavne pisarne ter opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom ali drugimi akti ustavnega sodišča ter odredbami in navodili predsednika.
Sekretar ima v razmerju do zaposlenih v strokovni službi, v pravnem informacijskem centru in glavni pisarni položaj predstojnika, razen glede imenovanj in razrešitev, ki so v pristojnosti ustavnega sodišča.
Sekretar je navzoč in v okviru svojih nalog sodeluje na sejah ustavnega sodišča in pri delu senatov.
Sekretar je član komisije za redakcijo in opravlja naloge njenega sekretarja.
Za svoje delo je sekretar odgovoren predsedniku ustavnega sodišča.
58. člen
(namestnik sekretarja)
Sekretarja nadomešča v njegovi odsotnosti strokovni sodelavec, ki ga določi ustavno sodišče za namestnika sekretarja.
2. Direktor
59. člen
(delovno področje)
Direktor služb ustavnega sodišča vodi in organizira delo administrativno-tehnične službe ustavnega sodišča, skrbi za pripravo predloga proračuna ustavnega sodišča in za nemoteno in pravilno materialno in finančno poslovanje sodišča, pripravlja osnutke notranjih aktov sodišča, skrbi za izvedbo protokolarnih dogodkov in opravlja druge naloge, določene z akti ustavnega sodišča ter odredbami in navodili predsednika.
Direktor ima v razmerju do zaposlenih v administrativno-tehnični službi položaj predstojnika, izvršuje pa ga v skladu z akti ustavnega sodišča, ki urejajo pravice in obveznosti zaposlenih.
Direktor je odredbodajalec za izvrševanje predračuna prihodkov in izdatkov ustavnega sodišča.
Za svoje delo je direktor odgovoren predsedniku ustavnega sodišča.
3. Kabineti predsednika in sodnikov
60. člen
(kabinet predsednika)
Kabinet predsednika ustavnega sodišča pripravlja zanj gradivo, mu posreduje mnenja o posameznih vprašanjih, sprejema stranke, opravlja naloge v zvezi s protokolom in opravlja druge naloge po njegovem naročilu.
Kabinet predsednika vodi šef kabineta, ki ga imenuje ustavno sodišče, in ki dela po navodilih predsednika in mu odgovarja za svoje delo.
61. člen
(kabinet sodnika)
Kabinet sodnika ustavnega sodišča pripravlja za sodnika gradiva za obravnave in seje ustavnega sodišča in opravlja drugo strokovno ter administrativno delo zanj.
4. Strokovni sodelavci
62. člen
(delovno področje)
Strokovni sodelavci opravljajo strokovno in drugo delo za potrebe obravnavanja in odločanja ustavnega sodišča ali posameznih sodnikov. Z aktom iz drugega odstavka 3. člena tega poslovnika se določijo nazivi in rang posameznih skupin strokovnih sodelavcev.
5. Pravni informacijski center
63. člen
(delovno področje)
Pravni informacijski center ustavnega sodišča opravlja dokumentacijsko informativno in knjižnično dejavnost in v tem okviru zlasti:
– opravlja naloge specializirane računalniško podprte strokovne knjižnice za področje ustavnega sodstva,
– pripravlja analize za potrebe zadev, ki jih obravnava ustavno sodišče, ter analize vprašanj s področja dela ustavnega sodišča,
– opravlja naloge v okviru nacionalnega in evropskega pravnega informacijskega sistema.
Baze podatkov, ki so javne in dostop do podatkov in informacij, vsebovanih v njih, ureja poseben akt ustavnega sodišča.
Center vodi predstojnik, ki ga imenuje ustavno sodišče.
6. Glavna pisarna
64. člen
(delovno področje)
Glavna pisarna opravlja naloge, povezane s sprejemom in odpravo vlog, odločb, sklepov in drugih pisanj ter z vpisniki in drugimi pomožnimi knjigami ustavnega sodišča, naloge, povezane s poslovanjem s spisi, z razdeljevanjem gradiv za seje sodišča in senatov, z objavo odločb in sklepov v Uradnem listu RS in drugih uradnih glasilih ter druge naloge, določene z aktom o notranjem pisarniškem poslovanju.
7. Administrativno tehnična služba
65. člen
(delovno področje)
Administrativno-tehnična služba opravlja pisarniška, računovodska in tehnična dela za potrebe ustavnega sodišča.
X. DRUGI AKTI
66. člen
(akti sodišča)
Ustavno sodišče z drugimi akti ureja vprašanja, za katera tako določa ta poslovnik, in druga vprašanja, ki se nanašajo zlasti na notranjo organizacijo ter sistemizacijo delovnih mest, na pravice in obveznosti zaposlenih, na njihovo razporejanje, napredovanje, izobraževanje in disciplinsko odgovornost ter na notranje pisarniško poslovanje.
67. člen
(akti predsednika)
Za izvrševanje sodne uprave in drugih svojih pristojnosti ter za določanje nalog sekretarju in direktorju izdaja predsednik odredbe in navodila.
68. člen
(akti sekretarja in direktorja)
Za izvrševanje sklepov ustavnega sodišča, odredb predsednika in sklepov delovnih teles sodišča izdajata sekretar in direktor v mejah svojih pristojnosti odredbe in navodila.
XI. KONČNA DOLOČBA
69. člen
(uveljavitev)
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 72/98-1
Ljubljana, dne 26. maja 1998.
Dr. Lovro Šturm l. r.
Predsednik
Priloga 1
Priporočene sestavine vlog
1. Vsebina zahteve, pobude in ustavne pritožbe
Zahteva, pobuda in ustavna pritožba naj vsebujejo:
– ime in priimek, naziv ali firmo vlagatelja,
– stalno ali začasno prebivališče ali sedež vlagatelja,
– ime in priimek ali firmo ter stalno ali začasno prebivališče ali sedež vlagateljevega zastopnika ali pooblaščenca,
– navedbo splošnega ali posamičnega akta, ki se z vlogo izpodbija, in organa, ki je akt izdal,
– navedbo določb ustave ali zakona, ki naj bi bile kršene z izpodbijanim aktom,
– navedbo razlogov, zaradi katerih naj bi bil izpodbijani akt v neskladju z ustavo ali zakonom.
Poleg navedenih sestavin naj pobuda vsebuje tudi izkaz pravnega interesa pobudnika ter dokazilo o njegovem statusu, kadar vlagatelj ni fizična oseba.
Poleg navedenih sestavin naj ustavna pritožba vsebuje tudi:
– navedbo domnevno kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine,
– navedbo o izčrpanosti pravnih sredstev,
– dejstva, ki utemeljujejo očitnost zatrjevane kršitve ter dejstva, ki utemeljujejo zatrjevanje nepopravljivih posledic, ki bi nastale za pritožnika z izvršitvijo posamičnega akta, če se ustavna pritožba vlaga pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev,
– okoliščine o pravočasnosti ustavne pritožbe oziroma dejstva, ki utemeljujejo odločanje o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka za njeno vložitev.
Če zahtevo vloži predstavniški organ lokalne skupnosti, naj bo zahtevi priložen sklep o vložitvi zahteve, v njej pa naj bodo navedene tudi domnevno ogrožene pravice lokalne skupnosti.
Če zahtevo v imenu predstavniškega organa lokalne skupnosti vloži župan, naj bo zahtevi priloženo pooblastilo sveta lokalne skupnosti ali pa izkaz splošnega pooblastila, vsebovanega v statutu lokalne skupnosti.
Če zahtevo vloži reprezentativni sindikat za območje države, naj bo zahtevi priložen dokaz o reprezentativnosti, v njej pa naj bodo navedene tudi domnevno ogrožene pravice delavcev.
2. Vsebina zahteve za odločitev o pristojnosti
Zahteva za odločitev o sporu glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi in o sporu glede pristojnosti med državnim zborom, predsednikom republike in vlado ter o sporu glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi in med samimi lokalnimi skupnostmi naj vsebuje:
– naziv in sedež vlagatelja,
– ime, priimek in funkcijo zastopnika vlagatelja,
– naziv in sedež organa ali organov, ki so v sporu,
– navedbo splošnega ali posamičnega akta, zaradi katerega je prišlo do spora, ali navedbo zadeve, glede katere se prizadeti organi ne morejo sporazumeti o pristojnosti,
– navedbo določb predpisov, ki urejajo pristojnost prizadetih organov.
3. Vsebina obtožbe
Obtožba zoper predsednika republike, predsednika vlade ali ministra naj vsebuje:
– navedbo sklepa o obtožbi,
– dokaz o izidu glasovanja o sklepu o obtožbi,
– ime in priimek ter naslov pooblaščenca, ki zastopa obtožbo,
– opis zatrjevane kršitve ustave ali hujše kršitve zakona,
– dejstva, ki utemeljujejo kršitev, in dokaze zanje,
– predlog vlagatelja.
Obtožbi naj bo priložen sklep o obtožbi.
4. Vsebina zahteve in pobude za oceno aktov in delovanja strank
Pobuda ali zahteva za oceno protiustavnosti aktov in delovanja politične stranke naj vsebuje:
– ime in priimek, naziv ali firmo vlagatelja,
– stalno ali začasno prebivališče ali sedež vlagatelja,
– ime in priimek ali firmo ter stalno ali začasno prebivališče ali sedež vlagateljevega zastopnika ali pooblaščenca,
– ime in sedež politične stranke, katere akt in/ali delovanje naj bi bilo protiustavno,
– navedbo akta in/ali delovanja politične stranke, katerega protiustavnost se zatrjuje,
– navedbo določb ustave, ki naj bi bile kršene z aktom in/ali delovanjem politične stranke,
– natančno in določno navedbo dejstev, ki utemeljujejo protiustavnost in dokazov zanje,
– predlog vlagatelja.
Poleg navedenih sestavin naj pobuda vsebuje tudi dokazilo o statusu pobudnika, kadar ta ni fizična oseba.
Če zahtevo vloži predstavniški organ lokalne skupnosti, naj bo zahtevi priložen sklep o vložitvi zahteve.
Če zahtevo vloži reprezentativni sindikat za območje države, naj bo zahtevi priložen dokaz o reprezentativnosti.
5. Vsebina pritožbe zaradi potrditve poslanskega mandata
Pritožba zoper odločitev državnega zbora o potrditvi poslanskega mandata naj vsebuje:
– ime in priimek ter stalno ali začasno prebivališče vlagatelja,
– ime in priimek ali firmo ter stalno ali začasno prebivališče ali sedež vlagateljevega pooblaščenca,
– dokaz, da je vlagatelj upravičen vložiti pritožbo,
– dokaz, da je pritožba pravočasna,
– predlog vlagatelja.
Pritožbi naj bodo priložene odločitev volilne komisije, pritožba na državni zbor zoper odločitev volilne komisije in odločitev državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov.
6. Vsebina predloga za mnenje o ustavnosti mednarodne pogodbe
Predlog ustavnemu sodišču, da da v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo, naj vsebuje:
– naziv organa oziroma navedbo imen in priimkov poslancev, ki predlog dajejo,
– navedbo mednarodne pogodbe, glede katere je dan predlog,
– navedbo določb ustave, s katerimi pogodba oziroma njen del naj ne bi bil skladen, ter navedbo razlogov za zatrjevano neskladnost.
Predlogu naj bo priložena mednarodna pogodba v izvirnem besedilu in v slovenskem jeziku.
7. Vsebina zahteve za preizkus odločitve državnega zbora, da zakonodajnega referenduma ne razpiše
Zahteva predstavnika predlagatelja oziroma pobudnika zahteve za preizkus odločitve državnega zbora, da zakonodajnega referenduma ne razpiše, ki jo ta sprejme na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in 38/96), naj vsebuje:
– ime in priimek predstavnika predlagatelja oziroma pobudnika zahteve,
– stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež predstavnika predlagatelja oziroma pobudnika zahteve,
– besedilo zahteve za razpis referenduma in njeno obrazložitev,
– obrazložitev, zakaj vlagatelj meni, da je odločitev državnega zbora neutemeljena.
Zahtevi naj bo priložena tudi odločitev državnega zbora, da referenduma ne razpiše.
8. Vsebina zahteve za oceno ustavnosti vsebine zahteve za razpis zakonodajnega referenduma
Zahteva za oceno ustavnosti vsebine zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, ki jo vloži državni zbor na podlagi 16. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in 38/96), naj vsebuje:
– podatke o vlagatelju zahteve in njegovem zastopniku v postopku pred ustavnim sodiščem,
– besedilo zahteve za razpis referenduma in njeno obrazložitev,
– obrazložitev, zakaj vlagatelj meni, da je vsebina zahteve v nasprotju z ustavo,
– navedbo ustavnih določb, s katerimi naj bi bila vsebina zahteve v nasprotju.
